635 Praksa - zakonodaja / practice - legislation DELAVCI IN DELODAJALCI 4/2010/X NOVOSTI ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA Nataša Belopavlovič* UDK: 331.5.021(094.5) Izvleček: Oktobra 2010 bil sprejet nov zakon o urejanju trga dela, ki je na- domestil dosedanji zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezpo- selnosti. Tako kot doslej, se s tem zakonom urejajo ukrepi države na trgu dela, s katerimi se zagotavljata izvajanje storitev javne službe na področju zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja, kot tudi delovanje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, urejanje zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, ter se natančneje kot doslej urejajo tudi izvajalci ukrepov po tem zakonu. Avtorica se v prispevku osredotoča na tista vprašanja in zakonske novosti, ki so pomembne z vidika urejanja položaja in pravic delavcev v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi in prehodu iz zaposlitve v brezposelnost. Ključne besede: trg dela, brezposelnost, zavarovanje za primer brezpo- selnosti, aktivna politika zaposlovanja, nadomestilo za brezposelnost, prenehanje pogodbe o zaposlitvi NOVELTIES IN THE LABOUR MARKET REGULATION ACT Abstract: In October 2010, a new Labour Market Regulation Act which re- placed the former Employment and Insurance against Unemployment Act was adopted. Like its predecessor, this new act regulates the state meas- ures in the labour market which insures implementation of the public serv- ices in the field of employment and active employment policy measures, as well as the operation of insurance system in case of unemployment, regulation of providing work of the workers for another user. In addition to that, the new law determinates more precisely than the previous one the responsible executants of the measures arising from this law. In her * Nataša Belopavlovič, magistrica pravnih znanosti, direktorica Praktike, zavoda za preučevanje delovnih razmerij natasa.belopavlovic@gvzalozba.si Nataša Belopavlovič, LL.M., Director of the Praktika, Ljubljana Nataša Belopavlovič: Novosti zakona o urejanju trga dela 636 Praksa - zakonodaja / practice - legislation contribution, the authoress concentrates on those issues and novelties of the new law which are of major importance for the regulation of the status and of the rights of workers in case of termination of their employment contract and their transition from employment into unemployment. Key words: labour market, unemployment, insurance in case of unem- ployment, active employment policy, unemployment benefit, termination of employment contract UVOD Državni zbor je koncem septembra sprejel nov Zakon o urejanju trga dela, ki je bil objavljen 12. 10. 2010 (Uradni list RS, št 80/2010 – ZUTD) in ki je začel veljati 27. oktobra letos, uporabljal pa se bo od 1. januarja 2011 dalje. S tem datumom se bo prenehal uporabljati Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezpo- selnosti (ZZZPB), ki je z nekaj spremembami in dopolnitvami v naši državi urejal področje zaposlovanja polnih 20 let. Da se z novim zakonom spreminja odnos države do politike zaposlovanja, je raz- vidno že iz samega naslova zakona, pa tudi iz njegove sistematike. Medtem ko so bile v starem zakonu na prvem mestu izpostavljene pravice iz zaposlovanja za primer brezposelnosti, so v novem zakonu uvodoma izpostavljene storitve za trg dela ter aktivna politika zaposlovanja. Kot je zapisal zakonodajalec je namen zakona s hitrejšim ukrepanjem države na trgu dela povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena. Poleg tega je cilj zakona vzpostaviti mrežo vseživljenjske ka- rierne orientacije in posredovanja zaposlitve, ki bo omogočala svobodno izbiro zapo- slitve oziroma poklica, skladno z možnostmi zaposlovanja. Povečana varnost in večja zaposljivost pa naj bi se zagotavljala tudi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki jo bo preko Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (zavod) usmerjala država. 1. BREZPOSELNE OSEBE IN DRUGI ISKALCI ZAPOSLITVE ZUTD definicije brezposelne osebe v primerjavi s prejšnjo ureditvijo bistveno ne spreminja, jo je pa nekoliko razširil v delu, ki se nanaša na tujce. 637 Nataša Belopavlovič: Novosti zakona o urejanju trga dela Praksa - zakonodaja / practice - legislation Definicija brezposelne osebe je razdeljena na dva dela, prvi del izhaja iz pozi- tivne, drugi pa iz negativne opredelitve. Za brezposelno osebo se šteje iskalec zaposlitve, ki je: zmožen za delo, - prijavljen na zavodu za zaposlovanje, - aktivno išče zaposlitev, - voljan sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali - drug posredovalec zaposlitev; poleg tega pa ni: v delovnem razmerju, - samozaposlen, - kmet, - poslovodna oseba v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovorno- - stjo ter zavodu upokojenec - dijak, vajenec, študent ali udeleženec izobraževanja odraslih, mlajši od 26. - let. Za brezposelno osebo po tem zakonu se štejejo tudi tujec z državljanstvom dr- žave, ki ni članica EU, EGP ali Švicarske konfederacije in ima osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas, tujec z osebnim delovnim dovoljenjem, izdanim osebi z začasno zaščito oziroma prosilcu za mednarodno zaščito, ter tujec, ki na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma ali ob upo- števanju načela vzajemnosti izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, dokler prejema nadomestilo. Poleg tega se za brezposelno osebo šteje tudi oseba, ki se izobražuje ob de- lu, na podlagi katerega je bila vključena v zavarovanje za primer brezposelno- sti, če se prijavi na zavodu zaradi uveljavitve pravice iz zavarovanja z namenom aktivno iskati drugo zaposlitev ob nadaljevanju izobraževanja. Za brezposelno osebo se takšna oseba šteje ves čas prejemanja denarnega nadomestila in po prenehanju prejemanja nadomestila, dokler izpolnjuje vse obveznosti brezpo- selnih oseb. Za brezposelno osebo se šteje tudi oseba, ki se je v izobraževanje vključila med ali po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, dokler aktivno išče zaposlitev in izpolnjuje ostale obveznosti brezposelnih oseb. Nataša Belopavlovič: Novosti zakona o urejanju trga dela 638 Praksa - zakonodaja / practice - legislation 2. UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU TRGA DELA ZUTD na trgu dela predvideva naslednje ukrepe države: storitve za trg dela, - aktivno politiko zaposlovanja (APZ), - zavarovanje za primer brezposelnosti, - zagotavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer - brezposelnosti. 2.1. Storitve za trg dela Storitve za trg dela so namenjene vsem in ne le brezposelnim iskalcem zaposlitve, saj vsebujejo na eni strani vseživljenjsko karierno orientacijo, na drugi pa posredo- vanje zaposlitve. Namen vseživljenjske karierne orientacije je identifikacija posa- meznikovih sposobnosti in interesov za izbiro poklica ter v zvezi s tem za njegovo izobraževanje in usposabljanje. Kot storitve vseživljenjske karierne orientacije se lahko izvajajo že svetovalne aktivnosti, ki so namenjene učencem, dijakom in štu- dentom in njihovim staršem. Del aktivnosti, ki jih v zvezi z vseživljenjsko karierno orientacijo zagotavljajo izvajalci ukrepov na tem področju, je informiranje o trgu dela, ki obsega tako splošne informacije kot tudi informiranje o možnostih trenu- tnega in bodočega zaposlovanja. Posredovanje zaposlitve pa se izvaja z namenom usklajevanja ponudbe in pov- praševanja po delavcih na trgu dela v Sloveniji in tudi v državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji. Posredovanje zaposlitve obsega aktivnosti iskanja primerne ali ustrezne zaposli- tve iskalcu zaposlitve in napotitev iskalca zaposlitve k delodajalcu ter aktivnosti iskanja ustreznega ali primernega delavca za delodajalca. Storitev se izvaja ob upoštevanju izobrazbe ali poklica, delovnih izkušenj in uspo- sobljenosti iskalca zaposlitve. Posebej je treba opozoriti na določilo 27. člena ZUTD, ki izrecno prepoveduje, da bi zavod za zaposlovanje objavil prosto delovno mesto pri delodajalcu, ki ne spoštuje delovne zakonodaje, zaposlenim ne izplačuje plač ali prispevkov za socialno zavaro- vanje, jih odpušča v nasprotju s predpisi ali kako drugače grobo krši njihove pravice. Podatke o tovrstnih kršitvah pridobiva zavod od Inšpektorata za delo ter iz uradnih evidenc Davčne uprave RS, pa tudi od delavcev, zaposlenih pri teh delodajalcih. 639 Nataša Belopavlovič: Novosti zakona o urejanju trga dela Praksa - zakonodaja / practice - legislation 2.2. Aktivna politika zaposlovanja Ukrepi, ki so opredeljeni v poglavju APZ, so zelo pomembni, saj so ključni za re- ševanje problematike brezposelnosti in zaposlovanja. V primerjavi z ZZZPB, ki je več pozornosti posvečal finančnim ukrepom, usmerjenim v kadrovsko in tehnično prestrukturiranje pri delodajalcih, se ZUTD bolj posveča usposabljanju in izobra- ževanju iskalcev zaposlitve ter različnim vzpodbudam za njihovo zaposlovanje in samozaposlovanje. Izobraževanje se izvaja kot neformalno in formalno izobraževanje. Neformalno izobraževanje kot usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja obliko izobraževanja odraslih, ki se lahko izvaja na različne načine, tudi kot usposablja- nje na delovnem mestu. Usposabljanje pomeni pridobitev novih znanj in kompetenc s pomočjo registri- ranih izvajalcev usposabljanja. Potrdilo o opravljenem usposabljanju velja na ce- lotnem trgu dela. Izpopolnjevanje pa je dejavnost, s katero se širi in poglablja že obstoječe znanje, spretnosti oziroma kompetence posameznika. Usposabljanje na delovnem mestu poteka pri delodajalcih s pretežnim obsegom praktičnega usposabljanja. Izvaja se lahko tudi kot delovni preizkus. Formalno izobraževanje pomeni vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe. Poleg izobraževanja, ki ga je zakonodajalec postavil na prvo mesto, pa ukrepi APZ vključujejo še: Nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta, ki se izvaja - kot subvencioniranje popolne nadomestitve zaposlenega z brezposelno osebo oziroma kot subvencioniranje delne nadomestitve zaposlenega z brezposelnim. Spodbuda za zaposlovanje, kamor se poleg ranljivih skupin vključujejo tudi - osebe, katerih zaposlitev je ogrožena. Ukrep se izvaja v obliki subvencij za zaposlitev. Kreiranje delovnih mest, ki se izvaja za ranljive skupine brezposelnih oseb in - je namenjen zlasti njihovi socialni vključenosti ter usposabljanju. Izvaja se kot subvencija začasnih zaposlitev. Spodbujanje samozaposlovanja, ki je namenjeno uresničevanju podjetniških - idej in se izvaja kot subvencioniranje samozaposlitve. Nataša Belopavlovič: Novosti zakona o urejanju trga dela 640 Praksa - zakonodaja / practice - legislation Podlaga za izvajanje ukrepov APZ so smernice za izvajanje ukrepov, ki jih za po- samezno plansko obdobje sprejme Vlada RS po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji, ter načrt za izvajanje teh ukrepov, poleg tega pa tudi katalog ukrepov APZ, ki ga pripravi pristojno ministrstvo za delo. Poleg zavoda lahko aktivnosti programov APZ izvajajo tudi zunanji izvajalci, uvr- ščeni v poseben register. Pogoji za vpis v register zunanjih izvajalcev, postopek vpisa in izbira iz registra so natančneje določeni v zakonu. Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ se v skladu s 47. členom ZUTD izvaja z javnim povabilom za zbiranje ponudb po predpisih, ki ure- jajo izvrševanje proračuna. 2.2.1. Javna dela Kot poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest ZUTD predvideva javna dela. Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socialni vklju- čenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Brezposelna oseba je lahko vključena v program javnega dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko vključitev podaljša, vendar najdalj za eno leto pri istem izvajalcu javnih del. V ZUTD so v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno zaradi opravljanja javnih del, določene posebnosti glede plačila, trajanja dopusta in razlogov za njeno prene- hanje. Zanimivo je, da ZUTD osebe, ki opravljajo javna dela imenuje udeležence javnih del in ne delavce. Po pogodbi o zaposlitvi je udeleženec javnih del upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po ravni strokovne izobrazbe oziroma usposobljeno- sti za delo, ki ga opravlja v programu javnih del. Tako znaša plača udeleženca od 80 odstotkov minimalne plače za I. raven izobrazbe oziroma usposobljenosti do 120 odstotkov minimalne plače za VII. raven. Med vključitvijo je udeleženec upravičen do letnega dopusta, ki traja štiri tedne, in v primerih, za katere tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja, pravico do dodatnih dni letnega dopusta. Udeleženec javnih del je lahko največ do ene če- trtine delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja. 641 Nataša Belopavlovič: Novosti zakona o urejanju trga dela Praksa - zakonodaja / practice - legislation Poleg dela sredstev za plače zavod zagotavlja tudi odpravnine ob upokojitvi, sred- stva za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela. Naročnik oziroma izvajalec javnih del zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike plač udeležencev, regresa za letni dopust ter materialnih stroškov, vključno s stroški prostorov in potrebne opreme za izvajanje programa javnih del. Za udeležence, katerih plača ne dosega minimalne plače, v skladu z zakoni, ki urejajo socialna zavarovanja, zagotavlja tudi plačilo prispevkov za socialno varnost od osnove v višini minimalne plače. Izbor in sofinanciranje programov javnih del se podrobneje uredita v podzakon- skem aktu. 3. ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI 3.1. Zavarovanci ZUTD z določbami o obveznem zavarovanju za primer brezposelnosti in z možno- stjo prostovoljnega zavarovanja povzema določbe konvencije MOD št. 44, po kateri se lahko dajatve za primer brezposelnosti zagotavljajo v obveznem ali v prostovolj- nem zavarovalnem sistemu ali v kombinaciji enega ali drugega sistema. V primerjavi z dosedanjim krogom obvezno zavarovanih je novi zakon krog zava- rovancev razširil z delavcev v delovnem razmerju tudi na samozaposlene osebe, voljene ali imenovane nosilce javnih funkcij, poslovodne osebe v osebnih in eno- osebnih družbah ter zavodih, poklicne rejnike, družinske pomočnike, osebe ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, upravičence do starševskih nadomestil, ki jim preneha delovno razmerje v času starševskega do- pusta, prejemnike denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ter na starše, ki zapustijo trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok za čas upravičenosti do plačila prispevkov po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo. Za nekatere ka- tegorije navedenih oseb se je že doslej štelo, da so vključeni v obvezno zavaro- vanje, vendar pa jih zakon ni izrecno omenjal, zato so se v zvezi z njimi pogosto zastavljala vprašanja. Prostovoljno se lahko v obvezno zavarovanje vključijo zlasti osebe, ki bivajo v tujini, ki tam niso vključene v zavarovanje in ki so bile pred odhodom v tujino zaposlene ali samozaposlene v Sloveniji. Nataša Belopavlovič: Novosti zakona o urejanju trga dela 642 Praksa - zakonodaja / practice - legislation 3.2. Pravice iz zavarovanja Pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti so: pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti; - pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja; - pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto - pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Če zakon ne določa drugače, lahko zavarovanec pridobi pravice izključno na podlagi plačanih prispevkov, pri čemer je potrebna gostota zavarovanja in sicer tako, da lahko pridobi pravico le tisti, ki je bil pred nastankom brezposelnosti v zavarovanje vključen vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih. 3.2.1. Denarno nadomestilo Trajanje pravice do denarnega nadomestila se z ZUTD ni bistveno spremenilo in je praviloma odvisno od zavarovalne dobe. Izjema so le starejši zavarovanci, pri katerih je poleg zavarovalne dobe pomembna tudi njihova starost. Prav pri teh pa se je čas prejemanja nadomestila tudi nekoliko podaljšal. Zavarovanec, starejši od 50 let in z zavarovalno dobo več kot 25 let lahko uveljavlja pravico do denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev (prej 18 mesecev), zavarovanec, starejši od 55 let in z zavarovalno dobo več kot 25 let pa 25 mesecev (prej 24 mesecev). Slednje pomeni, da se je čas prejemanja nadomestila tema dvema kategorijama zavarovancev podaljšal, s čemer so bili izpolnjeni pogoji za uvelja- vitev prehodne določbe 90. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zako- na o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 103/07), to je za uveljavitev krajših odpovednih rokov. Denarno nadomestilo se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, kar je za 10 odstotkov več, kot je znašalo nadomestilo po ZZZPB, nadaljnje mesece pa se izplačuje v višini 60 odstotkov. Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Osnova je glede na prej veljavno zakonodajo spremenjena, saj je ZZZPB določal, da se v osnovo vštevajo plače zadnjega leta (12 mesecev pred nastankom brezposelnosti). 643 Nataša Belopavlovič: Novosti zakona o urejanju trga dela Praksa - zakonodaja / practice - legislation ZUTD določa tudi najnižje in najvišje nadomestilo. Najnižji znesek denarnega na- domestila ne sme biti nižji od 350 EUR, najvišji pa ne sme biti višji od trikratnika tega zneska. Tako kot doslej, velja tudi po novem zakonu, da pravice do denarnega nadome- stila ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali vo- lji. Natančne razloge za odklonitev pravice določa 63. člen ZUTD. Vendar pa je tudi v primeru, ko je bila volja po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi izražena s strani delavca, v citiranem členu predvidenih nekaj izjemnih situacij, ob katerih lahko delavec kljub svoji volji po prenehanju delovnega razmerja, uveljavi pravico do nadomestila. V primeru sporazumnega prenehanja ali odpovedi delovnega razmerja je tak primer dejstvo, da je do prenehanja prišlo zaradi zaposlitve delavčevega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja v drugem kraju, ki je od kraja prebivališča zavarovan- ca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom. Tak primer je tudi sporazum ali odpoved pogodbe zaradi nege in varstva štirih ali več otrok (ob uveljavitvi pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje po predpisih s področja starševskega varstva). Denarno nadomestilo pa lahko uveljavi tudi delavec, ki je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca po 112. členu Zakona o delovnih razmerjih1 delavec, ki je redno odpovedal pogodbo o zaposli- tvi, ker so se mu pri spremembi delodajalca po ZDR iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi, delavec, ki mu delodajalec več kot šest mesecev v zadnjih 12 mesecih ni plačeval prispevkov za socialno zavarovanje. Izrecno kaže izpostaviti, da pravice do nadomestila ne more uveljaviti zavarova- nec v primeru: delodajalčeve redne odpovedi iz razlogov, ki jih kot neutemeljene odpovedne - razloge izrecno določa ZDR, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva; 1 ZUTD se eksplicitno ne sklicuje na 112. člen ZDR in ne govori o primerih izredne odpovedi tem- več v drugi alinei drugega odstavka 63. člena določa, da delavcu ne pripada nadomestilo zaradi redne odpovedi, ki jo poda delavec, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove deloda- jalec iz poslovnega razloga. Tak primer je podan v tretjem odstavku 73. člena ZDR (sprememba delodajalca), ki pa je v drugi alinei tretjega odstavka 63. člena ZUTD izrecno izpostavljen, ter v primerih izredne odpovedi iz 112. člena ZDR. Nataša Belopavlovič: Novosti zakona o urejanju trga dela 644 Praksa - zakonodaja / practice - legislation delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami ZDR, ki določajo poseb- - no varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva; in starejši delavec, ki uživa varstvo pred odpovedjo, pa je podal soglasje k - odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga. ZUTD določa tudi primere, ko zavarovancu pravica do denarnega nadomestila miruje. Gre za primere, ko zavarovanec zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi bolezni ali starševstva začasno preide na zdravstveno blagajno ali prejema nadomestilo oziroma starševski dodatek po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, za primere ko je zavarovanec na poklicni rehabilitaciji po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali je vključen v pro- gram javnih del. Čas mirovanja se ne všteva v čas trajanja pravice, ki sicer pripada zavarovancu. Razlogi, zaradi katerih zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila, se v primerjavi z ZZZPB niso bistveno spremenili. Treba pa je opozoriti na tretji odstavek 65. člena ZUTD, ki določa, da se odločba o priznanju pravice do nado- mestila odpravi tudi v primeru, ko je po njeni izdaji s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo ozi- roma je delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga določi sodišče. Določba o odpravi odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila velja tudi v primeru, ko zavarovanec v delovnem sporu, v katerem zahteva varstvo svo- jih pravic skladno s sedmo in osmo alinejo drugega odstavka 63. člena, umakne tožbo ali sklene sodno poravnavo oziroma sporazum, ki ne obsegata ugotovitve glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. ZUTD določa tudi primere, ko zavarovanec kljub zaposlitvi ohrani pravico do de- narnega nadomestila (66. člen) in primere znižanja denarnega nadomestila zaradi pridobivanja dohodkov iz dela (67. člen). 3.2.2. Pravica do plačila prispevkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Zavarovanec, ki je državljan RS, države članice EU, EGP ali Švicarske konfedera- cije, in zavarovanec, ki je tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, in mu po izteku 645 Nataša Belopavlovič: Novosti zakona o urejanju trga dela Praksa - zakonodaja / practice - legislation denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka največ eno leto ter je brezposeln, je upravičenec do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 4. IZVAJALCI UKREPOV Za izvajanje ukrepov, določenih z ZUTD, zakon poleg Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje predvideva še druge subjekte, ki pa morajo za svoje delo pridobiti koncesijo, ter Javni Sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Organiziranost zavoda ter pristojnosti njegovih organov upravljanja so z zakonom natančno določene. Prav tako so z ZUTD določeni pogoji za pridobitev in pode- litev koncesije tistim, ki bi želeli opravljati storitve, določene z ZUTD. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije pa je oblikovan in zadolžen zlasti za izvajanje storitev v zvezi z vseživljenjsko karierno orientacijo ter ukrepi usposa- bljanja in izobraževanja zaposlenih oseb. Pravni viri Zakon o urejanju trga dela (Ur. list RS, št. 80/2010- ZUTD) Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo- ZZZPB) Zakon o delovnih razmerjih ( Ur. list, št. 42/02 in103/07-ZDR )