GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 11 l december 2022 l {tevilka 4 Želimo vam prijetne praznike in veliko sre~e v letu 2023! 1 glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ december 2022, {tevilka 4, letnik 11 ISSN 1848–4360 Reka, december 2022 Glasilo finan~no podpirajo: Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Podpinjol 43, 51000 Rijeka Uredništvo: Jasmina Dla~i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni~ glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka Mesto Reka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Jasmina Dla~i} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Primorsko-goranska županija za: Barbara Riman ni razveseljujejo novi dosežki in pobude, za katere si vztrajno in potrpežljivo prizadeva vodstvo krovne organizacije: pouk slovenskega jezika in kulture se širi na vse ve~ šol in število u~encev naraš~a, odziv na projekte za mlade in najmlajše beleži vse ve~jo udeležbo, lepo pa je bilo mlajšo generacijo videti tudi Slovenski dom KPD Bazovica na sre~anju vseh društev, letos znova v gozdnem parku Golubinjak. Sopotja spremljajo tudi drugo de- tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 javnost Zveze slovenskih društev na Hrvaškem (ZSDH) in udeležbo dejavne predsednice Barbare Riman slovenskidom@bazovica.hr 3 torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ~etrtek: 10.00–12.00 Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem Iz društva ke in z novimi pri~akovanji zre v prihodnost. Glede teh ima slovenska skupnost na Hrvaškem – po podatkih popisa in leta nadaljujo~em se števil~nem upadanju – razlog za zaskrbljenost, a po drugi stra- uradne ure: Uvodnik e eno leto se po~asi bliža h koncu, povzemajo se vtisi in pregleduje storjeno, na~rtuje se nove kora- zveza@slovenci.hr Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Š Uvodnik Sopotja na sre~anjih, namenjenih položaju manjšin, med drugim pod okriljem Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške (RH) in drugih organizacij, ter na dogodkih, ki sta jih pripravili ZSDH in reška enota Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), nedavno kadrovsko okrepljena z mladim raziskovalcem Natkom Štigli}em. V ZSDH optimizem mo~no krepijo tudi prvi stiki z novimi imeni, ministrom, pristojnim za Slovence v zamejstvu in po svetu, in na veleposlaništvu Republike Slovenije (RS) v RH. Med dogod4 10 Priloga ob jubileju kpd bazovica 18 Si-T 25 Veleposlaništvo RS v RH ki na Reki vsekakor izstopa jubilej KPD Bazovica, ki mu Sopotja namenjajo posebno prilogo in spre- Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH mljajo še dogodke, ki govorijo o ~ezmejnem sodelovanju društva, z nastopi v Sloveniji ali gostovanjem Veleposlanik: Gašper Dovžan kulturnikov v dvorani Slovenskega doma na Reki, ter o stikih z drugimi manjšinskimi društvi. Planin- tel.: +385 1 63 11 000 ska skupina (PS) se je tudi letos udeležila pohoda v po~astitev spomina na bazoviške junake ter izpe- faks: +385 1 46 80 387 ljala ve~ izletov in okrepila ~ezmejne vezi. In memoriam je posve~en spominu na jeseni preminuli el. pošta: vzg@gov.si dolgoletni ~lanici društva, rojakinji Zorko Gergolet in Ludmilo Li~en Po~kar, rubrika Si-T pa omenja spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si izvrstno delo etnološke zbirke Pal~ava šiša, knjižno predstavitev na slovenskem lektoratu na Reki in sklepe Sveta za narodne manjšine o neizpolnjevanju vloge Hrvaške radiotelevizije (HRT), kar zadeva narodne manjšine – zgodbo, ki se z mrtve to~ke premika skoraj le toliko, kolikor je iz leta v leto manjši Državljanom RS je v nujnih primerih Pogled z onkraj Sne`nika 26 zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 Sre~anja 27 delež manjšin v prebivalstvu. Dragica Jakseti~ je tokrat zbrala vtise s proslave ob jubileju KPD Bazovica, v društvu sprejete s hvaležnostjo in optimizmom, tega pa vzbuja tudi pogovor v rubriki Sre~anja z gimnazijko Michelle. Želimo vam lepe prazni~ne dni in vso sre~o v letu, ki prihaja. y Uredništvo Foto koti~ek 28 Objavljeni podatki popisa prebivalstva 2021 H rvaški državni zavod za statistiko (ww.dzs.hr) je 22. septembra kon~no objavil podatke lanskega ljudskega štetja, ki so potrdili pri~akovan števil~ni upad prebivalstva Hrvaške nasploh (3.871.833) in tudi ve~ine od dvaindvajsetih narodnih manjšin. Med njimi je izjema romska manjšina (17.900), trend rasti pa kažejo še ruska (1.481) in nemška manjšina (3.034) ter sicer zelo maloštevilni turška (404) in avstrijska manjšina (365). Zmanjšalo se je tudi število narodnostno neopredeljenih in oseb, ki so se izrekle za regionalno pripadnost, medtem ko se je v primerjavi s popisom iz leta 2011 pove~alo število prebivalstva neznane narodnosti. Kar zadeva slovensko narodno manjšino, se nadaljuje upad, beležen desetletja in znova velik, z 10.517 na 7.729 oseb, narodnostno opredeljenih za Slovence. Najve~ jih tudi po tem popisu, enako kot po prejšnjem, živi v PGŽ (1.575) in le nekoliko manj v Istrski županiji (1 515) ter Mestu Zagreb (1 312). Podatki hkrati kažejo tudi pove~anje števila v dolo~enih krajih ve~ županij, izstopa pa mestna ob~ina Buje, kjer se je s števila 170 (3,78 %) v zadnjem desetletju na 253 (5,73 %) tako pove~al tudi delež na ve~ kot 5 %, kar je najve~ na Hrvaškem. Tudi podatki za slovenš~ino kot materni jezik niso obetajo~i: medtem ko je bilo leta 2011 še 9.920 govorcev, jih lanski popis beleži le še 7.620, in sicer najve~ v Istrski županiji (1.527), kjer znova izstopajo Buje (281 ali 6,33 %), PGŽ (1.469) in Mestu Zagreb (1.140). Med jeziki, katerih število govorcev raste, pa so ruski (2.081), nemški (3.358), turški (368) in ukrajinski (1.158), ter nasploh sicer maloštevilna hebrejski (82) in vlaški jezik (40). Poleg teh rastejo tudi številke za jezike, v zadnjih treh desetletjih navajane kot bosanski (1.753), ~rnogorski (943) ter hrvaško-srbski (4.278) in srbohrvaški jezik (8.182). Pove~alo se je tudi število jezikov v rubriki "drugi". Števil~ni upad Slovencev v popisu nakazuje tudi upad v volilnem imeniku, ki je podlaga za dolo~ene pravice oziroma razpis manjšinskih volitev prihodnje leto. Podrobnejši podatki v zvezi s tem bodo objavljeni v naslednji številki Sopotij. y Marjana Mirkovi} 2 3 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 23. september, INV, Enota Reka (Slovenski dom KPD Bazovica) Letno sre~anje vseh slovenskih društev na Hrvaškem Janez Trdina (1830–1905), slovenski profesor na varaždinski in reški gimnaziji G ozdni park Golubinjak je bil po lanski dobri izkušnji, zadovoljstvu udeležencev in izre~enih pohvalah nad uspešno organizacijo in zanimivim programom tudi letos prizoriš~e letnega sre~anja vseh slovenskih društev na Hrvaškem. Organizator, ZSDH, ga je tokrat pripravil v sodelovanju z bližnjima društvoma z Reke in Lokev. Po besedah vodstva je zbrana množica štela 340 obiskovalcev iz vse Hrvaške, od Varaždina, Zagreba, Karlovca, Reke, Lovrana, Labina, Buzeta, Umaga in Pulja do Zadra, Splita, Dubrovnika ter Prezida in bližnjih Lokev, medtem ko se društvi iz Pore~a in Osijeka sre~anja nista mogli udeležiti. Vabilu so se odzvali tudi gostje iz Slovenije in slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem, Rudi Merljak z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter veleposlanik RS v RH Gašper Dovžan in ministrica svetovalka Tamara Plankar. Še eno uspešno sre~anje, foto: Marjana Mirkovi} Tudi letošnje, osemnajsto sre~anje je potekalo znova v lepem in son~nem vremenu, ob udeležbi vseh generacij in še z nekoliko bogatejšo vsebino kot lani. Tako so bili znova na voljo vodeni sprehodi po parku in ogled naravnih znamenitosti, organizirani delavnici, namenjeni zdravilnim ze­liš­~em in spoznavanju likovnega ustvarjanja, pa joga in telovadba ter razli~ne športne in družabne igre. V ospredju vsega so bili seveda predvsem druženje, sre~anje starih znancev in spoznavanje novih, izmenjava izkušenj in snovanje na~rtov za prihodnje. K dobremu razpoloženju je pripomogel tudi nastop glasbene skupine Potep, ob njihovih zvokih so se mnogi tudi zavrteli. S pohvalami organizatorju ter zadovoljni in polni novih spominov so se ude­le­ženci poslovili z obljubo o vnovi~nem snidenju ~ez leto dni. y Marjana Mirkovi} N a sedežu reške enote INV je potekala mednarodna znanstvena konferenca, posve~ena prou~evanju slovenskega književnika in zgodovinarja Janeza Trdine kot profesorja na gimnazijah v Varaždinu in na Reki. Sre~anje so poleg gos­ti­telja organizirali še Zavod za zgodo­vinske in družbene znanosti na Reki s podružnico v Pulju in Zavod za znanstveno delo v Varaždinu, ki delujeta v okviru Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (HAZU), ter Znanstvenoraziskovalni center (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) iz Ljubljane. V prvem delu so sodelovali vodja reške enote INV dr. Barbara Riman z uvodnim prispevkom (Slovenski profesorji na hrvaških gimnazijah na prelomu 19. in 20. stoletja), dr. Kristina Riman s Fakultete za vzgojno-izobraževalne vede na Univerzi Jurja Dobrile v Pulju (Razmišljanje Trdine o slovenski in hrvaški identiteti v obdobju Bachovega absolutizma), Jan Bernot s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ponotranjenje slovenske nacionalne ideje pri Janezu Trdini) in dr. Marijan Dovi} z Inštituta za slovensko li­te­raturo in literarne vede ZRC SAZU (Tr­dinove nacionalisti~ne "bajke", med- nacionalni spor in "mehka" cenzura). V drugem delu so svoje prispevke predstavili dr. Vladimir Huzjan z Zavoda za znastveno delo HAZU v Varaždinu (Varaždin v ~asu Janeza Trdine), dr. Sanja Župani} s Strojne in prometne šole v Varaždinu (Trdinova kritika nemškutarjenja v Varaždinu) in dr. Andrea Rokni} Bežani} z reške filozofske fakultete (Reka in Janez Trdina). V tretjem delu so sodelovali reški raziskovalci Boris Petkovi} s Prve hrvaške gimnazije na Sušaku (Poro~ila reške gimnazije v obdobju pred, med in po profesorskem pou~evanju Janeza Trdine, 1819–1875), dr. Diana Stolac s filozofske fakultete in Petra Radoševi} s Katoliške OŠ Josip Pavliši} (Reška leta Janeza Trdine) ter predstavnici Zavoda za zgodovinske in družbene vede HAZU dr. Maja Poli} (Janez Trdina v hrvaški periodiki 19. stoletja) in dr. Sanja Holjevac (Opažanje Janeza Trdine o ~akavš~ini otoka Krka). Zanimivo sre~anje je znova potrdilo, da je raziskovanje hrvaškoslovenskih odnosov, v katerih so se poleg gospodarskih vselej tkale tudi duhovne in kulturne vezi, obširna tema in da ostaja bogat vir za prou~evanje tudi v prihodnje. y Marjana Mirkovi} 28. september, Slovenski dom KPD Bazovica Obisk novega veleposlanika na Reki in v PGŽ Narodne manjšine, migracije in varnost Tudi letos dober odziv, foto: www.savjet. nacionalne-manjine. info a Brionih je potekala 26. mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Narodne manjšine, migracije in varnost. Udeleženci so se na devetih panelih predstavili v okviru treh tematskih celot: Narodne manjšine v demokrati~nih družbah, Migracije in migracijske politike ter Globalni varnostni izzivi. Vabilu so se odzvali znanstveniki in strokovnjaki iz držav Jugo- vzhodne Evrope, ki se pri svojem delu ukvarjajo z vprašanji na teh podro~jih, sodelovala pa je tudi predsednica ZSDH in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja (INV, Enota Reka) iz Ljubljane dr. Barbara Riman. V svojem pri­spevku z naslovom U~enje slovenš~ine kot materinš~ine na Hrvaškem je pozornost namenila izzivom pri ohranjanju in u~enju slovenskega jezika na Hrvaškem. Med drugim je poudarila predvsem pomen medgeneracijskega prenosa jezika in u~e­ nja slovenš~ine na Hrvaškem v vseh oblikah za celotno slovensko skupnost ter predstavila podatke o pouku slovenš~ine v izobraževalnem sistemu RH. y Marjana Mirkovi} 4 Zadovoljni z obiskom, foto: Marjana Mirkovi} Z 19.–21. september, Brioni N Uvodoma se je predstavila dr. Barbara Riman, foto: Marjana Mirkovi} IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 3. september, Gozdni park Golubinjak, Gorski kotar SDH je na svojem sedežu gostila prvi uradni obisk veleposlanika RS v RH Gašperja Dovžana, na katerem sta ga spremljala minister svetovalec s politi~nega oddelka veleposlaništva Gregor Štajer in ministrica svetovalka s kulturnega oddelka Tamara Plankar. Kot je povedal veleposlanik, je predstavitveni obisk na Reki in v PGŽ izrabil tudi za krajše sre~anje z rojaki in krovno organizacijo. Na obisku z najvišjimi predstavniki mesta in županije, kjer je potekalo sre~anje, je beseda tekla o energetiki, turizmu, manjšinskih pravicah in znova o izgradnji hitre ceste med Postojno in Rupo, pa tudi o razvojnih, predvsem luških projektih. Poudarjeno je dobro sodelovanje s slovensko skupnostjo in izraženo zadovoljstvo, da namerava Vlada RS odstraniti žico na meji, je med drugim zapisano na spletni strani županijskih oblasti www.pgz.hr. Velepo5 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM slanik se je sešel tudi z lovranskim županom Bojanom Simoni~em in obiskal dve izmed treh šol na Reki, kjer poteka pouk slovenš~ine po modelu C, OŠ Pe}ine in Prvo hrvaško gimnazijo na Sušaku. Dogodka na sedežu ZSDH so se udeležili podpredsednica Jasmina Dla~i}, ki je tudi predsednica KPD Bazovica, ter vodilni ~lani Sveta slovenske narodne manjšine (SNM) PGŽ Vasja Simoni~, Sveta SNM Mesta Reka Boris Rejec in Sveta SNM Mesta ^abar Slavko Žagar ter podpredsednica Sveta SNM Ob~ine Matulji Alenka Stani}. Navzo~i so bili še podpredsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} ter tajnici ZSDH in KPD Bazovica Saša Kernjak Zubovi} in Sandra Grudeni}. 1. oktober, Muzejsko društvo Škofja Loka Izlet na Reko Na poti so se najprej ustavili v Slavini blizu Pivke, kjer jih je v tamkajšnji cerkvi sprejel doma~in, mag. Janko Boštjan~i~, sicer direktor Muzeja vojaške zgodovine v Pivki in odli~en poznavalec krajevne de­diš­~ine. Predstavil je zanimivosti vasi Sla­vina, v~asih zgodovinske prafare za širšo okolico, in spregovoril o njihovem najznamenitejšem rojaku, Josipu Gorupu, uspešnem poslovnežu, ki je v 19. stoletju ustvaril veliko premoženje tudi na Reki, in velikem dobrotniku, po nekaterih ocenah menda tudi najpremožnejšem Slovencu vseh ~asov. Helena Janeži~ pripravila bogat program obiska na Reki, foto: Marjana Mirkovi} M uzejsko društvo Škofja Loka (MDŠL) je vsakoletni izlet tokrat organiziralo na Reko in udeležila se ga je skupina skoraj petdestih izletnikov. Predsednica tega društva je Helena Janeži~, skrbnica zbirke knjižni~nega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani. V okviru te zbirke spremlja tudi dejavnost slovenske skupnosti na Hrvaškem, podrobneje pa se je z njo seznanila tudi kot soavtorica potujo~e razstave o Slovencih na Hrvaškem in spremljajo~ega kataloga leta 2019, pri ~emer je sodelovala z vodjo reške enote INV dr. Barbaro Riman, tudi predsednico ZSDH. Kot je Helena Janeži~ povedala med obiskom Reke, je bilo sprva v na~rtu, da jim Slovence na Reki in Hrvaškem z razli~nih vidikov predstavita dr. Barbara Riman, ki ima za seboj veliko objav s tega podro~ja, in raziskovalka literarne zgodovine v tej zvezi dr. Kristina Riman. Zaradi edipemije je bil obisk ve~krat preložen in naposled so se v MDŠL odlo~ili, da se bodo sami odpravili na Reko. 6 Obisk na Reki so za~eli na Trsatu, ob cerkvi Marije Trsatske, pomembnem romarskem središ~u. Tam jih je pri~akala dr. Barbara Riman in jih popeljala do trsatske gradine ter jih okvirno seznanila z zgodovino Reke in delovanjem Slovencev. Skupaj so se po znamenitih ve~ sto trsatskih stopnicah spustili v središ~e mesta in se po kosilu sprehodili po Reki ter med vodenim ogledom med drugim spoznali tudi del reške zgodovine, povezane s Slovenci, ki so s svojo dejavnostjo ostali zapisani v družbenem in kulturnem razvoju mesta. Posebej zanimiva so bila tudi nekatera spoznanja, ki jih je še ob tej priložnosti obiskovalcem predstavila dr. Barbara Riman in ki so povezana s priseljevanjem z obmo~ja Škofje Loke na prostor Gorskega kotarja. Ve~: www.mdloka.si y Marjana Mirkovi} 3. oktober, Državni zbor (DZ) RS, Ljubljana IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Veleposlanik (levo) prisluhnil aktualnim vprašanjem, foto: Marjana Mirkovi} Veleposlanik se je ozrl na sveže objavljene podatke o ljudskem štetju 2021, ki zaradi števil~nega upada napovedujejo tudi manjše možnosti za slovensko skupnost na manjšinskih volitvah prihodnje leto, zato se velja v tej zvezi kar najbolj zavzeti za pridobitev kandidatov v vseh možnih krajih. Vasja Simoni~ je ob tem opozoril na stalno kadrovsko in finan~no podhranjenost svetov. Pozornost je bila namenjena tudi ohranjanju slovenš~ine in širitvi šol s poukom po modelu C, za kar pa primanjkuje tudi u~iteljskega kadra, in nekaterim drugim aktualnim vprašanjem. Izraženo je upanje, da bo vstop v evrsko in schengensko obmo~je prinesel boljše ~ase, pri ~emer se je Slavko Žagar ozrl na dobrodošlo odstranjevanje nepotrebne žice in še opozoril na težave tega obmo~ja po letošnjih poplavah. y Marjana Mirkovic Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu K omisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je sešla na svoji prvi seji, namenjeni položaju avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Minister Matej Ar~on je ob tej priložnosti med drugim tudi napovedal, da bodo v naslednjem letu ali dveh namenili malo ve~ pozornosti Hrvaški, ki je organizacijsko tako in druga~e najbolj podhranjena. Predsednica ZSDH Barbara Riman se je v svojih besedah na seji na za~etku ozrla na pravkar objavljene podatke ljudskega štetja 2021 in nadaljnji števil~ni upad slovenske skupnosti. Novi sestavi tega parla­mentarnega delovnega telesa je na kratko predstavila položaj na Hrvaškem in aktualna vprašanja, zgledno zakonsko ureditev pravic in težave pri njihovem ures­ni~evanju v praksi, apoliti~nost rojakov, skromno medijsko oskrbo in potrebo po spremljanju še vedno nedostopnih programov RTV Slovenija. Povedala je, da slovenska skupnost nima gospodarskih organizacij, ne raziskovalnih ustanov, le reško enoto INV s pravno omejeno možnostjo delovanja in brez stabilnega financiranja. Opozorila je na pomanjkanje pedagoškega kadra, kar mo~no hromi prizadevanja za širitev pouka slovenš~ine v javnih šolah, in poudarila, da dejavnost v veliki meri sloni na prostovoljnem delu in zanesenjakih v društvih. Za krepitev in ohranitev položaja pa bi potrebovali še novinarje, pravnike, sociologe itd. Izrazila je upanje, da bo v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu v tem mandatu kon~no storjen korak naprej in da v naslednjem opomniku ne bo navedeno, da se na Hrvaškem ponavlja status quo. Poslanka Levice Tatjana Greif pa je med drugim izrazila mnenje, da tudi Slovenija potrebuje strategijo za zamejske Slovence, v kateri bodo obravnavani vsi enako. Videti je namre~, da nekatere države dobivajo ve~ pozornosti kot druge. Glede položaja na Hrvaškem je med drugim opozorila na zastarele popisne podatke v poro~ilu, pripravljenem kot gradivo za sejo, na parlamentarno (ne)zastopanost, na potrebo po profesionalizaciji delo­va­nja ter na pomo~ Slovenije pri zagotavljanju pedagoškega in strokovnega kadra na Hrvaškem za evropske projekte, omenila pa tudi problematiko vrtcev in manjšinskih medijev ter dostop do javnih radijskih in televizijskih programov. Ve~: www.dz-rs.si. y Marjana Mirkovi} 11. oktober, Kulturni center Janeza Trdine, Novo mesto Hrvati v Sloveniji: hrvaški jezik v Sloveniji, posvet H rvaški kulturni center Ljubljana (HKCL) je v sodelovanju z INV in hrvaškim Inštitutom za migracije in narodnosti (IMIN) iz Zagreba organiziral 2. posvet z naslovom Hrvati v Sloveniji: hrvaški jezik v Sloveniji. prostoru ob hrvaški meji, dr. Matijas Bakovi} je spregovoril o hrvaškem jeziku in šolstvu v Bosni in Hercegovini, vodja reške enote INV dr. Barbara Riman je predstavila oblike in možnosti u~enja slovenš~ine na Hrvaškem, dr. Katica Jur~evi} in dr. Maria Florencia Luchetti pa integracijske procese hrvaških potomcev iz izseljenstva v RH skozi virtualni na~in u~enja jezika. Na programu je bila najprej okrogla miza o u~enju in položaju hrvaškega jezika v Sloveniji in slovenskega na Hrvaškem, na kateri so sodelovali Staša Skenži} z ministrstva za znanost in izobraževanje RH, u~iteljica hrvaš~ine v Sloveniji Melita Juši} in u~iteljica slovenš~ine na Hrvaškem Vida Srdo~ ter dr. Šime Ivanjko iz Maribora, ~astni konzul RH. V sklepnem delu sre~anja je dr. Roko Žarni} pozornost namenil kulturni dediš~ini po potresu 2020 v Zagrebu in na Banovini ter sodelovanju HCKL v obnovi, podpredsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Mitja Lamut se je ozrl na tridesetletnico delovanja, o Hrvaški turisti~ni skupnosti v Ljubljani pa je spregovoril direktor Bruno Bonifa~i~. y Marjana Mirkovi} HKCL organizator zanimivih sre~anj, foto: www.inv.si Drugi del sre~anja so namenili znanstvenemu posvetu, na katerem so sodelovali dr. Sabina Zor~i~ z INV, ki je spregovorila o dopolnilnem pouku maternega jezika in kulture za u~ence drugih narodnosti v Sloveniji, sledila je predstavitev projekta RENA – Repozitorij narodnomanjšinskih jezikov na Hrvaškem (dr. Kristian Lewis, dr. Filip Škiljan, dr. Željko Jozi}, dr. Marina Peri} Kaselj), dr. Damir Josipovi~ z INV se je ozrl na geografsko zastopanost hrvaškega jezika v slovenskem obmejnem 7 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 21.–22. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Projekt M. A. J. Sre~anje u~iteljic in u~iteljev slovenskega jezika na Hrvaškem V okviru projekta Mreža Alpe Jadran (M. A. J.) je ~etrto letošnje sre~anje – po Pliberku, Trstu in Monoštru – potekalo na Reki in v glavni organizaciji ZSDH, zaklju~ni dogodek pa je napovedan 11. novembra v Ljubljani. Projekt M. A. J. poteka že peto leto in postaja tradicija med mladimi iz Avstrije, Slovenije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Pobudnik projekta je Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca, podpirajo pa ga še Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra in ZSDH. Cilj projekta je povezovati mlade iz sosednjih držav Slovenije in jih med drugim spodbujati k prepoznavanju pomena slovenskega jezika kot prednosti za nadaljnje izobraževanje, zaposlitev ali celo iskanje priložnosti v podjetništvu. Celoten program projekta poteka v slovenskem jeziku, financiran pa je s strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dogodka na Reki se je udeležilo 35 dijakov iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Petkovo dogajanje je potekalo v prostorih Slovenskega doma KPD Bazovica, kjer je tudi sedež ZSDH. Regionalna razvojna agencija Zeleni kras je dijakom na primeru dobre prakse predstavila razvoj turisti~nega produkta doživetja narave in divjih živali, Explore the Wondernature, Center o velikih zvereh Dina Pivka (www.dinapivka.si) pa jim je pripravil zelo zanimivo delavnico na temo velikih zveri Dinaridov, v Sloveniji in Hrvaški so to rjavi medved, volk in evrazijski ris. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno športnemu ribolovu, ki je bil pod vodstvom reškega športnega ribolovnega društva ŠRD Luben organiziran na glavnem mestnem pomolu Molo longo. Mladi so bili nad ribolovom in ulovom navdušeni. Dvodnevno sre~anje so zapustili nasmejanih obrazov, z novimi poznanstvi, znanjem in idejami za prihodnje. y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} Mlade navdušil program na Reki, arhiv ZSDH eška enota INV, ki jo vodi dr. Barbara Riman, tudi predsednica ZSDH, je zadnja leta pristojna za izobraževanje u~i­teljskega kadra za slovenš~ino na Hrvaš­kem. Letošnje sre~anje u~iteljic in u~iteljev je potekalo na sedežu enote in je bilo znova organizirano v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za izobraževanje, zna­nost in {port (MIZŠ RS) ter hrvaškim ministrstvom za znanost in izobra­ževanje (MZO RH). Udeležile so se ga u~iteljice dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture (DPS) Vera Hrga (SKD Triglav, Split), Vida Srdo~ (KPD Bazovica in SKD Istra, Pulj), lektorica za slovenski jezik na zagrebški filozofski fakulteti Simona Gotal (KPD Slovenski dom, Zagreb), Darja ^ub­ ri} (SKD Prešeren v Lokvah in SKD Ajda v Umagu ter tudi model C na osnovnih šolah v Umagu in Buzetu), Eva Ciglar (SKD Lipa, Buzet) in Aneja Cafuta (šole v Medžimurju) ter dosedanja koordinatorica projekta U~enje slovenskega jezika in kulture (USJK) v Varaždinski županiji (VŽ) Damjana Hliš in nova u~iteljica Špela Brumec, ki je v celoti prevzela pouk na tem obmo~ju. Sodelovali sta tudi Simona Mahovi~, ki na Reki in v Klani pou~uje po modelu C, in Lidija Mugoša - Ivica, od letošnje jeseni nova u~iteljica v Matuljih. V prvem delu sre~anja je dr. Irina Moira Cavaion z Inštituta za jezikoslovne študije (IJŠ) Znanstveno-raziskovalnega središ~a (ZRS) Koper predstavila zanimiv projekt Contatti, pou~evanje slovenš~ine kot jezika sosede, v drugem pa je dr. Hotimir Tivadar z ljubljanske filozofske fakultete spregovoril o retoriki ter slovenskem jeziku in javnem nastopu. Osrednji del dogodka, ki sta se ga udeležili tudi predstavnici Zavoda RS za šolstvo Alma Ahmetovi} in Elvira Šušmelj je bil namenjen predstavitvi u~iteljskega delovanja na Hrvaškem in korakom v prihodnje. Predstavnika pristojnih ministrstev RS in RH Roman Gruden in Milan Vukeli} sta ob tej priložnosti znova pohvalila prizadevanja vodstva ZSDH na podro~ju jezika in tudi v prihodnje obljubila vso pomo~ pri reševanju vprašanj. Najaktualnejše je pomanjkanje pedagoškega kadra, a s tem se soo~ajo tudi v Sloveniji in sosednjih državah, dodatno pa položaj slabšajo še druge ovire, od zah­tevanega poznavanja hrvaš~ine pri zaposlovanju kadra iz Slovenije do neustreznih nazivov, ki po kon~anem študiju omejujejo možnosti za zaposlitev. y Marjana Mirkovi} 20. oktober, KUD Sklad, Bakar 26. oktober, KPD Slovenski dom, Zagreb Slovenci, ki so soustvarjali hrvaško dediš~ino Obisk ministra K PD Bazovica se je odzvala vabilu Kulturno-umetniškega društva (KUD) Sklad iz Bakra in se vklju~ila v njihov projekt z naslovom Slovenci, ki so soustvarjali hrvaško dediš~ino. Med njimi je tudi slovenski skladatelj Franjo Serafin Vilhar, ki je pustil mo~an pe~at in je letošnja tema cikla. V okviru tega sodelovanja je v prostorih KUD Sklad potekal kulturni ve~er z uvodnim pozdravom predsednice KUD Sklad Dunje Vladislovi} in zatem predstavitvijo publikacije Slovenski glasbeniki na Hrvaškem. Njeni avtorici sta dr. Marija Riman in dr. Barbara Riman, mati in h~i, dolgoletni raziskovalki tudi tega podro~ja. Gre za prvo javno predstavitev knjige, zasnovane kot biografski leksikon z ve~ kot dvesto imeni, ki jo je lani izdal Svet SNM PGŽ, dr. Barbara Riman pa je o njej spregovorila na tokratnem predavanju. Dogodek, ki se ga je udeležila tudi spodaj podpisana tajnica KPD Bazovica, je spremljala tudi razstava fotografij slik in fresk slovenskih ustvarjalcev iz bakarskih cerkva. Avtor razstave je znani bakarski fotograf in kronist Miljenko Šegulja, pripravil pa jo je v sodelovanju z grafi~nim oblikovalcem Dimitrijem ^egodajevim. Ve~er se je sklenil ob dogovoru s KUD Sklad o poteku podobnih dogodkov tudi v KPD Bazovica. y Sandra Grudeni} 8 R M inister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Ar~on se je s predstavniki slovenske skupnosti na Hrvaškem sešel na delovno sre~anje, na­me­njeno predstavitvi njihovih prednostnih nalog in konkretnih ciljev ter na~rtov za prihodnje mesece. Na obisku ga je spremljal veleposlanik RS v RH Gašper Dovžan. slovenskega jezika, gospodarsko povezovanje, pridobitev ustreznih kandidatov za manjšinske volitve in ustanavljanje kulturnih društev na obmo~jih, kjer slovenska skupnost še ni orga­nizirano povezana, pa tudi krepitev prisotnosti v medijih in na spletu. Beseda je tekla tudi o prizadevanjih za pridobitev u~i­ teljev slovenskega jezika in izzivih v povezavi s prostori društev. Ve~: www.gov.si. y Marjana Mirkovi} Sodelujo~i pohvalili sre~anje, foto: Marjana Mirkovi} IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 14.–15. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Minister (v sredini) napoveduje operativno delovanje, foto: www.gov.si Sestanka v Slovenskem domu v Zagrebu so se udeležili predsednica ZSDH Barbara Riman, poslanka v hrvaškem saboru Barbara Antoli} Vupora (SDP), predsednik zagrebškega društva Darko Šonc in ~lanica Sveta slovenske narodne manjšine Mesta ^abar Vera Malnar. Predstavili so podro~ja, ki bi jim veljalo nameniti posebno pozornost in operativno delovati. Kot med drugim navaja uradno sporo~ilo, je minister v izjavi po sestanku kot klju~­ ne prioritete izpostavil podro~je u~e­nja 9 IZ DRU[TVA 17. september, Kulturni dom, Dražice 57. Mednarodni slikarski Ex-tempore Piran Zatancajmo po doma}i vaška), je opravila izbor slik za razstavo v Mestni galeriji Piran in Galeriji Monfort Portorož ter podelila še druge nagrade, med njimi vrsto odkupnih in najvišjo, grand-prix, ki jo je prejel Matic Moškon (Slovenija). Ustvarjenih blizu dvesto likovnih del, foto: www.obalne-galerije.si E x-tempore Piran je pomemben likovni dogodek v slovenski Istri in prepoznaven po svojem tekmovalnem zna~aju in dolgi tradiciji, so zapisali na spletni strani organizatorja, Obalnih galerij Piran (www.obalne-galerije.si). Dogodka se udeležujejo akademsko izobraženi ustvarjalci, mladi likovniki in ljubitelji slikarstva razli~nih generacij, ki prihajajo iz Slovenije in drugih, predvsem sosednjih držav. Mednarodna strokovna žirija v sestavi Riccardo Caldura, direktor Akademije lepih umetnosti v Benetkah (Italija), Vadim Fiškin, umetnik (Slovenija), in Jerica Ziherl, umetnostna zgodovinarka, ravnateljica in kustosinja v Muzeju Lapidarium v Novigradu (Hr- Letos se je prijavilo 227 udeležencev, oddanih je bilo 194 likovnih del, žirija pa je za razstavo izbrala 81 likovnih del, med njimi tudi delo Tihane Karlovi}, vodje likovne skupine v KPD Bazovica, ki je na tem sre~anju v Piranu že uspešno sodelovala. Na slovesni podelitvi nagrad s kulturnim programom, ki je potekala 3. sep­tembra na Tartinijevem trgu v Piranu, je bila Tihana Karlovi} znova med nagrajenci – tokrat je prejela odkupno nagrado za delo na papirju, ki jo dodeljuje Tu­ris­ ti~no združenje Portorož. Ve~: www.obal­ ne-galerije.si. y Marjana Mirkovi} 17. september, Slovenski dom KPD Bazovica Zborovski ve~er z gosti z Goriškega Gostje navdušili z nastopom, foto: Marjana Mirkovi} V goste je tokrat prišel MePZ Ciril Sili~ iz Vrtojbe. Uvodoma ga je pozdravil in predstavil koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz, zahvala za stik s tokratnimi gosti, kot so povedali, pa gre tajnici KPD Bazovica Sandri Grudeni}. MePZ Ciril Sili~ deluje vse od leta 1945, sprva v mešani zasedbi, nato dolga leta kot moški pevski zbor in od leta 1983 znova kot MePZ. Ime nosi po ustanovitelju Cirilu Sili~u, ki je bil tudi pevovodja, zadnja leta pa zbor uspešno vodi Silvan Zavadlav iz Štandreža. Repertoar je raznovrsten, s poudarkom na umetni priredbi slovenskih in tujih narodnih pesmi. V veselju do petja zbor združuje ve~ kot dvajset pevk in pevcev iz razli~nih krajev Goriškega. Poleg pevskih sre~anj, kot sta Primorska poje in Revija goriških pevskih zborov, nastopajo tudi ob ob~inskih in drugih krajevnih praznikih, gostujejo pri rojakih v sosednjih državah Slovenije ter tudi drugod po Evropi. Kot so še zapisali na spletni strani novogoriške Zveze kulturnih društev www.zkdng.si, želijo nadaljevati tradicijo zborovskega petja, jo ohranjati in razvijati, kar jim, sode~ po reškem nastopu, izvrstno uspeva. Ob tej priložnosti so tudi poudarili, da oba zbora, gostiteljevega in gostujo~ega, povezujejo tudi podobni za~etki njunega nastanka, želja po ohranitvi in negovanju narodne zavesti, pesmi in besede, pa tudi simbolni pomen imena Bazovica. Dobrodošlico je s krajšim nastopom (himno Bazovica, Na jezeru in Mravla je v mlin pelala) gostom zaželel MePZ KPD Bazovica 10 pod vodstvom Zorana Badjuka. Obiskovalci so zatem v dveh delih prisluhnili in nekateri resni~no še posebej uživali v zanimivem izboru iz pestrega repertoarja gostov, s solistkama Mojco Pajnk in Julijo Polanc, od slovenskih narodnih, prekmurskih, istrskih in vipavskih pesmi, slovenskih zimzelenih uspešnic, tudi ob klavirski spremljavi dirigenta, in planinske himne, pa vse do partizanskih, ki se po zadnjih tridesetih letih zatišja na Hrvaškem komaj še kje pomnijo. Nastop gostujo~ega zbora sta v glasbenem intermezzu popestrila mlada pevka Julija Polanc in kitarist Bogdan Mugerli ter pro­gramu dodala še eno himno (pesem Za Slovenijo živim velja za himno Slovenske demokratske stranke – SDS). Posebej sta polno dvorano navdušila s pesmijo Vem, da danes bo sre~en dan, zbor in solistka Julija Polanc pa sta dobila buren aplavz z Znamenjem Simona Gregor~i~a. Vrhunec ve~era je bil skupni nastop obeh zborov s himno Vstajenje Primorske pod vodstvom Silvana Zavadlava. Ta nas je spomnila tudi na praznik, ki ga Slovenija praznuje 15. sep­tembra, na dan uveljavitve pariške mirov­ne pogodbe, ko je Primorska pred 75 leti spet postala slovenska in se je ve~ina Primorcev pridružila mati~nemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. y Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA 27. avgust–3. september, Piran F S KPD Bazovica se je tudi letos udeležila prireditve folklornih skupin z naslovom Zatancajmo po doma}i, ki jo že tradicionalno organizira Kulturno umetniško društvo (KUD) Zvir iz Jelenja. V Kulturnem domu Dražice sta se poleg naše skupine predstavili še Folklorno društvo Pazin in Makedonsko kulturno društvo Ilinden z Reke. Navzo~e je uvodoma pozdravil prvi mož ob~ine Jelenje gospod Robert Mar~elja, program pa so z nastopom napovedali gostitelji, KUD Zvir, ki bo prihodnje leto praznoval 50-letnico delovanja. Vsi smo uživali v njihovem nastopu, po~astili so nas z izvrstno odplesanim programom, kot so mazurka, madžarac, tanac pod feštu, v paru in nato še v trojki, vse v ~udovitih nošah. Ljubezen in negovanje tradicionalnega plesa sta bila ob njihovem nastopu ve~ kot o~itna. Veselo in zabavno, foto: Nataša Grlica nje naše skupine s KUD Zvir, kajti koreografijo za naš ples podpisuje gospa Alenka Jureti}, dolgoletna ~lanica in koreografinja tega društva. Na tej tradicionalni folklorni prireditvi smo bili že ve~krat, vsaki~ znova se veselimo nastopa, sre~anja in stikov. Tako je bilo tudi tokrat, po programu sta sledila druženje vseh udeležencev in okrepitev z bogato pogostitvijo. Za zelo lep ve~er smo hvaležni izjemno prijaznim gostiteljem. y Slavica Vukovi} Ba~i} 20. september, Slovenski dom KPD Bazovica Naša skupina je predstavila splet gorenjskih plesov, v naših prelepih nošah ter ob glasbeni spremljavi na harmoniki in bugariji. Ob tem velja poudariti sodelova- 14. (virtualna) likovna kolonija Turanj 2021, razstava SKD Lipa iz Zadra že leta uspešno organizira likovno kolonijo Maj/Turanj, imenovano po ~asu in bližnjem naselju, v katerem je obi~ajno potekala. Redno sodelujejo akademski in ljubiteljski slikarji iz slovenskih društev na Hrvaškem in iz Slovenije, pa tudi rojaki iz Društva Slovencev iz Tuzle. Sodelovale so tudi ~lanice likovne skupine (LS) KPD Bazovica pod vodstvom Tihane Karlovi}. Lani je bila likovna kolonija organizirana na daljavo, organizator pa je dolo~il, da bo tokratna tema Tema brez teme. Odziv je bil znova dober, nastalo je ve~ del, postavljenih na ogled na letni Retrospektivi, ve~er pa je izpopolnil kulturni program s poznejšim druženjem in potrdil dobro sodelovanje med reškim in zadrskim društvom. cem prenesla pozdrave v imenu SKD Lipa iz Zadra in spregovorila o nastanku razstavljenih likovnih del ter na~inu delovanja likovne kolonije, od prvih korakov v domu gospoda Jožeta Arzenška v Turnju, ustanovitelja in pobudnika te likovne prireditve pa vse do današnjih dni. Ozrla se je na lansko temo, Temo brez teme/Prosta tema, v kateri so vsi sodelujo~i iskali sebi najbližje na~ine z barvo in obliko izraziti svoje ob~utenje sveta, ki jih obdaja in navdihuje v likovnem ustvarjanju. y Marjana Mirkovi} Zadovoljni z dobrim sodelovanjem društev, foto: Justina Buovac Umetniška vodja likovne kolonije Marija Ivoš, tudi avtorica besedila v katalogu, je spregovorila o razstavi in o dogodku med drugim zapisala: Goste je uvodoma pozdravila gospa Sandra Grudeni}, umetniška vodja zadrske likovne kolonije, profesorica Marija Ivoš pa je obiskoval11 IZ DRU[TVA 24.–25. september, Ilirska Bistrica Skulptura po skulpturi FS na Bistriški tržnici grafi~na urednica Sopotij Vesna Rožman in diplomantka kiparstva na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Ivana Posti}. Vesna Rožman je predstavljena s fotografijo Panove piš~ali (2020), ki stoji pred vhodom v gozdni park Golubinjak, in skulpturo Gibanje (2022), Ivana Posti} pa s fotografijo Ptic, postavljenih pri jezeru Bajer v Fužinah, in skulpturo Vse pet. Sini{a Majkus, Darija @mak Kuni} in Ivana Posti} skulptura Vse pet, foto: Galerija Kortil V ospredju skulptura Gibanje Vesne Rožman, foto: Galerija Kortil R azstava v galeriji Kortil je predstavila fotografije skulptur reških avtorjev, ki so nastale na enem od sklicev Goranske kiparske delavnice (GKD) od leta 1979 do letos, in eno izmed njihovih novejših del, ustvarjenih tudi v lesu, materialu GKD. Med devetnajstimi umetniki, zastopanimi na razstavi in v lepo oblikovanem spremljajo~em katalogu, sta tudi mati in h~i, Kustosinja Branka Arh je v katalogu med drugim zapisala, da že samo dejstvo skupnega nastopa devetnajstih avtorjev temu likovnemu sre~anju daje težo. Obstaja torej vrsta energije, s katero se umetnost obnavlja, osmišlja, prežema. Pravimo, da je skulptura materializirana ideja o prostoru. Kot galerijski eksponat postaja vir in prenašalec informacij, podatkov in znanja. Skulpture, postavljene izven galerijskih prostorov, tiste v goranskem parku skulptur, ki jih narava plemeniti, spreminja in razgrajuje, pa vselej znova odpirajo vprašanja o pomenu in vrednotah GKD, njenem pravem mestu v hrvaškem likovnem prostoru, in o tem, kaj skulptura v lesu danes je. Razstava je potekala tudi v okviru dogodkov, organiziranih v po~astitev 25-letnice delovanja galerije Kortil. Ve~: www. hkd-rijeka.hr/galerijakortil y Marjana Mirkovi} 24. september, Slovaška hiša, Reka Likovna kolonija in ve~er poezije Uspešna širitev dejavnosti Slovaške matice na Reki, arhiv KPD Bazovica R eška podružnica Slovaške matice je organizirala prvo likovno kolonijo in literarni ve~er, nanj pa povabila še predstavnike drugih narodnih manjšin na Reki, med njimi tudi KPD Bazovica. Vabilu se je odzvala štiri~lanska skupina društva: ~lanica likovne skupine Željka Podobnik je slikala v lepem okolju, pod oljkami ~udovitega vrta Slovaške hiše, obkrožene z naravo, v lite­rar­- 12 nem ve~eru je sodelovala Zdenka Kallan Verbanac z interpretacijo svoje poezije, podpredsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} in dolgoletna ~lanica društva Dragica Rizman pa sta se dogodka udeležila v okviru sodelovanja s slovaško narodno manjšino na Reki. Sre~anje je potekalo v zelo prijetnem vzdušju, z dobro organizacijo in vselej dobrodošlim druženjem med manjšinskimi društvi, lokaciji na prostem pa je bilo naklonjeno tudi vreme. Skupina KPD Bazovica se je zahvalila za vabilo ter pobudnici in organizatorici Miroslavi Gržini}, dolgoletni predsednici reške Slovaške matice in predstavnici slovaške narodne manjšine v Primorsko-goranski županiji, zaželela uspešno dejavnost tudi v prihodnje. y Povzeto po zapisu Sandre Grudeni} IZ DRU[TVA 21. september, Hrvaški kulturni dom na Sušaku, Galerija Kortil N a gostovanje v Ilirsko Bistrico nas je povabil Turisti~no-informativni center (TIC) Ilirska Bistrica, da se pridružimo in obogatimo program na dvodnevnem dogodku Bistriška tržnica, ki je potekal na igriš~u pred OŠ Antona Žniderši~a. Naša FS se je z veseljem odzvala in do­ ma­~ini so nas uvrstili v drugi dan dogajanja, in sicer ob 17. uri. Na igriš~u je bil postavljen velikanski šotor in zaradi slabega vremena in dežja so v njem potekale vse aktivnosti. Nastopili smo na improviziranem odru in se zavrteli v ven~ku gorenjskih plesov, ob glasbeni spremljavi dveh harmonik, basa in bugarije. Odli~en nastop v prelepih nošah je bil prava osvežitev za ob~instvo. V nedeljo smo bili edini plesalci, pred nami pa je bil na programu Orkester Nika Polesa, ki je s skupino kakšnih dvajsetih mladih harmonikarjev zaigral zelo glasno in veselo. Žal niti doma~ini niti mi nismo mogli vplivati na vreme, zato smo se po nastopu pred nevihto na hitro preoblekli in stekli v avtobus ter tako odpotovali nazaj na Reko. Organizator je v vabilu poudaril, da je namen dogodka povezovanje lokalnih pridelovalcev hrane, obrtnikov, gostincev, kulturnih in športnih društev, zavodov itd., skratka priložnost za vse, da pokažejo, kaj zmorejo, in priložnost za vse, da poskusijo darove matere narave ali kupijo izdelke lokalne izdelave, v katere je vloženo mnogo truda in ljubezni. S folkloro vedno veselo in zabavno, arhiv KPD Bazovica Pred nastopom smo imeli tudi nekaj ~asa za ogled stojnic z doma~imi izdelki, kot so kislo zelje, ekološko pridelana jabolka, bu~no olje in bu~ni namazi, klobase, salame, siri, med itd., vse pripravljeno za ugoden nakup. y Slavica Vukovi} Ba~i} 1.–15. oktober, Pore~, Buzet, Pulj, Lovran, Labin, Umag Dnevi slovenske kulture v Istri tudi s KPD Bazovica V krajih, kjer delujejo slovenska kulturna društva, so tudi letos potekali Dnevi slovenske kulture v Istri, ponekod tudi v sodelovanju s KPD Bazovica. Prireditev se je 1. oktobra v Pore~u z gostiteljem SKD Oljka za~ela z razstavo delavnice ustvarjalnih skupin društev z nas­lovom Izmenjujemo veš~ine in nastopom vokalne skupine Ardeo, pevk z Goriškega, v prostorih Istrske zbornice. 7. oktobra so v okviru dejavnosti SKD Lipa iz Buzeta v vasi Škujari nastopili klapa Bertoki, Trio Lipa in mladi harmonikarji, predstavila pa se je tudi skupina DPS-ja tamkajšnjega društva. Dan pozneje je v SKD Istra v Pulju ve~er popestrila FS reškega KPD Bazovica, 9. oktobra v sodelovanju s KPD Snež­nik v Lovranu pa glasbena skupina reš­kega društva, Mimo ritma oziroma njen duo, solistka Zdenka Kallan Verbanac in umetniški vodja skupine Ivan Harej – Harry. Z nastopom sta 15. oktobra navdušila tudi ob~instvo v Lamparni v Labinu v organizaciji tamkajšnjega Društva Slovencev. Letošnji Dnevi slovenske kulture v Istri so se zaklju~ili istega dne, z likovno razstavo ter ve~erom slovenske pesmi in plesa v dvorani Antonio Coslovich v Umagu, nastopili pa so MePZ Zvon in FS Javorje iz Šmartnega pri Litiji ter ŽePZ in FS gostitelja SKD Ajda. Nastopajo~a Zdenka in Harry razveselila v Lovranu in Labinu, arhiv KPD Bazovica O nastopu FS v Pulju je ~lanica Slavica Vukovi} Ba~i} zapisala: Naša FS se je z veseljem odzvala vabilu za nastop v Pulju. Prireditev je potekala v galeriji SKD Istra v ve~ernih urah. Z lepimi besedami dobrodošlice je goste, nastopajo~e in obiskovalce pozdravila in nagovorila tajnica društva Maja Tatkovi} Dikli}. Naš nastop je mo~no obogatil program, kajti bili smo edini plesalci. Najprej smo se predstavili s plesom istrski balun, zatem 13 IZ DRU[TVA Pogled na Tromostovje z Ljubljanice, arhiv KPD Bazovica Gostitelji so za vse nastopajo~e in obiskovalce v prostorih društva pripravili bogato pogostitev. Sre~anje je sklenilo druženje, navezani so novi stiki in ob slovesu izre~ene obljube, da se zopet vidimo ... Poleg nastopa nas je razveselil tudi obisk samega mesta. Na pot v Pulj smo se namre~ odpravili že v jutranjih urah in si lahko privoš~ili ogled akvarija, arene in drugih znamenitosti tega krasnega mesta. Našel se je ~as tudi za sprehod ob morju, kavico ..., pa še vreme smo imeli odli~no in smo resni~no uživali. Zadovoljni in v dobrem razpoloženju smo se vrnili na Reko, hvaležni za odli~no organizacijo potovanja vodji FS Nataši Grlica. y Slavica Vukovi} Ba~i} 11. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica … že od leta 1951, razstava Zanimiva razstava, dober obisk, arhiv KPD Bazovica V KPD Bazovica smo gostili razstavo z naslovom … že od leta 1951 in predstavili delovanje Združenja Slovenska izseljenska matica (SIM), dogodek pa je spremljal tudi krajši kulturni program. Predsednik Združenja SIM dr. Boris Jesih je spregovoril o pomenu delovanja te pomembne organizacije, ki že sedem desetletij z domovino mati~ne kulture povezuje rojake po vsem svetu. V okviru razstave smo si ogledali tudi dokumentarni film o delovanju SIM, s številnimi govorci, z glasbenim nastopom pa je program obogatil MePZ KPD Bazovica pod vodstvom dirigenta Zorana Badjuka. Razstava je bila pripravljena lani, ob sedemdesetletnici te slovenske nevladne organizacije za Slovence po svetu, ustanovljene 9. januarja 1951 v Ljubljani, in sicer z namenom pospe­ševati stike z rojaki po svetu in njihovimi potomci na narodnostnem, 23. oktober, Ljubljana Ple~nikovo leto, izlet likovnih skupin L ikovni skupini dveh društev, KPD Bazovica z Reke in SKD Prešeren iz Lokev, sta obiskali Ljubljano. Po besedah vodje obeh skupin Tihane Karlovi} je bil izlet namenjen predvsem spoznavanju ustvarjalnosti arhitekta Jožeta Ple~nika, ki je s svojim izjemnim opusom zaznamoval Ljubljano, a tudi Dunaj, Prago in Beograd. Izbrana Ple~nikova dela v Ljubljani so bila lani vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediš~ine, odlo~itvi za obisk Ljubljane pa je botrovalo tudi dejstvo, da je Vlada RS ob 150-letnici njegovega rojstva letošnje leto razglasila za Ple~nikovo leto. To nas je namre~ spodbudilo, da našo dejavnost posebej posvetimo spoznavanju Ple~nikove 14 kulturnem, socialnem in gospodarskem podro~ju, je med drugim zapisano na Facebook strani SIM. Razstava je postavljena na panojih, na katerih so zabeleženi spomini na pomembne dogodke, obletnice, sre~anja, posameznike ter knjige in revije kot del založniške dejavnosti SIM. Vloga SIM pri povezovanju slovenske izseljenske skupnosti s Slovenijo in ohranjanju slovenske narodne identitete in kulturne dediš~ine med rojaki in njihovimi potomci po svetu je izredna. Poleg vsakoletnih izseljenskih sre~anj v Sloveniji so se v organizaciji SIM zvrstili številni drugi dogodki, ki so prispevali k razvoju in utrjevanju vrednot na podro~ju kulturne ustvarjalnosti in izobraževanja, ohranjanju in u~enju slovenskega jezika ter kulturnega izro~ila, kot so razstave, likovne kolonije, poletne šole slovenskega jezika in drugi dogodki. Posebej pomemben je zgodovinski arhiv, nastal v tem ~asu, omeniti pa velja tudi založniško dejavnost: SIM je izdajal letni Izseljenski koledar, pet desetletij pa mese~nik Rodna gruda in pozneje Slovenija.svet, obe reviji sta med drugim spremljali tudi dejavnost društev in življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. y Sandra Grudeni}, Marjana Mirkovi} Ogled Ple~nikove hiše, arhiv KPD Bazovica bogate dediš~ine, s ciljem, da vse nau~eno z njegovimi vizualnimi elementi in idejami, ki se nam bodo porajale, vnesemo v svoja dela, objekte in risbe, ki bodo nastajale v prihodnjih mesecih. Tako smo si ob odli~nem vodstvu ogledale Ple~nikovo hišo, kjer je živel in ustvarjal do pozne starosti, in bližnjo cerkev v Trnovem. Med sprehodom po Ljubljani smo ob~udovale Ple~nikove mojstrovine, kot so Trnovski most, arheološki park, NUK, Kongresni trg s parkom Zvezda, Tromostovje, tržnica itd., in uživale v plovbi po Ljubljanici in pogledu na mostove in nabrežje. Navdušene in polne lepih vtisov smo se vrnile na Reko, z željo, da si v prihodnje ogledamo tudi del Ple~nikove sakralne arhitekture v Ljubljani, cerkvi sv. Mihaela v ^rni vasi in sv. Fran~iška Asiškega v Šiški ter Žale, je še povedala Tihana Karlovi}. IZ DRU[TVA pa se v prelepih in bogatih narodnih nošah zavrteli še v ven~ku prekmurskih plesov, vse ob glasbeni spremljavi dveh harmonikarjev, basista in igralca na bugariji ... Ob~instvo je bilo navdušeno, mi zelo zadovoljni. y Marjana Mirkovi} IZ PLANINSKE SKUPINE 28. avgust, S PD Opatija na Slavnik S odelovanje s PD Opatija se nadaljuje, pravzaprav je bil sprva v na~rtu izlet na Vrši~ in bližnje vrhove Mojstrovko, Visoki Mavrinc in Vrši~. In prav v na~r­ tovanem vikendu se je vreme po dolgem ~asu skazilo. Slaba napoved vremena v Alpah je narekovala odpoved izleta. Da je to bilo pravilno, sta potrdili dve smrtni žrtvi zaradi strele dan prej. Da ne bi izlet propadel do konca, sta se vodnika PD Opatija Robert Štefanec in PS KPD Bazovica Darko Mohar odlo~ila za vzpon na bližnji Slavnik, možen tudi v slabem vremenu. Izleta se je udeležilo osemnajst ~lanov obeh društev, priklju~ila se je tudi draga prijateljica Maruška Le­ nar­~i~ iz Obalnega PD iz Kopra. Na koncu je izpadel zelo lep dan. Dež ni nagajal, kljub nekoliko grmenja od zahoda in temnim oblakom nad U~ko se je družba dobro zabavala, tudi hoja ni bila prenaporna! A ~lani PS KPD Bazovica bodo ta vrh znova obiskali na za~etku oktobra in se tradicionalno podružili s ~lani Obalnega PD iz Kopra. y Darko Mohar Na poti proti vrhu Slavnika, foto: Darko Mohar 11. september, Po dveh letih znova na Bazoviškem pohodu P ohod, posve~en bazoviškim žrtvam, ni bil odpovedan niti v ~asu epidemije. Toda ~lani naše PS se ga nismo mogli udeležiti zaradi težav pri prestopu državne meje. Za letošnji pohod na sre~o ni bilo nobenih omejitev ve~, tako da ni bilo razloga, da ~lani PS KPD Bazovica ne bi sodelovali. Vabilu se je odzvalo pet ~lanov, pet planincev, ki so v prelepem vremenu naredili dolgo pot ~ez kraški rob, Pesek in vrh Kokoši do planinske ko~e in potem nazaj do spomenika ustreljenim junakom, kjer so se vsi udeležili sve~anosti. S tem se sre~anje ni kon~alo, nadaljevalo se je pri športnem parku v Bazovici, z druženjem in na~rtovanjem novih sre~anj in pohodov. Hkrati je to bila tudi priložnost za podelitev nekaj knjig Dotaknuti nebo – K zvezdam avtorja Darka Moharja dragim planinskim prijateljem iz Devina, Trsta in Bazovice. Novo sre~anje je predvideno že na za~etku oktobra na Slavniku! y Darko Mohar Skupaj s koprskimi prijatelji pri ko~i na Kokoši, foto: Darko Mohar 15 IZ DRU[TVA Na Uršlji gori, foto: Milan Grlica V      Slovenijo smo se z lastnim prevozom odpravili v zgodnjih jutranjih urah. Vreme je bilo son~no in na cesti ni bilo gne~e. Popoldne smo izkoristili za ogled Arboretuma Vol~ji Potok. ^udovito bogastvo zelenega razkošja rož in dreves je bilo pravo presene~enje za dušo in telo. Park za vse letne ~ase, s skoraj pet tiso~ drevesi, ve~ kot tiso~ vrstami vrtnic in ve~ kot dva milijona posajenih tulipanov. Pravi kraj za sprostitev, tako za otroke kot za odrasle, s sprehodom po zanimivem zelenem labirintu, s trampolini in dinozavri, v razli~nih rastlinjakih pa so naprodaj rastline. V Arboretumu smo se zadržali ve~ kot dve uri in prehodili približno osem kilometrov. Navdušeni nad obiskom smo nadaljevali pot proti naslednjemu postanku na Trojanah, si pozneje ogledali še Slovenj Gradec in pozno popoldne po dobro vzdrževani gozdni cesti prispeli do ko~e na Naravskih ledinah (1072 m n. v.). V ko~i je bilo udobno in toplo, vse naokrog cveto~e son~nice in negovano planinsko cvetje. Prijazna gospa Marinka nam je ponudila nastanitev v dvoposteljnih sobah v bližnji hiši, uživali pa smo tudi v njeni kuhinji in cenovno dostopnih enolon~nicah, štrukljih in zavitku. Ko~a je pod Uršljo goro, kamor smo se od parkiriš~a na približno 1400 m n. v. odpravili naslednje jutro. Višinsko razliko okrog 300 m n. v. smo premagali v lepem, son~nem dnevu, s katerim nas je znova po~astilo vreme. Vzpon je strm, toda cesta široka. Z ob~asnimi odmori smo po približno uri in pol hoda zagledali veli~asten prizor, cerkev svete Uršule, planinski dom in oddajnik. Panoramski razgled je segal po vsej Koroški in od Paškega Kozjaka do Kamniško-Savinjskih Alp. V dolini se nam je odprl pogled na Ravne na Koroškem z ene strani, z druge pa na Velenje in jezera ter Slovenj Gradec. Cerkev sv. Uršule so v 16. stoletju zgradili tamkajšnji koroški kmetje in je najvišje leže~a cerkev (1696 m v. n.) v takšni velikosti v Sloveniji. V cerkvi smo prižgali sve~e, se slikali na razgledni to~ki in okrep~ali v bližnjem, velikem domu. Dom na Uršlji gori je velik, v notranjem gostinskem prostoru lahko sprejme sto ljudi, nekoliko ve~ pa še pri mizah in na klopeh zunaj. V ponudbi so okusne planinske jedi, planincem pa so na voljo tudi pe~ati, ki smo jih tudi mi uporabili kot dokaz o prehojeni poti. Ob vrnitvi do ko~e na Naravskih ledinah nas je pri~akalo kosilo, zatem pa je sledila pot domov. Med vožnjo smo se zaustavili še na Ravnah na Koroškem in znova na Trojanah ter v dežju na Reki kon~ali tokratno pot. y Slavica Afri}, prevod Marjana Mirkovi} 2. oktober, Z dragimi prijatelji na Slavnik Vsi skupaj pred ko~o na Slavniku, foto: Darko Mohar 16 T radicionalnega pohoda na Slavnik na za~etku oktobra že ve~ let ni ve~. No, ~lani PS KPD Bazovica še vedno radi pridejo na ta prelepi primorski hrib. Predvsem zaradi sre~anja z dragimi prijatelji iz Obalnega PD iz Kopra. Tako je bilo tudi letos. Za pristop so se po dolgem ~asu spet odlo~ili za tistega s severovzhodne smeri oziroma iz Skadanš~ine. Na novourejenem parkiriš~u malo pod vasjo so se osmim ~lanom skupine priklju~ili Breda in Vilko ter Maruška in Vladka. Ob prijetnih pogovorih so hitro bili na vrhu Slavnika, kjer jih je veter prisilil, da sre~anje nadaljujejo v planinski ko~i. Druženje in na~rtovanje novih skupnih pohodov naslednje leto sta potekala hitro, povratek v dolino pa je bil enako prijeten kot vzpon. Hvala ~lanom Obalnega PD za še en lep in prijeten dan v gorah. y Darko Mohar 16. oktober, Izlet na Ravno goro v hrvaškem Zagorju IZ DRU[TVA 23.–24. september, Pohod na Uršljo goro (1699 m n. v.) ^ lani KPD Bazovica so obiskali hrvaško Zagorje in Trakoš}an pred leti, ko je letno sre~anje vseh slovenskih društev na Hrvaškem organiziral SKD Nagelj iz Varaždina. ^eprav je na tem obmo~ju kar nekaj lepih gora, se planinci KPD Bazovica na sever Hrvaške do sedaj niso nikoli napotili. Zato se je tokrat avtobus kar hitro napolnil. Za skupino A se je obetal ve~ kot dvourni vzpon z ve~ kot 700 m višinske razlike na Ravno goro, za skupino B pa ogled dvorca Trakoš}an in sprehodi okrog Trakoš}anskega jezera. Planinci so odprti in komunikativni ljudje. Stik s predsednikom PD Ravna gora iz Varaždina Dubravkom Šincekom je omogo~il, da se vzponu na Ravno goro priklju~ijo vodniki tega društva, Zlatko, Mislav in Nikola. To je pomenilo, da ne bo tavanja, iskanja poti in da bo mogo~e videti veliko ve~, kot ~e bi vzpon opravili sami, saj ogledna tura ni mogla biti opravljena. Pred Fili}evim domom na Ravni gori, foto: Darko Mohar Lepo vreme, prelep jesenski gozd, zagorska arhitektura gradnje zidanic, ki po~asi izginja, velik Fili}ev dom malo pod vrhom, lepi razgledi ~ez Zagorje na eno stran do zagrebškega Sljemena in na drugo stran do slovenskih gora, dvorec Trakoš}an in sprehodi ob jezeru ter prijetna družba. Še en lep planinski dan v kraju, ki ga je vredno spet obiskati. Vzpon na Ravno goro je popestrilo sre~anje z legendo hrvaškega planinstva, ~lovekom, ki je hrvaško planinsko kartografijo dvignil na višjo raven, druga~e po o~etu slovenskega rodu, Zlatkom Smerketom, osebo, s katero je zelo lepo spregovoriti o številnih planinskih temah. Na koncu sta sledila še obisk Lepoglave in dobro kosilo, nato pa smo se odpravili na pot domov, ki je potekala v dobrem razpoloženju. y Darko Mohar 28. oktober, Izlet na Grleš, enega izmed malo obiskanih vrhov Grobniških Alp V Grobniških Alpah je kar precej vrhov, višjih od 1300 m. Nekateri, kot so Ob­ ru~, Fratar, Suhi vrh, Crni vrh, Klek, Dni} ali Vidalj, so priljubljeni in deležni precej obiska, medtem ko so drugi skriti, bolj oddaljeni, težje dostopni in redko obiskani. Taka sta Grleš in Gornik, oba pokrita z gozdom in s strmimi pristopi s severne poti, ki povezuje Platak in Hahli}e. pokrit z gozdom, ponuja enkratne razglede na Kvarner in ostale vrhove Grobniških Alp na eni strani in na Snežnik na drugi. Izleta se je udeležilo petnajst ~lanov PS, ki so lahko uživali v lepem vremenu, samoti goranskih gozdov in lepih razgledih. In v druženju, seveda! y Darko Mohar Planinci KPD Bazovica so se v prelepem son~nem jesenskem dnevu odlo~ili za vzpon na Grleš, 1331 m visok vrh, ki, ~eprav je V Grobniških Alpah, foto: Darko Mohar 19. november, Borisov izlet v hribe nad Veprincem K onec novembra PS že vrsto let prireja izlet v skrite koti~ke U~ke in ^i~arije. Vodi ga Boris Rumac, odli~en poznavalec teh hribov, zato se je izleta oprijelo ime Borisov izlet. Tudi leto 2022 ni bilo izjema – Boris je povedel ~lane skupine v hribe nad Veprincem. Iz zaselka Vedež so se naj­ prej povzpeli na nekaj ~ez 800 m visok Majkovac, s katerega je krasen razgled tako na celoten Kvarner kot tudi na hribe proti Snežniku v Sloveniji. Ne prestrm vzpon ni terjal veliko energije, a oblaki, ki so se vse bolj zapirali, in vremenska napoved so terjali hitro nadaljevanje poti proti naslednjemu cilju, razglednim skalam nad vasjo Zagrad. Do njih ne pripelje nobena ozna~ena pot, le kratek odsek poti pelje po gozdni cesti, se potem nadaljuje po gozdni vlaki in na koncu skozi težko prehoden predel do izjemne razgledne to~ke. Kar nekaj ~asa je trajalo druženje s prekrasnim razgledom na cel Kvarner. Bližajo~e se grmenje in težki oblaki so na koncu le prisilili planince k hitremu spustu po ozkih in strmih vaških stezicah do prvih hiš v Zagradu, kjer so jih ujele prve kapljice dežja. Sledila je še analiza ture v kavarni v Veprincu in ko­n­ ~al se je lep planinski dan z veliko druženja in smeha. y Darko Mohar Druženje nad Veprincem, foto: Marino Dubrovi} 17 Slovesnost v po~astitev 75 let KPD Bazovica K PD Bazovica je ob spoštljivem jubileju pripravilo sve~ano proslavo in jo v preddverju HKD-ja obogatilo z razstavo karikatur Bojana Grlice, pred dvorano pa z razstavo slik likovne skupine. S pesmijo Mi smo ubežniki nas je pred polno dvorano v ve~er lepo uvedel MePZ KPD Bazovica pod vodstvom dirigenta Zorana Badjuka, povezovalca, Eva Ciglar in Vitomir Vitaz, pa sta med posamezne to~ke poznejšega programa na zanimiv na~in vpletla pregled delovanja društva skozi sedem desetletij in pol: nastanek po drugi svetovni vojni, ko so se predvsem zaradi zaposlitve na Reko priselili tudi številni Slovenci, pomembno vlogo prve predsednice Zore Ausec – zaslužne tudi za vzpostavitev slovenskega osnovnošolskega oddelka in pridobitev poslopja, današnjega Slovenskega doma – ter dejavnost skupin in posameznikov, ki so s svojim prizadevnim delom ustvarjali in usmerjali razvoj društva ter ohranjali jezik in kulturo ter bogatili tudi sicer narodnostno pisano reško okolje. Med drugim sta spomnila na nekatere rojake, posebej Prisr~en nastop najmlajših spremljal Natko Štigli} na kitari Eva Ciglar, Zvonimir Stipeti}, Jasmina Dla~i} in Gašper Dovžan zapisane v zgodovini društva, kot so legendarni gledališ~nik Alojz Usenik, Slavko Arbiter, katerega pesmi na repertoarju ohranja MePZ, nekdanja baletna plesalka v reškem gledališ~u Sonja Kern Svoboda, priljubljena in zelo uspešna vodja folklorne skupine skoraj trideset let ... Spomini so se vrstili, zlasti so jih obudile so~asno predvajane arhivske fotografije in marsikomu utrnile tudi kakšno solzo. Obiskovalce, med njimi visoke goste, je pozdravila predsednica KPD Bazovica Jasmina Dla~i}, navzo~e pa so z lepimi in toplimi besedami o pomenu društva in uspešnem delovanju nagovorili tudi reški župan Marko Filipovi}, namestnik primorsko-goranskega župana Vojko Braut, predsednica ZSDH Barbara Riman, predstavnik Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak in veleposlanik RS v RH Gašper Dovžan, ~estitko društvu pa je poslal tudi predsednik Sveta za narodne manjšine RH Aleksandar Tolnauer. Posebej razveseljivo je bilo poleg predstavnikov slovenskih društev in svetov ter planinskih prijateljev v dvorani videti tudi vrsto obiskovalcev iz Ilirske Bistrice, tako ali druga~e leta povezanih z društvom in Reko, med njimi poleg kulturnikov tudi priljubljeno kolumnistko Sopotij Dragico Jakseti~ in nekdanjo dobro dušo za rojake z Reke in okolice na bistriški upravni enoti Majdo Udovi~. KPD Bazovica je ob jubileju podelilo tudi posebno priznanje triindvajsetim zaslužnim ~lanom, peterici že na sve~ani prireditvi: prejeli sta ga pevki MePZ Dragica Rizman – v društvu od svojega devetega leta in nekdanja u~enka slovenske šole, poleg zbora ima za seboj bogato dejavnost predvsem v dramski skupini – in Zdenka Jelov~an, prav tako ~lanica od otroštva, dejavna predvsem v dramski skupini in tudi nekdanja tajnica. Priznanje so na odru prejeli še mlada Martina Grlica, vpisana v društvo ob rojstvu in z ve~ kot dvajset let aktivnega ~lanstva v FS, vodja planinske skupine Darko Mohar in urednica Sopotij. V kulturnem programu so poleg MePZ, glasbene in folklorne skupine KPD Bazovica sodelovali še najmlajši u~enci slo­ven­ š~ine v društvu (Luna Bankovi}, Dorian Bucci, Jan Gra~anin, Aria in Enea Hunjadi, Adora Musti}, Andro Stipeti}, Gabriel Šari}, Tin Š}ulac, Ante in Cinta Segulin Štambuk). Na prisr~en nastop s pesmico Bila je huda mravljica sta jih pripravila u~i­ teljica Andrea Šlosar in vodja te skupine v društvu, mladi glasbenik Natko Šigli}, ki jih je spremljal na kitari in se pozneje v programu tudi samostojno predstavil. Sledilo je druženje z obiskovalci, s prisr~nimi sre~anji in spomini starih znancev, ~estitkami in pohvalami društvu, obenem je bila to tudi priložnost za ogled razstave slik likovne skupine, ustvarjene na temo panjskih kon~nic in postavljene ob jubileju (Slavica Afri}, Renata Jerkov, Zdenka Kallan Verbanac, Mirjana Katalini}, Suzana Lunder, Ksenija Mrkela, Gorana Pecirep, Lidija Tuškan Mohar, Štefi Sila – Zih). Tudi ob tem jubileju polna dvorana 18 Razstava karikatur: Egon (in Metka), 10 let z Bazovico Celotna prireditev je na ogled na kanalu YouTube: https://youtu.be/angO-KvNiEk y Marjana Mirkovi} R azstava je organizirana ob desetletnici izhajanja tri­me­ se~nega glasila Sopotja, ki ga izdaja KPD Bazovica v sodelovanju s svetoma slovenske narodne manjšine Mesta Reka in PGŽ. Vsaka številka glasila prinaša tudi karikaturo Bojana Grlice, pogosto povezano z razli~nimi aktualnimi vprašanji. A sodelovanje avtorja z omenjenimi slovenskimi organizacijami je pravzaprav veliko daljše. Sopotja so namre~ leta 2012 nasledila mese~nik Kažipot, ki so ga prav tako od za~etka, aprila leta 2005, spremljale tudi karikature Bojana Grlice. Ob~asno so se v obeh glasilih pojavile še njegove karikature s posebnimi, "promocijskimi" cilji, kot so obvestila o napovedi razli~nih oblik pou~evanja slovenš~ine v šolah ali vrtcih, spodbujanje staršev k prijavam in opogumljanje rojakov k izrekanju narodnostne pripadnosti ob popisu prebivalstva. Ob razli~nih priložnostih pa je izšlo še veliko drugih njegovih karikatur in v preteklem desetletju in pol se je tako nabralo ve~ kot sto karikatur. Razstava je organizirana tudi kot zahvala avtorju za dolgoletno dobro sodelovanje in v upanju, da mu tudi v prihodnjem desetletju in pol še ne bo zmanjkalo navdiha za nadaljnje ustvarjanje. Gradiva mu, kot kaže današnji ~as, za zdaj še ne bo zmanjkalo. Egon (in Metka), še na naslednjih deset let ! y Uredništvo Sopotij Razstavo karikatur postavila avtor in h~erka Mia Iz kataloga: Egon in Metka – družbeni dnevnik nekega zakonskega para Ni naklju~je, da se je karikatura pojavila v renesansi kot odziv na tedanji ~as. Takrat je pomenila protest zoper pretirano vero v red, simetrijo in tedanja pravila. Kajti življenje kratko malo ni takšno – ni urejeno, ni simetri~no in pravila so zato, da se jim izogibamo in jih kršimo. Na koncu, ko jih ne moremo kršiti in se jim ne moremo izogniti, nam ostaneta smeh na svoj Bojan Grlica ra~un in to, da razkrijemo, kakšni smo pod olepšano površino javnega, zunanjega življenja. Karikature Bojana Grlice govorijo o povsem vsakdanjem življenju, povezane so z majhnimi, drobnimi absurdi, ki nas lahko bodisi razjezijo bodisi nasmejijo. Grlica je izbral šaljivo stran boja z življenjem in dal poseben poudarek jeziku, pri ~emer je uporabil besedno igro ali kontrastno, ironi~no osnovo jezika, da bi poudaril teatralnost svojih protagonistov v velikem cirkusu naše in njihove življenjske rutine. Naj gre za šport, politiko ali pri~akovanje boljšega jutri – v nekem trenutku se dogaja pravo gledališ~e zmešnjav, v katerem nas življenje nadigra hitreje, kot bi to sploh lahko opazili, je med drugim v katalogu ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka dr. Nataša Lah. Bojan Grlica (1960, Reka) izhaja iz slovenske družine, katere ve~ generacij je odraš~alo tudi v Slovenskem domu KPD Bazovica kot svojem drugem domu. Talent za risanje je podedoval po materi Boži, karikature pa za~el risati na za~etku devetdesetih let prejšnjega stoletja kot odgovor na agresijo in tedanje razmere v ~asu osamosvajanja Slovenije in Hrvaške. Prve so izšle leta 1992 v nekdanjem hrvaškem tedniku z vojaško tematiko Pozor, sledile so objave v reškem dnevniku Novi list, nekdanjem mese~niku Nauta in splitskem dnevniku Slobodna Dalmacija. Od leta 2005 redno objavlja v slovenskem me­ se~niku Kažipot (2005–2011) in zatem v trimese~niku Sopotja (2012–). V njima se je "rodil" Egon in se v desetletju in pol zvrstil v ve~ kot sto dvajsetih karikaturah. 75 PRILOGA OB JUBILEJU KPD BAZOVICA PRILOGA OB JUBILEJU KPD BAZOVICA 75 Hrvaški kulturni dom (HKD) na Sušaku, 26. november 2022, Reka Bojan Grlica ima za seboj štirinajst samostojnih in vrsto skupinskih razstav, kot ~lan Hrvaškega društva karikaturistov (HDK) je od leta 1997 na Hrvaškem in v svetu sodeloval na številnih festivalih karikature. Ve~ njegovih del je bilo nagrajenih, uvrš~enih v izbor razkošno opremljenih katalogov in tudi odkupljenih. Leta 1999 mu je HDK dodelil letno priznanje kot karikaturistu z najve~ prejetimi nagradami na mednarodnih in hrvaških festivalih. Takrat je med drugim prejel zlato medaljo na temo vrat (The Door) na mednarodnem festivalu karikature Jomiuri Šimbun v Tokiu na Japonskem, na katerem je sodelovalo ve~ kot devet tiso~ del iz oseminšestdesetih držav, in tudi drugo nagrado na mednarodnem festivalu karikature v Bjelovarju na Hrvaškem na temo Ljubezen in ribolov. Z ilustracijami in karikaturami je v celoti opremil tudi ve~ razli~nih sloganov in plakatov, reklamno gradivo, majice, razglednice, koledarje, knjige, u~benike, pesniške zbirke in otroške pripovedke. Leta 2000 je na lastno željo na besedilo znane reške himne Najdraža Rijeko narisal prvo otroško slikanico, posve~eno Reki. 19 Z amisel o glasilu v društvu je bila v zraku ve~ let, zahvala za prvi korak pa gre dr. Veri Kržišnik Buki}, prvi raziskovalki slovenske skupnosti na Hrvaškem, ki nas je vsestransko spodbujala in na enem izmed obiskov na Reki uspela prepri~ati v potrebo društva po glasilu. Poleg KPD Bazovica sta sozaložnika postala slovenska manjšinska sveta Reke in PGŽ. Zaradi napovednika dogodkov je bilo izbrano ime Kažipot in prva številka je izšla 1. aprila 2005. Po oblikovni zasnovi reškega oblikovalca Borisa Leni}a je glasilo grafi~no oblikoval in ve~krat tudi vsebinsko obogatil z razli~nimi nasveti in pojasnili Janko Rizman, po letu 2007 je za likovno podobo skrbel oblikovalec Krispin Stock, takrat še študent, in 2012 prevzel tudi za~etna Sopotja, ki pa jih že skoraj deset let oblikuje priznana reška oblikovalka Vesna Rožman, tudi vedno polna koristnih predlogov in nasvetov. Priprava glasila je sad skupnega dela: pri obeh od za~etka sodeluje karikaturist Bojan Grlica, dejavnost posameznih skupin spremljajo vodje ali ~lani: folkloro Slavica Vukovi} Ba~i}, planince Darko Mohar, okvirno dejavnost društva in krovne organizacije tajnici Sandra Grudeni} in Saša Kernjak Zubovi}, literarni koti~ek najpogosteje Marija Šenk in Zdenka Kallan Verbanac, fotografije pa prispevajo mentor fotografske skupine, znani reški umetniški fotograf Istog Žorž, ter najpogosteje še Darko Mohar, Milan Grlica in Anita Hromin. Omeniti velja še ob~asno sodelovanje z vodjo etnološke zbirke Pal~ava šiša iz vasice Plešce Markom Smoletom in raziskovalcem krajevne zgodovine in kulturne dediš~ine ter pi­sateljem Slavkom Malnarjem z Ravnic. Med rubrikami pa je najbolj brana in hvaljena gostujo~a kolumna Pogled z onkraj Snežnika. Malce prevzetno bi lahko rekli, da gre za ~ezmejno in mednarodno sodelovanje, najprej z bistriškim novinarjem Tomom Šajnom, ki je v Primorskih novicah leta beležil zanimivosti iz življenja rojakov s Kvarnerja in Istre, zadnjih sedem let pa nam svoj pogled – tudi z odli~nim pisanjem in številnimi pohvalami bralcev – odstira Dragica Jakseti~. Ker je napovedala, da se odpravlja v nove podvige na svoji profesionalni poti, sr~no upamo, da korak na te nove štenge ne bo zaustavil našega sodelovanja. Seveda se je v minulem desetletju pri Sopotjih zvrstilo še veliko drugih imen, zato vsem iskrena hvala v upanju na nadaljnje sodelovanje in tudi vabilo vsem, ki pišete prozo ali poezijo. Posebej pa nas bo veselilo, ~e se nam bodo oglasili novinarski kadri ali mladi, ki želijo na to pot. Novo prelomnico v razvoju društva je pomenila osamosvojitev Slovenije in Hrvaške in v razmerah, ko se je ~ez no~ spremenil položaj rojakov na Hrvaškem, je tudi Slovenski dom na Reki dobil novo vlogo. Najprej leta 1992, ko je postal sedež novoustanovljene krovne organizacije, Zveze Slovencev na Hrvaškem, takratni predsednik društva Vinko Žibert (1931–2007) pa je v ~asu, ki temu ni bil niti najmanj naklonjen, do leta 1996 prevzel zahtevno vodstvo. Z ve~letno soorganizacijo konzularnih dni s predstavniki slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem je društvo s~asoma tudi z dodatno prostovoljno dejavnostjo postalo prepoznavno središ~e za najrazli~nejše informacije, povezane s Slovenijo, od izobraževanja in zaposlovanja do pridobitve državljanstva ali štipendije, in to v do­lo~eni meri ostaja še danes. Kulturna dejavnost društva je bila vsa leta bogata in pestra, prosvetna pa z dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture redno poteka od leta 1993 – prvih petnajst let je nadaljnjo uspešno pot s predanim delom za~rtala u~iteljica mag. Marija Donadi}. O tem iz~rpno pri~a tudi založniška bera, predvsem monografija z naslovom Slovenski dom KPD Bazovica avtoric Barbare in Kristine Riman (2007), izdana tudi v dopolnjeni izdaji v slovenš~ini (2012). Poleg tako ali druga~e vidnih in vodilnih predstavnikov društva, omenjenih v delu, so seveda dejavnost nasploh prizadevno in mnogokrat prav zanesenjaško soustvarjali številni rojaki in prav vsem gre za- y Marjana Mirkovi} 75 let KPD Bazovica 20 Folklorna skupina ohranja ljudsko izro~ilo MePZ prav tako slavi 75 let delovanja hvala za ohranjanje slovenske pesmi in besede na Reki. Pomembno pri~evanje o dejavnosti društva sta omenjeni avtorici zapisali tudi v monografiji o gledališ~niku Alojzu Useniku (1932–2016) z naslovom En ~lovek, celo gledališ~e, del literarne ustvarjalnosti rojakov pa odkriva zbirka ~rtic in pesmi z naslovom Kako si mi lepa, dežela doma~a ... (2009), katere avtor je dolgoletni vsestranski ~lan Slavko Arbiter (1926– 2017). Dogajanja v društvu od leta 2005 redno spremlja tudi glasilo, najprej Kažipot, od 2012 dalje Sopotja. KPD Bazovica tvorno sodeluje s slovenskimi društvi na Hrvaškem ter v sosednjih državah Slovenije in BiH, s številnimi organizacijami v Sloveniji in tudi z drugimi manjšinskimi društvi na Reki in širše. V okviru teh stikov ohranja in krepi svojo povezovalno vlogo, po njej je posebej prepoznavno tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, hkrati pa ostaja trdno vpeto v okolje, v katerem deluje. N astanek društva sega v jesen leta 1947, med ustanovitelji je bila tudi prva predsednica, zavedna primorska u~iteljica Zora Ausec, delovanje pa je najprej steklo pod okriljem zagrebškega društva KPD Slovenski dom. Ime Bazovica je poklon društva kraju v zaledju Trsta, v spomin na prve žrtve fašizma, štiri domoljube, ustreljene na bazoviški gmajni septembra 1930. Ime Bazovica velja za slovenski simbol upora proti fašizmu in je posebej živo med številnimi rojaki iz Primorske, ki so se po drugi svetovni vojni v množici drugih Slovencev priselili na Reko, ve~inoma zaradi zaposlitve. Klju~no vlogo v razvoju društva je v prvih desetletjih odigrala Zora Ausec, ki ji je med drugim po neštetih prošnjah vse do maršalata leta 1950 namre~ uspelo na Reki oblikovati slovenski oddelek za nižje razrede osnovne šole in pridobiti prostore za delovanje društva. Slovenski dom, pred tem Kulturni dom I. rajona Reke Giuseppe Carabino, je vila z vrtom, nekdaj v lasti Milana Gorupa, sina znanega reškega, izjemno premožnega in uspešnega poslovneža in dobrotnika, rojaka Josipa Gorupa, doma iz Slavine pri Postojni. Slovenski dom je kmalu postal zbirališ~e reških Slovencev – tudi celih družin, danes je tu že ~etrta generacija nekaterih izmed njih –, ki so ga uredili in skrbeli za vzdrževanje predvsem s prostovoljnim delom. Slovenski dom je bil uradno odprt 23. septembra 1950, dan pozneje, 24. septembra, pa na reški OŠ Matteotti – danes je tam fakulteta za pomorstvo – še slovenski oddelek od 1. do 4. razreda. Pouk sta prevzeli Zora Ausec, premeš~ena z OŠ Turni~, in takrat komaj osemnajstletna Božidara Boži~ (por. Hero) kot pripravnica in pozneje dolgoletna profesorica matematike in fizike na srednji tehni~ni šoli na Reki. ^eprav je pouk deloval le tri šolska leta, je zapustil pomembno dediš~ino, saj je društvu zagotovil podmladek in jedro aktivnega ~lanstva, delujo~ega še danes. 75 Zora Ausec je društvo povezala tudi z rojaki, zaposlenimi v reškem gledališ~u, ti so vodili sekcije in pomagali oblikovati kulturne programe, vse to pa je s~asoma postavilo temelje nadaljnjega delovanja. Z gledališ~em sta bila povezana tudi legendarni inšpicient Alojz Usenik, zaslužen tudi za vzpon in uspeh dramske skupine KPD Bazovica, in baletna plesalka Sonja Kern Svoboda, ki je skoraj tri desetletja uspešno vodila folklorno skupino in bila dolga leta tudi v vodstvu KPD Bazovica. V ve~ kot sedmih desetletjih delovanja društva so nastajale, zamirale ali se razvijale razli~ne sekcije, edina stalnica pa je pevski zbor. PRILOGA OB JUBILEJU KPD BAZOVICA PRILOGA OB JUBILEJU KPD BAZOVICA 75 Deset let glasila Sopotja Folklorna skupina leta 1974 z legendarno vodjo Sonjo Kern Svoboda (stoji, peta z desne), arhiv društva Slovenski dom je danes sedež tudi ve~ drugih slovenskih organizacij: od leta 2018 znova tudi Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki se je tako po dobrih dveh desetletjih vrnila na Reko. Poleg obeh svetov slovenske narodne manjšine, Mesta Reka in PGŽ, ima svoje prostore na tem naslovu tudi reška enota ljubljanskega INV. Njihove dejavnosti se zaradi podobnih ciljev pogosto tudi prepletajo, medsebojno sodelovanje in redna izmenjava izkušenj pa krepita vlogo vseh. Naj tako tudi ostane! y Marjana Mirkovi} 21 Priznanja KPD Bazovica PRILOGA OB JUBILEJU KPD BAZOVICA D D ruštvo od maja 2022 vodi upravni odbor, predsednica je Jasmina Dla~i}, njen namestnik Zvonimir Stipeti}, v ~lanstvu pa so še Eva Ciglar, Milan Grlica, Sandra Grudeni} (tajnica), Darko Mohar, Kristina Riman in Vitomir Vitaz (koordinator kulturnih dejavnosti). V društvu deluje devet skupin: MePZ z zborovodjo Zoranom Badjukom (predsednik zbora Zvonimir Stipeti}), dramska skupina (umetniški vodja Ser|o Dla~i}, organizacijski pa Milan Grlica), folklorna skupina (vodja Nataša Grlica), planinska skupina (vodja Darko Mohar), glasbena skupina (umetniški vodja Ivan Harej – Harry, organizacijski pa Andrej Mohar), likovna skupina (umetniška vodja Tihana Karlovi}), fotografska skupina (mentor Istog Žorž), harmonikarska in mladinska skupina ter DPS, organiziran od leta 1993 in namenjen vsem generacijam (u~iteljica Vida Srdo~), ima pa tudi posebno skupino, prilagojeno najmlajšim (vodja Natko Štigli}). HKD napovedal prireditev KPD Bazovica izdaja mese~ni napovednik Bazovica Info, v sodelovanju s slovenskima manjšinskima svetoma Reke in PGŽ pa še glasilo Sopotja. y Marjana Mirkovi} Glasbena skupina deluje že desetletje Voš~ilo Jubilej Draga moja, naša Bazovica! Petinsedemdeset let zvestobe ni malo. Veliko se je v tem ~asu besed nabralo. Veliko se je novih rojakov rodilo. Veliko lepega in manj lepega zgodilo. Pišem iz srca ti voš~ilo, tako hitro petinsedemdeset let je minilo. Hvala ti, da toliko lepih in kulturnih dogajanj od tvojega osnutka tu se je zgodilo. Tu slovenska je beseda, tu ohranjamo kulturo in dediš~ino, obujamo spomine, tu so naše korenine. Draga moja Bazovica, naša lepotica, tako lepega doma, kot si ti, na dale~ ni! To pravijo vsi, ki so te videli, zato moramo te ~uvati in z ljubeznijo negovati, da nam še dolga leta tako mogo~no in ponosno na Podpinjolu 43 stojiš in naše mesto krasiš! Proslavljamo naš Slovenski dom Bazovica, kjer se ob priložnosti poje Zdravljica. Tudi druge pesmi se redno prepevajo, poslušalce do srca razveseljujejo. ruštvo je ob jubileju podelilo tudi ve~ priznanj, razdeljenih v tri kategorije: v prvo so uvrš~eni posamezniki, ki so s svojo voljo in delom v Bazovici vtisnili poseben pe~at. Poleg prejemnikov teh priznanj na prireditvi (Dragica Rizman, Zdenka Jelov~an, Marjana Mirkovi}, Martina Grlica in Darko Mohar) so ostala tovrstna priznanja v društvu podelili na skupš~ini 29. novembra, prejeli pa so jih še Eva Ciglar, Jasmina Dla~i}, Milan Grlica, Nataša Grlica, Ivan Harej – Harry, Nina Jur~i}, Zdenka Kallan Verbanac, Ivica Kurjega, Marija Marži}, Andrej Mohar, Sonja Ogrinc, Boris Rejec, Vida Srdo~, Zvonimir Stipeti}, Jasna Tota, Vitomir Vitaz, Marcella Vu~kovi} in posthumno Ivo Maruši}. Priznanja druge kategorije oziroma zahvalo si je zaslužilo 43 ~lanov: Diana Ani~i}, Mario Ani~i}, Branko Arbanas, Đilio Arbula, Milena Arbula, Silvina Babahmetovi}, Ago Babahmetovi}, Zoran Badjuk, Ljudmila Barbali}, Jadranka Bistri~i}, Zoran Bistri~i}, Zinka Boži}ek, Mirjana Brumnjak, Stella ^ernjar, Dubravka Dijani}, Dragan Došen, Marino Dubrovi}, Milivoj Filipovi}, Zvjezdana Gregoran, Andrej Grlica, Anita Hromin, Renata Jerkov, Dionis Juri}, Milena Licul, Arsen Mara~i}, Nevenka Mudri} Saltovi}, Nenad Pani}, Gorana Pecirep, Damjan Pipan, Jasna Pipan, Vojko Pipan, Ljubica Pugelj, Branka Radiši}, Barbara Riman, Kristina Riman, Boris Rumac, Predag Smajla, Marta Šnajdar, Ivica Tota, Lidija Tuškan Mohar, Lucijan Verbanac, Slavica Vukovi} Ba~i} in Istog Žorž. Priznanje tretje kategorije, pohvalo, pa so prejeli Slavica Afri}, Marica Aži}, Vinko Badjuk, Anita Ban, Romano Bandera, Anita Bistri~i}, Dušanka Bešli}, Jasna Bobanovi}, Nerina Bratovi}, Bartol Buljan, Ljiljana ^argonja, Ser|o Dla~i}, Ivan Fajta, Vera Fatovi}, Marcela Gašparac, Ingrid Grabovac, Mladen Grabovac, Zadarka Greblo, Sandra Grudeni}, Mira Grži}, Mirjana Haramija, Tihana Karlovi}, Bosiljko Kasi}, Mirjana Kasi}, Mirjana Katalini}, Sebastian Kneževi}, Vlado Kobas, Dušan Kos, Gordana Košar, Maja Marjana Kotri, Anton Krpan, Jasna Krpan, Jasna Lin~i} Kostren~i}, Suzana Lunder, Damir Manzin, Branka Martinovi}, Irja Meštrovi}, Ksenija Mrkela, Sveto Mrkela, Danica Petri}, Ljubica Praprotnik, Zoran Radiši}, Marija Rumac, Michelle Samardži}, Štefica Sila Zih, Ivan Simi}, Ivana Skitareli}, Filip Smojver, Mira Srdo~, Gordana Špoljari}, Ana Uljani}, Luka Verbanac in Maja Žuvela Stipeti}. Folklorna skupina je nešteto korakov storila, katere družba ne bo nikoli pozabila. Tudi ljubezni in sklenjenih zakonov je bilo, na katere ponosni smo, zelo je lepo. Tri~etrt stoletja Bazovica sedaj slavi. Na to smo verjetno ponosni vsi, ki sodelujemo in slovensko besedo gojimo in zadovoljni v novi domovini živimo. Reka, 24. novembra 2022 Reka, 27. novembra 2022 y Zdenka Kallan Verbanac y Marija Šenk Navzo~e nagovorila predsednica KPD Bazovica Jasmina Dla~i} 22 75 PRILOGA OB JUBILEJU KPD BAZOVICA 75 KPD Bazovica danes: vodstvo in dejavnosti Priznanje so prejeli Dragica Rizman, Zdenka Jelov~an, Martina Grlica in Darko Mohar. Fotografije v Prilogi: Istog Žorž 23 15.–20. avgust, Pal~ava šiša, Plešce Etnološka delavnica Zorka Gergolet (1928–2022) Številni ~lani KPD Bazovica, zlasti iz starejše generacije, smo z globoko žalostjo sprejeli novico, da je 13. septembra 2022 umrla dolgoletna ~lanica društva, primorska rojakinja Zorka Gergolet. Zorka Gergolet, foto: Marjana Mirkovi} Zorka Gergolet se je vpisala v KPD Bazovica na za~etku davnega leta 1977, skupaj s soprogom Edvardom, s katerim sta kot zavedna Slovenca za dolga leta postala zvesta ~lana in podpornika delovanja društva. Skupaj sta obiskovala prireditve in druge dogodke v društvu ter po svojih mo~eh sodelovala v njegovem razvoju. Edvard Gergolet (1926–2005), aktiven ~lan društva in pevec MePZ, je bil ve~ let tudi vodja gospodarske sekcije Slovenskega doma, ki je predano skrbela za vzdrževanje poslopja v ~asih, ko je bila gmotna podpora v te namene zelo majhna. Zorka in Edvard Gergolet sta bila med rojaki priljubljena tudi zaradi svoje gostoljubnosti. V prvih letih po osamosvojitvi, ko so se v KPD Bazovica za~ela pogosteje vrstiti gostovanja razli~nih skupin in kulturnikov iz Slovenije, finan~ne zmogljivosti društva pa so bile zelo skromne, sta v svoji hiši v Marini}ih nad Reko ve~krat prijazno odprla vrata svojega doma in ponudila no~itev nastopajo~im, ~esar se je vodstvo društva s hvaležnostjo spominjalo. Tako Zorka Gergolet kot njen soprog Edvard ostajata v spoštljivem, lepem in toplem spominu vsem, ki smo ju poznali. estnajsto delavnico v organizaciji etnološke zbirke rodbine ^op Pal~ava šiša so na terenu na obeh straneh meje letos namenili mlinarstvu, z ogledom lokacij in s pogovori z najstarejšimi prebivalci, kar bo dobrodošlo za jezikoslovne raziskave študentov in pripravo publikacije. Zvrstilo se je tudi ve~ drugih dogodkov, med njimi predavanje o slikarju in rezbarju Petru Rutarju ter mlinarjih iz doline (Živa Ogorelec), udeležba na spominski slovesnosti v spomin na ustreljene talce iz slovenskih vasi na pleškem polju leta 1942, delavnica destilacije jelke (Marko Cvetko), predstavitev knjige U sjeni Okrugljaka Emila Crnkovi}a (avtor) in zbranih zgodovinskih dokumentov v ^itanki ~abarskog kraja (Slavko Malnar), peka peciva z družino Kastelic, film Spo- mini – Sje}anja avtorja Rasima Karali}a s pripovedmi do­ma­ ~inov o medvojnem ~asu fašisti~nih požigov in pobojev ter novih za~etkih po povratku iz taboriš~, pripovedovalski ve~er o romanju in zgodbah o Sveti Gori ter ob~asna razstava slik velikega formata slikarja in kiparja Damjana Kova~a iz Prezida. Teden se je zaklju~il z dnevom odprtih vrat kulturne dediš~ine (Pal~ava šiša, Selankin mlin in Malinari}eva žaga iz Zamosta) in pohodom na Sveto Goro ter s poznejšim druženjem na pleškem trgu in koncertom godbe na pihala iz ^abra, ki letos praznuje 170-letnico. y Povzeto po zapisu Marka Smoleta V Pal~avi šiši vedno pestro in zanimivo, foto: Marko Smole 13. oktober, Svet za narodne manjšine RH y Marjana Mirkovi} Na HRT ni~ novega Na Reki je 11. oktobra 2022 v 94. letu starosti umrla dolgoletna ~lanica KPD Bazovica Ludmila Li~en, roj. Po~kar, plodovita ljubiteljska slikarka, ki je svoja dela ve~krat predstavila tudi v društvu. Na zadnji poti na reškem pokopališ~u Kozala se je od nje v imenu likovne skupine in društva v slovenš~ini poslovila ~lanica Ljiljana ^argonja: V likovni skupini in društvu Bazovica smo z veliko žalostjo sprejeli novico, da nas je 11. oktobra za vedno zapustila dolgoletna ~lanica, rojakinja, gospa Ludmila Li~en Po~kar. Vse njeno življenje je mo~no zaznamovala ljubezen do likovnega ustvarjanja. Za seboj je zapustila bogat opus predvsem slik razli~nih motivov, s cvetjem, krajino ali slikovitimi reškimi ulicami, podobami mesta, do katerega je izražala veliko ljubezen in mo~an ob~utek pripadnosti. Gospa Ludmila Li~en Po~kar se je rodila v Vršcu v Srbiji, v slovenski družini, doma iz Postojne, ki jo je pot po ve~ selitvah zaradi o~etove službe železni~arja naposled pripeljala na Reko. Slikala je od otroštva, na Reki se je izobraževala tudi pri priznanih akademskih slikarjih, Vilimu Sve~njaku, Mironu Makancu in Antunu Žuni}u, in bila z njihovim priporo~ilom sprejeta na šolo za uporabno umetnost v Zagrebu. Žal šolanja zaradi finan~nih težav ni mogla nadaljevati. Na Reki se je zaposlila v podjetju Rijeka-projekt kot tehni~na risarka, svoje likovno ustvarjanje pa, predvsem v keramiki in olju na platnu, nadaljevala v okviru ve~ skupin, vse od Likovne delavnice Opatija in zagrebške Grupe 69 do Likovnega društva Kozala in Likovne delavnice v reškem društvu Fratellanza pod vodstvom profesorice Erne Toncinich. Udeležila se je številnih umetniških sre~anj in prejela tudi vrsto nagrad in priznanj, sodelovala na ve~ kot petdesetih skupinskih in petindvajsetih samostojnih razstavah, od Reke, Zagreba, Opatije in Senja do Kopra in Postojne, kjer je bila pred leti posebej odmevna njena razstava risb o Majlontu, starem mestnem jedru, tudi kot dragoceno umetniško in dokumentarno pri~evanje o njegovi nekdanji podobi. Ve~krat se je samostojno predstavila tudi v KPD Bazovica. Gospa Ludmila Li~en Po~kar nam bo ostala v lepem in toplem spominu. Hvaležni smo ji, da je del svoje ustvarjalnosti in talenta podarila društvu in tako lepo obogatila delovanje KPD Bazovica. V imenu likovne skupine in društva izrekam iskreno in globoko sožalje družini, sorodnikom in prijateljem. Naj po~iva v miru. y Marjana Mirkovi} 24 Š Zorka Gergolet ima zadnje po~ivališ~e na pokopališ~u v Viškovem. Ludmila Li~en Po~kar (1929–2022) Ludmila Li~en Po~kar, foto: Marjana Mirkovi} Si-T Si-T IN MEMORIAM 9 9. seja je bila namenjena razpravi o poro~ilu Hrvaške radiotelevizije (HRT) o izvedenih programih, namenjenih informiranju pripadnikov narodnih manjšin v RH v letu 2021. Narodne manjšine so še vedno premalo zastopane v program­skih vsebinah HRT-ja in je dejansko ures­ni­~evanje pravic še vedno dale~ od ravni varstva, ki jo zagotavlja normativni okvir. Kot je med drugim zapisano na spletni strani tega telesa https://savjet. nacionalne-manjine.info, v programu Hr­ vaš­ke televizije (HT) v 2021 te vsebine ne do­se­gajo niti 1 odstotka (le 0,99 %) v celotnem programu, v primerjavi z letom 2020 (1,045 %) celo še manj. Opozorili so tudi na nespoštovanje dogovora, sklenjenega aprila letos, po katerem naj bi v ok­ viru HRT-ja septembra letos oblikovali Samostojni oddelek za narodne manjšine. Kot je s strani HRT-ja re~eno na seji, je razlog pomanjkanje virov, zato je to preloženo najpozneje na sredino februarja prihodnje leto. V celotnem programu HRT-ja narodne manjšine tako tudi lani niso bile deležne programa v predpisanem obsegu, ki ga – poleg Zakona o HRT-ju in Sporazuma HRT z Vlado RH – zagotavlja Ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin, sprejet pred dvajsetimi leti. y Marjana Mirkovi} Sklep s seje: HRT ne spoštuje dogovorov, foto: www.savjet. nacionalne-manjine. info 19. oktober, Filozofska fakulteta Univerze na Reki Mati~ina ~ezmejna gostovanja L ektor slovenskega jezika na reški filozofski fakulteti dr. Klemen Lah je v sodelovanju s Slovensko matico (SM) v okviru Mati~inih ~ezmejnih gostovanj organiziral predstavitev knjige Skrij me, sneg dr. Miklavža Komelja. Knjiga – njen naslov si je avtor izposodil pri Sre~ku Kosovelu – je prozni prvenec tega slovenskega pesnika in literarnega zgo­do­vi­narja, avtorja mlajše generacije. S krajšo pred­sta­vit­vijo SM je dogodek napovedala in ga moderirala tajnica in urednica SM dr. Ignacija Fridl Jarc, o knjigi, ki jo je SM izdala lani, pa sta spregovorila in brala odlomka dr. Miklavž Komelj in Božidar Brezinš~ak Bagola, priznani prevajalec z izjemno bogatim dosedanjim opusom iz slovenske literature (dela Edvarda Kocbeka, Lojzeta Kova~i~a, Borisa A. Novaka itd.), ki se veseli izida v hrvaš~ini, predvidoma februarja prihodnje leto. y Marjana Mirkovi} Dr. Klemen Lah, dr. Ignacija Fridl Jarc, dr. Miklavž Komelj in Božidar Brezinš~ak Bagola, foto: Marjana Mirkovi} 25 KOTI^EK POGLED Z LITERARNI ONKRAJ SNE@NIKA ragi rojaki, iskrene ~estitke za tako lepo prireditev ob vašem tako lepem jubileju! Kar 75 let ste že dopolnili! Eva in Vito sta bila odli~na voditelja, program pester, dinami~en, duhovit, nastopajo~i krasni! Govorci, zlasti predstavniki Mesta Reka in županije, z lepimi besedami, primernimi priložnosti. V govoru slovenskega veleposlanika se je ~utilo, kot bi vas pravkar šele "odkril", spoznal. Predstavnik urada za Slovence na tujem pa bi vam in nam lahko naklonil kakšno misel ve~, saj je vendarle vaš dolgoletni (recimo) sodelavec ali vsaj znanec. Minister Ar~on tokrat, kot kaže, ni mogel priti. Škoda! Naj ne zamudi priložnosti ~ez pet let! Lepo, da se je društvo spomnilo Marjane. Tako me je spomnilo tudi na prvo obliko vašega ~asopisa, Kažipota, majhnega, a zelo sim­pa­ ti~nega. Toliko let je že od tedaj! Koliko let Marjana že vztraja s svojim ve~ kot društvenim angažmajem! Spomnila sem se še na primer na Fluminensio Slovenico dr. Irvina Lu­keži}a (2007), ki sta jo leta 2011 v slovenskem prevodu izdala sveta slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije in Mesta Reke. Lukeži}evo besedilo je prevedla Marjana, urednik je bil Tomo Šajn. Pa predstavitev drugih publikacij, na primer tistih o znamenitih Slovencih (npr. skladatelj Kaplan), ki so soustvarjali slovensko-hrvaški (kvarnerski) kulturni vsakdan. Prav tako odkritja spominske ploš~e Josipu Gorupu (najbogatejšemu Slovencu na prehodu iz 19. v 20. stoletje) na pro~elju pala~e, ki jo je sezidal na reški rivi (nekdanji hotel Evropa). Pa številnih sre~anj v hiši, ki je bila v lasti Gorupove družine in je danes dom KPD Bazovica. Res neprecenljiva, gosto stkana mreža ustvarjalnosti, delavnosti, volje in energije. Pa veste kaj? Vesela sem bila tudi, da nas je bilo med udeleženci slavja za skoraj avtobus Bistri~anov: Fotoklub Sušec, Kerglci iz Jasena in številni drugi. No, kot obi~ajno ni bilo glavnega, župana, a obljubim vam, da prihodnji~ bo! In da bo tudi sodelovanje v naslednjih letih na celi ~rti dobilo nove oblike in barve! Kajti v Sloveniji in s tem tudi v Ilirski Bistrici se dogaja! Državljani Slovenije smo bili namre~ vso jesen od 23. oktobra dalje vsako nedeljo na voliš~ih. Najprej smo v dveh krogih izvolili novo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nato smo v prvem krogu v ve~ini ob~in izvolili nove župane, v drugih ob~inah pa dva kandidata za župana, ki se bosta pomerila v drugem krogu na volitvah v nedeljo, 4. decembra. Vmes, 27. novembra, pa smo na referendumu zavrnili pobudo SDS o glasovanju proti (Golobovemu) zakonu o RTV, proti odložitvi uveljavitve "Janševega" zakona o dolgotrajni oskrbi in proti (Golobovemu) zakonu o vladi. Ko to berete, je 4. december že krepko mimo in zelo verjetno je na ta dan novi ilirskobistriški župan postal dr. Gregor Kova~i~. On je obet tega, da bo Ilirska Bistrica v nasle- dnjih dveh mandatih stopila na pot razvoja, ki jo bo pripeljal med najrazvitejše slovenske ob~ine, in to v sodelovanju z mladimi, starimi, z vsemi nami! Od tod tudi obljuba, da bomo novega župana, sicer hidrologa, krasoslovca, tabornika, športnika, funkcionarja na Univerzi na Primorskem itd., za vaš 80. rojstni dan pripeljali na vaš oder kulturnega doma na Sušaku! Naj se vrnem k referendumu o treh zakonih. Pisala sem že, da se je civilna družba v Sloveniji rodila julija lani, ko smo s skoraj 87-odstotno ve~ino na referendumu zavarovali svojo (pitno) vodo kot javno dobrino. Nadaljevalo se je letos z ve~insko zavrnitvijo volivcev 24. aprila, da bi državo še naprej vodil SDS z JJ na ~elu. Desnica je ocenila, da volivci niso volili prav. A civilna družba še naprej ni spala in je vnovi~ zmagala na predsedniških volitvah to jesen. Kandidata SDS je premagala kandidatka, ki predvsem ni bila iz SDS. In nato še tretji letošnji poraz v prav vseh volilnih enotah v nedeljo na referendumu o treh zakonih, pravzaprav referendumu proti JJ. Tudi tokrat po mne­­njih iz SDS ni šlo za poraz, volivci so se zmotili, niso glasovali prav. ^lovek se vpraša: kaj jim ni jasno? Hm, najbrž bo treba zamenjati ljudstvo! Tako da, dragi rojaki, vsaj dve tretjini Slovencev se z veseljem in radostjo podaja na praznovanje prihoda novega, demokrati~nega leta 2023. Kot sem videla v soboto, pred vašo slovesnostjo na Sušaku, ste lu~ke na Korzu že prižgali. In kot sem videla na televiziji dan kasneje, pri vas že brez vseh teh lu~k in jingle bells vlada evforija, rde~e-kockasta-nogometna, ki se bo nato samo še prelila v predprazni~no. Ni slabo, da še kje obstajata kak kulturni dom in kakšna mirna prireditev za dušo in srce, za pobeg od lažnih obljub, da dedek Mraz pride. Saj veste: ne pride. V Ukrajino pa sploh ne. Sre~no! y Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com impati~na in vselej nasmejana dijakinja reške Prve hrvaške gimnazije na Sušaku Michelle Samardži} je predvsem zadnja tri leta in pol redna obiskovalka KPD Bazovica, navzo~a pri pripravi in poteku vseh dogodkov za mlade in najmlajše, kot so veliko­ no~ne ali boži~ne delavnice, Poletje in Jesen v Bazovici, projekt M. A. J. in miklavževanje, nedavno pa je prisko~ila na pomo~ tudi pri proslavi 75-letnice delovanja društva. Vselej se rada odzove in ni~ ji ni težko, jo pogosto pohvali tajnica društva Sandra Grudeni}, in ve, na koga lahko ra~una tudi pri pakiranju mese~nega napovednika Bazovica Info in glasila Sopotja, razvrš~anju knjig ali ob katerikoli drugi priložnosti v bogatem društvenem programu. Michelle Samardži}: V društvu res rada pomagam! intrideset sodelujo~ih, ve~inoma z moje gimnazije. Vprašanja za kviz sva pripravila skupaj s sošolcem Jurom Džido. Odlo~ila sva se za splošne teme, v okviru vsake izmed njih pa so bila še vprašanja, povezana s Slovenijo, in pravilni odgovori na ta so prinesli dodatne to~­ ke," z navdušenjem pove in dodaja, da se je pomerilo skupno sedem ekip po sis­temu kolesa sre~e in da so bili rezultati korektni, ve~ino vprašanj, da so znali odgovoriti. Zmagovalna ekipa je za nagrado prejela bon za pico v eni izmed reških picerij. Michelle je vsekakor prepri~ana, da bodo kviz organizirali tudi prihodnje leto, njene nove izkušnje, pridobljene do takrat, pa bodo gotovo prinesle kakšno vprašanje o Slo­veniji ve~. Najprej vprašanje, od kod ime Michelle? "Saj veste, za vse je kriva mama, tako tudi za ime. Nekega dne, ko je bila z mojim starejšim bratom na kavi v lokalu, se je zagledala v pun~ko pri sosednji mizi, ki se ji je zdela ~udovita. In ko jo je njena mama poklicala "Michelle!", se je pri pri~i odlo~ila, da ~e bo kdaj imela h~erko, ji bo ime Michelle," pojasni smeje. Sicer pa meni, da Slovenijo in tamkajšnje življenje kar dobro pozna, stiki s sorodniki so stalni, niso pa okrepili znanja slovenš~ine, kajti v narodnostno mešani družini in hrvaškem okolju se ni govorilo slovensko, stric, ki živi na Štajerskem, pa je vojsko služil na Reki in se nau~il hrvaško, zato v tem jeziku v glavnem poteka tudi njihova komunikacija. Michelle je na za~etku dijaških let v društvo pripeljala želja po u~enju slovenš~ine, najprej v DPS pri u~iteljici Vidi Srdo~, ko pa se je na gimnaziji lani za~el pouk po modelu C, ki ga pou~uje Simona Mahovi~, jezik spoznava v šoli. Izobraževanje želi namre~ nadaljevati v Sloveniji, malo zaradi slovenskih korenin, bolj pa zaradi ugleda Univerze v Ljubljani. Slovenskega rodu je po materi Elizabeti, doma iz Celja, ki na Reki živi od leta 1969, ko se je družina priselila zaradi o~etove zaposlitve v ladjedelnici 3. maj. Po maturi na splošni gim­nazijski usmeritvi Michelle na~rtuje vpis na pravno fakulteto v Ljubljani, to podro~je jo v pestrem naboru vseh mo­ go~ih študijev najbolj mika, tudi zaradi družinske tradicije, v kateri so se zvrstili sodniški in odvetniški poklici. Najlepši slovenski spomini? "Prav gotovo obiski v Termah ^atež, ko sem bila majhna, in Hiša eksperimentov, pa tudi zanimiva gurmanska kuli­nari~na tržnica Odprta kuhna. In se­veda vsak obisk Ljubljane je posebno doživetje, res mi je mesto zelo vše~! Nazadnje sem bila tam na koncertu moje priljubljene skupine Dubioza kolektiv. Eden izmed njenih ~lanov je tudi Slovenec, basist Jernej Šavel. Njih najraje poslušam, za knjige in filme ali hobije nasploh mi zlasti v letu mature zmanj­kuje ~asa, tega porabim tudi za sprehode z ljubljen~koma, imamo namre~ šnavcerja in belega škotskega terierja. Ampak za društvo se bo vedno našlo še kaj ~asa," ob koncu pogovora napove Michelle, vsa že v pripravah in zbiranju informacij za študij v Ljubljani in pri~akovanju pomembne življenjske prelomnice. V delo društva se je aktivno vklju~ila takoj po vpisu na DPS, a za svojo žepnino poskrbi tudi s priložnostnim de- Michelle Samardži}: Nosim, raznosim …, foto: Marjana Mirkovi} lom v gostinstvu v eni od reških restavracij. Trenutno je ~asa za vse izvenšolske dejavnosti nekaj manj, tudi zato, ker dvakrat tedensko redno obiskuje še te~aj slovenš~ine na daljavo, ki je zaustavil tudi njeno sodelovanje v dramski skupini društva. Sama se je lotila tudi organizacije kviza za mlade. Zamisel je prišla z nekega sre~anja, ki ga za mlade poleti pripravljajo reški salezijanci in na zabaven na~in preverjajo splošno znanje. Tako je lani poleti v vrtu Slovenskega doma uspela zbrati petnajst vrstnikov. "Je bilo kar zabavno," pravi. "Letos nam to ni uspelo med po~itnicami, zbrali pa smo se v prvem tednu v septembru in odziv je bil nad pri~akovanji, kar pet- LITERARNI KOTI^EK SRE^ANJA D Dragica Jakseti~ 26 S Dragi rojaki, iskrene ~estitke! y Marjana Mirkovi} 27 FOTO KOTI^EK Vse foto Istog @or` 28