Iz Prag'C Česki učitelji so osnovali osrednje učiteljsko društvo, h kateremu so že pristopila vsa česka okrajna učiteljska društva. Toda društvo hoče svoj delokrog razširiti tudi na druge avstrijske Sluvane z namenom, izdajati originalno knjižico za mladino z izvirno vsebino in izvirnimi slikami (lesorezi), — torej popolnoma neodvisno od tuje spekulacije. Izvod se izda ali v českem, poljskem, hrvatskem ali slovenskem jeziku, ako je zagotovljeno vsaj 300 odtisov. Lesorezi pa se bodo hranili, da se lehko tudi izdajo ceno prevodi v sorodnih jezikih. Tovariši! namera je gotovo plemenita in važna, — torej resnega preudarka vredna. Slovenska učiteljska društva naj se o tem pri zborovanjih posvetujejo, sklepe pa znanemu Slovenceljubu g. Jan L e g o - tu v Prago (česki museum) »aznanijo. S tem pospeševali bomo ne le kulturo in vzajemnost med avstrijskimi Slovani, ampak tudi avstrijski slovanski učitelji v ožjo zvezo stopili ter uspešneje delovali za narod in domovino. —i. Iz Trsta. Kar se tiCe ljudskih šol v okolici našega mesta, se več ali manj ravnajo po naši diktaturi, katera jim samovoljno narekuje zakone, po kojih se naši otroci odtujajo svoji narodnosti ter vzgajajo v najzagrizlejše nasprotnike lastnega svojega jezika. Borni Slovenec se mora truditi, da se odkoplje do tega, kar mu gre. Družba sv. Cirila in Metoda je videla v kakšni nevarnosti je narodnost slovenska ob obalih Adrije, posebno v mestu Trstu, in zatorej obrnila je svoje oko v prvi vrsti na nas osamljene ovčice in nam odprla slovensko otročje zabavišče. Bil je to prvi korak plodnega delovanja. Tržaški rodoljubi, posebno naša podružnica trudili so se na vso moč, da si pridobe tudi osnovno šolo. Niso se strašili neverjetnili zaprek, katere jim je stavljala in še nastavlja mestna občina in najlepše plačilo za vse britkosti, za ves trud, jim je odprtje prvega razreda slovenske osnovne šole. — Prva slovenska ljudska šola v Trstu se je tedaj ustanovila. Vpisovalo v to novo šolo se je v 17. dan pretoč. m. Oglasilo se je v šolo zadostno število učencev. Pouk začenjal se bode kmalu, ko bode poslopje popolnoma prirejeno. Bog daj srečo! Iz Velikih Lašč. Dne 12. .avgusta t. 1. imeli smo učitelji s šolsko raladino prav lep praznik. Obluijali srao sklep šole in ob enem cesarsko slavnost. Zjutraj ob 8. imeli smo zahvalno ma=o, katero je daroval naš zelo marljivi veroučitelj, kaplan v. č. g. Dobnikar, in pri kateri so peli šolski otroci. Po maši zbrali smo se vsi v zelo prostorni žolski izbi, katera je bila za isti dan vender le tesna. Navzoča je bila vsa odličnejša gosfioda iz Velikih Lašč, a med njo tudi blagorodna gospa soproga našega rojaka c. kr. deželnega svetovalca g. Jan. Hočevarja iz Ljubljane s tremi gg. sinovi. Najprej so se otroci dostojno nagovorili, ter opomnili na slavnostni dan, katerega se že ali še-le bodo obhajali kot znak hvaležnosti do predobrega, preskrbnega vladarja vsi narodi mogočne Avstrije. Pokladali so se jim lepe fiednosti in koristni nauki, katere naj v dojanjili izpolnujejo, da postanejo srečni, vredni otroci mile naše domovine in pravi, hvaležni podložniki svojpga prevzvišenega gospodarja itd. K sklepu pozvali so se tudi k hvaležnosti do navzočih dobrotnikov, s katerih pomočjo preskrbela so se prelepa darila, 150 iztisov »Naš cesar« 200 iztisov »Spomenice« in 10 molitevnih knjig, ki so se razdelila med šolsko deco. Učenec 3. razreda nagovori po tem navzoče prav primerno. Svoj daljši govor razloživši vzrok cesarjevega 401etnega proslavljanja zakljuoi s trikratnim »živio presvetli cesar Franc Jožef I.«, na kar zaori iz mladih grl trikratni »živio« zapevši še cesarsko pesem. Potem se je še deklamovalo in pelo. Eazdelivši šolska naznanila in pripravljena darila podala se je mladež z lepim spomenikom vesela na svoj dom. Pri tej priliki podarila je navzoča prem. gospa šoli 10 gld. Hvala! A kako bi popisal srčno radost, katero smo občutili vsi, zlasti šolska mladina dne 16. septbr. o priliki, ko je šola prejela lepo zastavo, kot spomin veličastne slavnosti, katero priredila je ta dan občina Velike Lašče združeno z vsemi uradi v proslavo 401etnega vladanja presvetlega cesarja Pranca Jožefa I. Opustivši vse drugo, naj mi bo dovoljeno omeniti edino to, kar spada strogo v stroko šolsko. Po vzgledu visokodušnoga vladarja, k iz očetovsko naklonjenostjo podpira vse avstrijske narode, ki z neusahljimi dobrofcimi blaži in osrečuje vse svoje podložnike, sprožili in oživotvorili so tukajšnji rodoljubi in šolski prijatelji presrečno misel dobrodelnosti s tem, da se kupi tukajšnji šoli zastava. V 16. dan septb., ko se je obbajala veličastna cesarjeva slavnost, bilo je blagoslovljenje šolske zastave kot del svečanosti. Že pred Božjo službo, katera se je v to obhajala, okrožilo je pred šolo nositelja zastave, učenca Jož. Andres-a dvanajst belo oblečenih ovenčanih deklic in mnogo mladine, od koder so šli, ko so odpeli zvonovi, med spremljevanjem godbe v cerkev pred veliki altar k sv. opravilu. Tri deklice imele so v rokah prelep svilnast zastavin trak. Po sv. opravilu v cerkvi, šla je mladina z zastavo na okinčan, z vencem opleten, z mlaji obsajen slavnostni prostor pred cerkvijo, ki je bil odločen cerkvenemu obredu. Navzoči bili so vsi tukajšnji odličnjald, a na čelu v uniformi c. kr. okrajni glavar pl. dr. Thoman s prem. gnspo soprogo ter nenavadna množica ljudi. Pevci in pevke točno zapojo Nedvedovo pesem »Prošnja«. Potem kumica prera. gospa sodnikova pristopi, polože roko na zastavo. Vis. č. g. župnik Gerjolj z asistenco g. kaplana in 2 bogoslovcev opravi obredne molitve pri zastavi ter jo bluguslovi. Gospa kuraica priveže prelep modro-rudeči svilnat trak na zastavo in zapoje se precizno Nedvedova pesem »Hvala Božja«. Sedaj se je z zastavo spremil še obhod k novi občinski hiši, kjer se je vložil in blagoslovil temeljni kamen. Od tod nesla se je zastava med miiogobrojnim spremstvoiri in veselo godbo k šoli. Tu se zastava ukloue, godba zasvira cesarsko pesem, in konečno se izroči podpisanemu v varstvo kot šolska last. Zastavo je okusno izdelala gospa Ana Hofbauer v Ljubljani iz čiste svile, belega damasta. Obrobljena je z zlatimi fianžami in okinčana s šopki. Na njej ste prelepi sliki Matere Božje in sv. Alojzija. Zali modro-rudeči, široki svilnat trak se kaj lepo poda in ima zlat napis: »V spomin 401etnice vlade presvetlega cesarja Franca Jožefa I.« z letnicama 1848.—1888. Zastava stane z vsem 90 gld. Naj se mi oprosti, da še pri tej priliki zabilježim le noktera imena dobrotnikov naše šole. V prvo vrsto iniam čast prištevati c. kr. okrajnega sodnika g. Daniela Šuflaj-a, ki je za zastavo prvi temelj vložil ter podaiil 25 gld. Istotako daroval je 20 gld. neki naš slavni rojak. Gmotno so pripomogli gg.: c. kr. notar Lenček, župan M. Hočevar, c. kr. adj. Murgel, nadgozdar Gavdija, kaplan Dobnikar, Gruden Keko in več diugih. Prva dolžnost za prejeto dobroto je hvaležnost. To skažem sedaj s tem, da v lastnem, kakor v imenu šole vskliknem vsem preblagim gg. dobrotnikom in pospešiteljem slavnosti: Bog Vas živi! Najlepša, iskrena zahvala! Jos. Pavčič, nadučitelj in voditelj šole. Iz Ljubljanske okolice v 3. dan septembra t. 1. (Učiteljska konferencija.) Dne 17. julija t. 1. imeli smo učitelji okraja Ljubljanske okolice v II. mestni deški šoli na Cojzovej cesti po o svojem času objavljenem dnevnem vzporedu svojo uradno letno konferencijo, katere udeležilo se je, izuzemši bolehnega gosp. učitelja Bezega iz Sostrega, vse drugo učiteljstvo tega okraja. Gospod predsednik, c. kr. nadzornik Vinko Levstik, pričae nekoliko minut po 9. uri predpoludne konferencijo s tem, da se v svojem posebno dobro izbranem govoru spominja zgodovinskega praznika 401etnega vladanja našega presvetlega in očetovskega cesarja Pranca Josipa I. V tem govoru navdušeno poudarja delovanje premilostnega vladarja na vseh poljih narodnega gospodarstva, osobito onega, tikajočega se Ijudskega šolstva mej pretečenimi 40 leti, katero dolovanje spremlja povsod očiten blagoslov božji. Presvetlemu vladarju ima se ljudsko učiteljstvo zahvaliti za sedanji stanu primeren vsestranski položaj mej drugimi stanovi in pa za višjo in boljšo naobraženost mimo prejšnjih časov. Sklepčno nagovori g. predsednik navzoče, da presvetlemu cesarju trikratni navdušeni »slava« zakličejo. Zgodi se z navdušenimi srci in zapoje se cesarska pesem. Namestnikom izvoli gospod predsednik g. nadučitelja Papler-ja; zapisnikarja postala sta pa vsklikom gg. učitelja Primožič in Zieg ler. In s tem dovršena bila je prva točka dnevnega reda. Dalje poroča gospod nadzornik o stanji tukajšnjega šolstva tako-le: V teku pretečenih šestih letih dosegel se je v tem okraji glede šolstva velik napredek. Ustanovile so se nove šole, a razširilo se je več njih uže preje obstoječib. Novi šoli odprli sta se v Hrušici pod Ljubljano in v Pirničah; razširile pa one na Vrhniki, v Šiški, na Dobrovi in v Preserji. Ustanovitev enorazrednic v Bevkah, Tomišlji in pri sv. Martinu ob Savi, kakor tudi lazširjtnje šol v Borovnici, na Igu in Šmariji pričakuje se v kratkem. Zasluga temu napredku pripada pred vsem ueumornemu in požrtvovalnemu delovanju predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta, namreč p. n. gospodu Janezu Mahkotu, c. kr. okrajnemu glavarju Ljubljanske okolice, kateri v resnici prav po očetovsko skibi za šolstvo v svojem okraji. Vse hvalevredno omeniti je tudi na sploli prizadevanja učiteljev tega okraja, kateri večinoma svoje dolžnosti vestno in točno izpolnujejo. Na Vrhniški in Šentvidski šoli namerava se tudi nadaljevalne obrtnijske tečaje ustanoviti. Kednih šol je sedaj v tem okraji 27.; poleg teh so pa tudi 3 šole za silo in sicer: na Golem, pri Sveti Katarini in v Podlipi; dalje ena privatna šola (v Medvodah) in pa 2 ekskurendni šoli (v Bevkah in Tomišlji). Po vsem so letos bile redne šole v tem okraji takole razvrstene: bilo je 16 eno-, 8 dvo-, 1 tri- in 2 čveterorazrednici. Na vseh eno- in dvoi-azrednicah bil je pouk poludneven, izuzemši le dekliško dvorazrednico na Vrhniki, na kateri so se deklice celodnevno poučevale. Kadi bolestnib slučajev učiteljev naneslo bilo je med letom tudi tako, da se je moralo v nekaterih razredih čveterorazrednic na Vrhniki in v Šentvidu nad Ljubljano začasno le poludnevno poučevati. Le na trirazrednici v Šiški bil je pouk skoz vse šolsko leto tudi celodneven. Po spolu bila je šolska mladina edino le na Vrhniki ločena; po vseh drugih šolah so se dečki in deklice razredoma skupaj poučevali. Na rednih šolah poučevalo je 36 učiteljev in 7 učiteljic; od teh previdenih bilo je 32 učiteljev in 7 učiteljic se spričevali učiteljske sposobnosti; le 4 učitelji imeli so samo zrelostna spričevala. Brez vsakih učiteljskib spričeval poučevali so samo učitelji na šolah za silo. Vseh veroučiteljev bilo je 33. Na 9 šolah poučevale so v ženskih ročnih delih privatne osebe, na drugih pa, kjer se je ta pouk delil, izprašane učiteljice iz tega predmeta. (Konec prih.) Iz Ljnbljane. Slavnostni koncert, ki ga »Slovensko učiteljsko društvo« v Ljubljani pripravlja v proslavo 401etnega vladanja presvetlega cesarja, bode (ako ne bode posebnih ovir) v četrtek zvečer v 18. dan oktobra t. 1. Oglasilo se je vkup uže čez 100 vrlih pevcev in pevk, ki se bodo udeleževali te redke, sijajne slavnosti. Slavnostni odbor še enkrat vabi vse g. g. učitelje in učiteljice, ki se hočejo udeleževati tega slavnostnega koncerta, da se oglase; tako naj se oglase tudi vsi, ki so se uže oglasili pa (morda po kaki pomoti) niso dobili še obljubljenih napevov. — V ta dan (18. okt.) bodo tudi učiteljska zborovanja: »Vdov- skega društva«, »Slovenskega učiteljskega društva« in »Narodne Šole«. Natančneje o tem se bode še naznanjevalo. — Cesarjeva 401etnica bode šolski praznik. Minister za bogočastje in uk je dovolil, da se v 1. ali 3. dan meseca decembra t. 1. (ker 2. dan decembra je nedelja) zaradi spodobne proslave cesarjeve 401etnice v ljudskih in srednjih šolah ne bode poučevalo. — Učitelj je odgovoren za vsebino šolskih knjig. C. kr. učno ministerstvo vsa šolska voditeljstva in ravnateljstva strogo opominja, da so za vsebino vseh knjig in tiskovin, katere šolskim otrokom posojajo, dajejo ali priporočajo, ravno tako odgovorni, kakor za vsebino knjig, ki jih vzprejemljejo v knjižnico za učence.