V • fc « 1». Ba jasno, razpeto, večerno nebo Tak rado ozira se moje oko, Kjer zvezdice drobne prijazno migljajo, In luno sestrico med sabo imajo. Tak mirno in tiho, ganljivo je vse, Kjer Večnemu slava se vedno daje, Tam gori je tempelj nebeški nam pravi, Odpira edino se božji le slavi. F. P—r.