Izliaj.i vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vročajo. Nelrankovana pisma se ne spic-jcmajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1’50. Za Nemčijo je cenil listu 6 K, za druge dežele izv^n Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna'* v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. Mrnmmšm Naročnino in naznanila sp r e j e m a upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnalr v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu. pri Vaclavu Baumgaitl v Korenjski ulici in na Korcnjskem b r e g u (Rivir Corno) št. 1 i po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petlt vrstah in sicer če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. »Narodna Tiskarna" (odgov. i.. I.ukežič) v (Jorici. Četrti redni občni zbor ..Slovenskega sirotlšča“. Podpredsednik dr. Andr. Pavlica pozdravi zborovalec, ki so prišli v nenavadno obilnem številu. Pravi, da se je prejšnjih občnih zborov udeleževalo po š-st oseb, na tem občnem zboru pa so zastopani prvikrat vsi stanovi. S hvaležnostjo omenja delovanja umrlega predsednika g. prelata dr. dos. Gabri-ovčiča. Izreka posebno zahvalo g. državnemu poslancu Tonu, ki je za društvo izposloval od visoke .vlade že drugič lepo podporo, g. odvetniku dr. Pavletiču, ki je brezplačno deloval v vseh pravnih zadevali pri nakupu hiše in posestva v Via Ponte Isonzo št. 32, g. župniku Kokošarju za njegov trud ob zadnji veselici, g. Dugar-ju za njegovo požrtvovalno nabiranje darov, monsignoru Pavletiču kot predsed-sedniku jubilejnega odbora, našim občinam, gg. županom za jubilejne darove. Nato prečita g. podpreds. račun za 1. 1908: Dohodkov je bilo .... K 87.23T9S Stroškov................ , „ 73.079-32 Preostanek................K 14.152*66 Ta preostanek se nahaja: 1. V Centralni posojilnici • K 11.689-25 2. V Hranilnici (.Mont) . . „ 506*83 3. V poštni hranilnici . . » 645*74 4. V »Krojaški zadrugi" . „ 40- 5. Pri zasebnikih 700' 6. V ročni blagajni . „ 570-84 Skupaj ... K 14.152*66 Bilanca. Imovina: 1. Hiša in zemljišče ... K 76.000'— 2. Pohištvo 210*— 3. Blagajniški prebitek . . » 14.152*66 Skupaj ... K 90.362-66 Dolgovina: 1. Dolg pri »Hranilnici" . K 56.000-— 2. „ „ zasebniku . . » 2.000- Skupaj ... K 58.000 — Čisto imetje dne 31. decem- bra 1908 K 32.362-60 (i. podpredsednik pristavi, da se to čisto imetje ceni lahko na bO.OOO K, ker je hiša z zemljiščem vredna do 100.000 K in ne le 76.000, kakor je v računu. Občni zbor vzame z zadovoljstvom račun na znanje in ga potrdi. Druga točka dnevnega reda so bile volitve. Izvoljeni so bili soglasno: Dr. Alojzij Franko, odvetnik v (jorici. Prane Pinšger, šolski nadzornik, Ivan K A koš ar, župnik, monsignor .los. Pavletič in dr. Andr. Pavlica kot odborniki, dr. .los. Dermastia in Luka Dugar kot namestnika in ravnatelja Iv. Pirjevec in Ant. Jakončič kot pregledovalca računov. Pri točki: Slučajnosti predlaga g. župan Pavlica, naj društvo od dobro kupljenega posestva nič ne prodaja, ker bo zavod v bodočnosti potreboval. G. župan Furlani priporoča, naj se društvo znova obrne na županstva go-riške dežele s prošnjo, naj blagovole prevzeti poroštvo po 1000 K, da si društvo na podlagi tega poroštva izposodi potrebno svoto. Zavod naj se otvori čimprejc. K ar n a r e d e obči n e z a »S I o v e n s k o s i r o t i š č c", n a r c d e sebi v k o r i s t. »Slovensko sirotišče" je velikanske važnosti za občine in sploh za Slovence na Goriškem. G. dr. Pavletič pozdravlja misel g. župana Furlani-ja, pravi pa, da naj se v formalnem oziru v tem vprašanju postopa tako-le: Občine naj si izposodijo na amortizacijo svoto 1000 K in naj jo darujejo zavodu. Na ta način bi sc zavod lahko takoj otvoril. G. župan in deželni poslanec Kovač pravi, naj bi se ta svota znižala na 500 K. Priporoča, naj bi se občinam podelila za to uslugo kaka pravica. Odbor naj o tem razmišlja in ukrene potrebno. G. podpredsednik sklene zborovanje z željo, naj bi se vse izvršilo v boljšo bodočnost slovenskega naroda na Goriškem pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Zborovalci zakličejo Njega Veličanstvu trikrat : Živio ! Shod slov. kolonov v Vipolžah. V nedeljo dne 16. t. m. se je zbrala v Vipolžah v krčmi pri Skolarisu ogromna množica briških kolonov. Dr. Pavlica pozdravi navzoče in pravi, da sc vrši zborovanje iz dveh namenov: P r v i č hočemo izvedeti od drž. poslanca Fona, kaj nameruje visoka vlada storiti v prid kolonskemu ljudstvu in kaj so storili za izboljšanje tužnih kolonskih razmer poslanci sami, drugič pa se morajo na tem vstanovnem zborovanju izvršiti volitve za novo društvo: »Zveza slovenskih kolonov", da dosežemo od visoke vlade poveritev postavnega obstoja. Državni poslanec F' o n pojasni v obsežnem govoru položaj, v katerem se nahaja kolonsko vprašanje. Pravi, da imamo sedaj poljedelskega ministra dr. Hraf-a. ki je natančno proučil to vprašanje in se živo zanima za goriške kolone. On se je osebno podal k njemu ter ga poprašal. kaj da misli vlada storiti. Minister mu je povedal, da je glede kolonskega vprašanja že izdelan načrt postave, ki ima urediti kolonsko razmerje. Na njegov nasvet je poljedelski minister dr. Braf sklical dn** o. in 13. t. m. goriške državne poslance na posvetovanje. Pri tem posvetovanje, ki pa še ni končano, so poslanci dobili vpogled v novo postavo, ki jo misli vlada predložiti poslanski zbornici. Poslancem je bila tako dana prilika staviti spre-minjevalne predloge in izraziti svoje nasvete. On sam je predlagal sledeče točke: 1. Ker se prisilna prodaja posestev ne da izvesti, pomaga naj se kolonom pri nakupovanju zemljišč z brezobrestnimi posojili. 2. Uredi naj se z novo postavo razmerje mej koloni in gospodarji. 3. Ustanovi naj se posebno razsodišče. ki naj razsoja spore glede napovedi slovesa in glede odškodovanja za izboljšanje zemljišč, ko so prisiljeni zapustiti grudo. Pri zadnjem posvetovanju dne 13. t. m. se niso poslanci odločili še na nobeno stran, ker je dr. .Marani, ki se je te seje udeležil, povedal, da je tudi deželni odbor goriški izdelal glede tega vprašanja načrt postave in da bi bilo nrav. ko bi poslanci in visoka vlada dobili ta načrt v roke. Prihodnje posvetovanje se bo vršilo, ko pošlje goriški deželni odbor na Dunaj svoj načrt. Pri vprašanju, ali naj se načrt postave predloži deželnemu ali državnemu zboru, so bila mnenja različna. Govorniku se zdi potrebno, da sodi tudi državni zbor o tem, kajti tu moramo pre-meniti civilni zakonik, kar se brez državnega zbora ne more zgoditi. Na drugi strani pa mora imeti pri tem besedo tudi goriški deželni zbor, ker je kolonsko vprašanje a g ra r n a z a d e v a goriške dežele. Za slučaj, da predloži visoka vlada načrt nove postave deželnemu zboru, morali se bodo poslanci. ki so v abstinenci, podati v zbornico. Govornik se dotakne tu razmer, ki vladajo mej poslanci goriškega deželnega zbora. Govornik omenja delovanje »Goriške zveze", ki je v St. Petru, v Kamnjah in drugod pospešila nakup velikih posestev, ki so se razdelila mej domačine. Isto delovanje izkazuje tudi „Fc-derazione cattolica". Vlada hoče to delovanje podpirati. Ob koncu pravi govornik, da je v tem oziru storil vse, kar je mogel. Vprašanje je težavno in se ne da rešiti v enem dnevu. Treba bo še mnogo dela. Obljublja, da hoče tudi zanaprej vse storiti, kar je v njegovi moči. Več od njega se ne more zahtevati. Zbrani kmetje in koloni so mu izrekli popolno zaupanje proseč ga zlasti, naj zastavi vse svoje moči. da se postavno odpravi robot a. s tem. da bodo posestnikom plačevali rajši v denarju, da se uredi vprašanje o odškodnini, ko je kolon prisiljen zapustiti kolonijo in da se v postavi določi način dajanja slovesa. D r u g a točk a zanimivega zborovanja so bile volitve v odbor »Zveze slovenskih kolonov". Za predsednika je bil izvoljen A I e k san d e r Blažič iz Dol. Cerovega. Poleg njega je bil i so- glasno izvoljenih še 10 odbornikov - kolonov in o namestnikov. V društvo se je vpisalo do zdaj okolu 300 kolonov. Vstopnina znaša 50 v, mesečnimi 10 v. Naj omenimo, da so govorniki, pa tudi koloni sami povdarjali, da nočejo delati gg. posestnikom nobene krivice, (ire le za pravično izboljšanje pretuž-nega položaja, v katerem se nahajajo v nekaterih krajih koloni. Sklicatelj je sklenil zborovanje z željo, naj bi se novo društvo krepko razvijalo in se pogumno potegovalo za boljšo bodočnost slovenskega kolonskega društva. „Kmečki glas" slepi kmeta. Mi smo konstatirali, da agrarni voditelji niso izpolnili obljub, s katerimi so pitali pred zadnjimi deželnozborskiijti volitvami kmečke volilcc. Obljubljali >(T v »Kmečkem glasu", da bodo pričeli k oj po volitvah ustanavljati zadruge, po katerih se bo kmet razdolževal: a takih zadrug niso ustanovili, četudi je preteklo od zadnjih volitev že celo leto. To smo pribili in rekli, da so bile tozadevne obljube le volilne limanice. Na to očitanje ni odgovoril »Kmečki glas"! Agrarnim voditeljem smo tudi očitali grdo nedoslednost, ker so ustanovili sami novo posojilnico kmečko banko , čeprav je pred volitvami predba-civalo njih glasilo »klerikalcem", da ustanavljajo le posojilnice, po katerih se kmet le zadolžuje, a ne razdolžuje. Tudi na to ni »Kmečki glas" nič odgovoril. Ali smo pribili dejstvo, da so bili skoro vsi sedanji odborniki »Kmečke banke" še pred kratkim zagrizeni liberalci in da so med odborniki le banke tudi taki gospodje, ki so izvoljeni v iz-vršcvalni odbor (iabrščekove liberalne stranke. Tudi tega ne taji »Kmečki glas". Trdili smo, da je nova posojilnica »Kmečka banka" hrezpotrebna. ker je goriška dežela itak že preprežena z rajff-eisenovkami in kmečkimi posojilnicami in ker imamo tudi v Gorici že 3 slovenske denarne zavode, ki zadostujejo vsem potrebam goriških Slovencev. Vendar pa smo pripomnili, da bomo peli slavo ustanoviteljem »Kmečke banke". če bo ta nova posojilnica posojala kmetom denar za nižje obresti kakor n. pr. Centralna posojilnica. In kaj je »Kmečki glas" na to odgovoril ? To trobilce goriških liberalcev, ki so smuknili kar čez noč v agrarno obleko, ker je Gabrščekov liberalizem dandanes že preveč diskreditiran, nam podtika »najgloblje zaničevanje kmečkega stanu in zavist napram kmetu" ter nam odreka humaniteto in demokratizem. Vrhunec nesramnosti je doseglo to žalostno glasilo naših „km_'iov“ v fraku z očitanjem, da z napadanjem »Kmečke banke" žalimo, napadamo in zaničujemo cel kmečki stan ter ga slikamo za nezmožnega in nepotrebnega. S čim hoče dokazati ..Kmečki glas" to svojo nesramno laž ? Iz oglasa „Kme6ke banke1' je razvidno, da zahtova ta banka od posojil vttje obresti kakor Centralna posojilnica, kajti ta daje posojila na vknjižbo po pet in en četrt od sto. „Kmečka banka" pa po pet in pol od sto. Posojil na mesečno odplačevanje ne daje ,.Kmečka banka". — Iri vendar so za kmeta posojila na amortizacijo najprimernejša! Ta način odplačevanja je uvedla ..Centralna posojilnica" že davno; od vsakih sto kron plačuje dolžnik skoz pet let dve kroni na mesec in koncem petega leta so plačane obresti in dolg. »Kmečka banka" torej ne nudi kmetom niti tega, kar jim nudi »Centralna posojilnica". Ustanovila se ni vsled realne potrebe, ampak le iz poli-tiških strankarskih ozirov, da bi imeli gospodje ..liberalci v agrarni obleki" našega kmeta pri volitvah na vrvici. Seveda gospodje tega direktno ne priznavajo; v svojem glasilu celo farbajo. da je »Kmečka banka" ustanovljena za to, da ohrani kmetu vsestransko svobodo napram drugim stanovom ter ga reši odvisnosti in klečeplaztva napram istim. Ta pesek je tudi za »nerazsodno maso" predebel! Politični pregled. Državni zbor. V včerajšnji seji je posl. zbornica nadaljevala in končala razpravo o Ma-sarykom nujnem predlogu, tičočem se veleizdajniškega procesa v Zagrebu. — Zbornica je odklonila Masarvkov nujni predlog z 167 proti 132 glasovom. Tekom debate je ministerski predsednik baron Bienerth izjavil, da je kolikor iz političnih toliko tudi iz drugih ozirov vsako umcševanje od naše strani nedopustno, radi česar se mora izreči toliko priti nujnosti predloga, kolikor proti stvari sami. Državni zbor odgodjen. Načelniki klubov so sklenili, da se bo prihodnja zbornična seja vršila dne 2. junija, da se nudi v tem času proračunskemu odseku prilika svoje delovanje pospešiti. Cesar in bosanska agrarna banka. V nedeljo je bil skupni finančni minister baron Burian sprejet od cesarja v avdijenci. Nato je Burian konferiral z zunanjim ministrom Aehrenthalom. Vse te konference so bile v zadevi bosanske agrarne banke. Nedavno so javili listi, da je bila bosanska agrarna banka obljubljena .Mažaroni, ako odnehajo od samostojne ogrske banke in od vojaških zahtev ter da je tako razumeti popustljivost avstrijske vlade. Burian odstopi. V političnih krogih se zatrjuje, da je skupni finančni minister na merodajnem mestu izrazil željo, da se ga odpusti iz njegove službe. Nesoglasja v ministrskem svetu. V soboto je v ministrskem svetu došlo do ostrega nesoglasja med ministri radi finančnega načrta finančnega ministra Bilinskega. Večina ministrov se hoče zadovoljiti samo z davkom na žganje, dočim hoče Hilinski, da pokrije deficit, rešiti tudi davek na pivo. ali pa dobiti namesto tega davka kako drugo nadomestilo. Dogodki v Turčiji. Novi sultan priseže v četrtek pred parlamentom. Mladoturki obešajo dalje. Včeraj predpoludne je bilo namreč pred Sofijno mošejo obešenih pet oseb. en stotnik, en poročnik in trije policisti. Včeraj je turški senat vsprjjcl turške -bolgarski zapisnik. — Novi sultan je obljubil armenski deputaciji. da prepreči nadaljno klanje kristjanov ter da izda kot kalif Netti šerif, naj mahome-danci žive s svojimi brati arinenci v miru. Arabci pa še vedno prete s klanjem. Kristjani so v velikem strahu. Sploh so pa v Turčiji razmere še vedno jako zamotane in pride tam lahko v najkrajšem času do dogodkov, katerih druge vlasti ne bodo mogle gledati z mirnim očesom, ampak bodo najbrže prisiljene poseči vmes. Napetost med novim sultanom in med Alladoturki, ki postajajo od dne do dne objestnejši. je sedaj uže jako velika. Darovi. Jubilejni darovi za »S I o v e n s ko s i r o t i š č e": P. n. gg. mons. .los. Skočir, dekan v Devinu 10 K, Pr. Finšger, šolski nadzornik. letnino 10 K. župan Matevž Pirih, nabral v veseli družbi v gostilni Bra-tuževi v Kalu 7 K 10 v, Ana Vovk, šivilja 2 K, Ana Kokalj v Gorici 40 v. Neimenovana 20 v, Marija Medved, Turjak, Dolenjsko 1 K 50 v. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno Vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. Za »Slov. k r š č. soc. zvez o": veleč. g. Rejc Ivan, profesor v Gorici 80 v. Domače in razne vesti. Deželnozborske volitve na Štajerskem so se končale v pondeljek s sijajno zniago »S. L. S.“ Izvoljeni so bili v pondeljek v kmečki skupini in sicer: dr. Karol Verstovšek, dr. Ivan Benkovič. Alojzij Terglav, dr. Fr. J art-I40vič, Peter Novak, Fr. Robič, Ivan Roškar in Jakob Vrečko. V dveh okrajih in sicer v Ptuju in Ormožu bodo baje ožje volitve, kjer je tudi upati, da zmagata kandidata S. L. S. L'že v zadnji št. smo izrazili svoje zadovoljstvo nad lepo zmago štajerske S. L. S. v splošni kuriji. Ko smo izvedeli za izid v tej skupini, smo z gotovostjo pričakovali novih zmag štajerskih rodoljubov nad liberalci, ki so z gotovostjo pričakovali, da odnesejo z volišča, če ne vse, vsaj polovico mandatov. Volitve ja so pokazale, da štajersko ljudstvo ni še okuženo po liberalizmu in da zna še samostojno misliti, da zna ločiti Iju-liko od pšenice. Našim vrlim bratom dičemo: Slava! Čudna bolezen. V Gabrijah na Vipavskem se je pojavila zadnje dni neka Čudna bolezen, na kateri je do pondeljka zbolelo kakih 25 ljudi, večinoma moških in sicer v starosti od 20 do 35 let. Umrle so do ponedeljka tri osebe, trije (repki mladeniči. Zadnji, neki Nusdorfer. star 21 let je bil v nedeljo večer še vesel v družbi svojih tovarišev, a drugi dan zjutraj ležal je že na parah. Pred njim je umrl istotako neki mladenič, ki , e dva dni poprej nosil svojega tovariša (večnemu počitku. Da je ta bolezen nalezljiva, ta sum podkreplja najbolj to-le dejstvo: V nedeljo sta šla štacunar Janko Kerševan in njegova soproga iz Štanjela obiskat soprogine sorodnike v Gabrije. ki so bili bolni. Vrnila sta se zvečer domov; a ponoči napadla ju je huda bolezen tako. da so morali po zdravnika v Komen. Taje prišel, in ko je bolnika preiskal, se ni mogel izreči ter povedati, kaka bolezen je to. Tudi bolnike v Gabrijah obiskala sta zdravnika in sicer okrajni zdravnik iz Gorice in vipavski zdravnik. Kakor so nam ljudje povedali, njiju mnenje glede bolezni, ni bilo jednako. Okr. zdravnik iz j Gorice je. kakor smo se r.a pristojnem mestu prepričali, v ovojem poročilu na goriško glavarstvo označil omenjeno bolezen kot influenco. Ker niso zdravniki jednega in istega mnenja glede bolezni, nastala so med ljudstvom različna mnenja, in tako nastal je celo sum. češ, da imamo tu opraviti z otrpnenjem tilnika. Na to misel so pa nekateri prišli zaradi tega. ker sta obolela štacunar Kerševan in njegova soproga iz Štanjela največ tožila o bolečinah v tilniku. In prav zaradi tega nam je došel iz štanjelske okolice dopis, katerega tu-Ie priobčujemo : Strašna bolezen t.j. otrpnenje tilnika (Genickstarre-Cerebro-spinalmenin-gitis epidemica) se je naglonm pojavila v Gabrijah na Vipavskem dne 17. t. m. Umrli so že trije. Pred nekimi dnevi se je čitalo. da ta bolezen razsaja v Bukovini: Lahko so jo ljudje sami (v Gabrijah prekupčujejo s sadjem) zanesli domov v svojo rodno vas. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo kaj več slišati o tej nevarni bolezni. Bolezen nastane po nekih mikrobih (malih živalicah). Najprej so to bolezen opazili v 1. 1837, ki se je širila po južnem Francoskem in spomladi cele dežele obiskala ter otroke in mlajše odrasle napadala, a večinoma osebe moškega spola. Prenapolnjena stanovanja, gnjili odpadki v slabem zraku se zdi, da pospešujejo to bolezen. Znamenja (simptomi): Bolezen začne z mrzlico, glava boli, spanje je nekoliko dni nemirno. Dalje nastopi 111 e t a-n j e, (bljuvanje), bolečina v tilniku, tresenje rok in nog. — Bolnik obledi, oči postanejo svetle, pupila (punčica) se kmalu zoži, kmalu skrči. Bolniku je težko gledati svitlobo. Na ustnicah, licih in obrvih se prikažejo male grintice. V vodi se pojavijo beljakovine. Po tilniku in hrbtu začno krči mučiti človeka, tako. da se g I a v a močno nazaj zavije in upogne skoro v smeri pravega kota. Dihljaji se na-innože v minuti na 40 krat; zavednost mine. Zaspanost nastopi in v 6—8 dnevih nastopi med oslabljenjem (collapsus) — smrt. Nekateri ozdravijo. Umrje jih pa 30—50 odstotkov. Nekaj drugačna je pa bolezen ta-kozvana: Meningite foudroyante. ki človeka umori v 12 urah. Oseba umrje kar pri svojem delu, ali tudi v spanju, ker jo napade grozen glavo-) o I, mešanje in krči (Starrkrampf: tčtanus). Toraj pozor, ljudstvo, kjer se nahaja taka strašna bolezen ! (Lehrbuch der homOopathischenTherapie, II. p. 1246). Slovenskim pravnikom. V kratkem času bo praznih v območju tržaškega viš. dež. sodišča več mest sod-nijskih avskultantov. Priporočamo slovenskim pravnikom, da se v obilnejšem številu posvetijo sodnijski službi. Po par mesecih prakse bodo imenovani za avskultante z adjutumom, torej pridejo unalu do kruha. Iz računskega zaključka dež. hipotečnega zavoda za 1. 1908 posnem-Ijemo. da je imel zavod 1. 1908 čistega dobička 5.922 K. Kskomptno merilo je bilo meseca aprila lansko leto 95°,«, a se je moralo v oktobru znižati na 94% in na 937, in v decembru celo na 917o, to pa vsled velike denarne krize, posojil za znesek 1.902*600 K; koncem leta je bilo 70 za vknjižbo ugodnih posojil za skupni znesek 447-400 Od otvoritve zavoda do konec decembra I. l')0,S se je izplačalo 1556 prošnjikom 10.521.200 K posojil; vsled delnih ali celotnih odplačil in vsled pro- gresivne razdelitve posojil ter treh razdelitev hipotek je bilo 31. dec. 1908 1512 postavk za znesek 9,649.909*88 K. Posojila se razdelijo med posamezne okraje in sicer: mesto Gorica 186 strankam 2,863.800 K; červinjanski okraj 155 strankam 2,445.200 K; goriška okolica 371 strankam 1.647.000 K. Večina posojil je pod 10*000 K in sicer 1297, nad 10.000 pa 215. Posojil čez 50.000 je 39. Glede letnega odplačevanja ima zavod 813 posojil po 5*/« (40 let), 316 po 6°o (277. let), 250 po 4'/,°U (54'/, let), 42 po 77, (21 let) in 33 po 10°|o (13 let). Bitka pri Aspernu. — Dne 22. maja t. I. poteče 100 let, odkar je naša armada bila v hudi bitki pri Aspernu in se hrabro bojevala zoper Napoleonovo vojsko in jo tudi razdejala. V ta spomin priredi vojaška godba v petek večer mirozov po mestu, enako v soboto zjutraj budnico. Ob 8.30 zj. bo vojaška maša na Rojicah. Ob 1. pop. pa bo gala-obed v hotelu »Siidbahn", med katerim bodo na Gradu streljali s topovi. V slučaju slabega vremena se bo vršila sv. maša v cerkvi sv. Ignacija. Vojaška slavnost se je vršila v soboto in v nedeljo na Predilu in v Naborjetu in sicer v spomin bitke naše armade s Francozi, ki se je vršila pred 100 leti, pri kateri so se naši vojaki hrabro držali in jih je mnogo tudi padlo. V soboto je maševal v Naborjetu celovški škof dr. Kahn, v torek na Predilu pa naš goriški knezonadškof dr. Fr. Sedej. Vabilo k veselici, ki se bode vršila v nedeljo dne 23. maja 1909 popoldne v restavraciji »Vintgar" blizu Bleda na Gorenjskem. Spored: 1. Koncert. Igra godbeni klub gorjanski. 2. Petje pod vodstvom slepega Miha. 3. Šaljivo srečkanje.. 4. Ribji lov. 5. Šaljiva pošta in brzo-je-zična postaja. 6. Prosta zabava. Prebitek veselice je namenjen za vzdrževanje poti skozi Vmtgar in za Aljažev dom v Vratih. Prostovoljne dobitke hvaležno sprejema restavrater J. Žumer. Za Primorce je obisk Bleda in Vintgarja jako pripraven — po novi železnici na postajo Dobravo zjutraj — potem skozi Vintgar, kjer je dobra in cena postrežba v restavraciji Žumrovi — odtod na Bled. Vsa pešpot je dolga 2 uri in nad vse divjeroinantična. Zvečer pa zopet po železnici proti domu. Mesine novice. Društvo „Skulnica“ v Gorici bo imelo v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. in pol pop., po bla-‘ goslovu pri sv. Ignaciju shod v prostorih S. K. S. Z. v Gosposki ulici št. 6. Predaval bo č. g. dr. S r e b e r n i č. Smrtna kosa. V nedeljo je umrl v Gorici finančne straže nadkomi-sar v p. gosp. Andrej Trd a n v 64. letu svoje dobe. Pogreb zemeljskih ostankov pokojnika se je vršil včeraj zjutraj ob obilni udeležbi ljudstva, posebno pa finančnih uradnikov. Preostalim naše sožalje, pokojniku svetila večna luč. Kolodvorska restavracija v Gorici. Drž. žel. preskrbi pri osebnih vlakih št. 13 (odhaja iz Gorice ob 12. uri 23 min. popoldne) in št. K* (odhaja iz Gorice ob 10. uri 54 min. dopoldne) potujočemu občinstvu jedila na ambulantnih tabletah za ceno 2 K 20 vin. proti pred-naročbi pri sprevodniku, nadalje pri brzovlaku št. 501 (odhaja iz Gorice ob 7. uri l‘> min. zjutraj) in pri osebnih vlakih št. 14 (odhaja iz Gorice ob 3. uri 5 min. popoldne) in št. 15 (odhaja iz Gorice ob 4. uri 55 min. popoldne) kavo na ambulantnih tabletah za ceno 48 vinarjev. Pos je vzgriznil v pond. zjutraj nekega dečka in sicer še precej hudo na desni nogi v Raštelu. Izdani ukaz, da morajo imeti vsi psi nagobčnike, kakor se vidi, ne drži mnogo. Po mestu se vidi mnogo psov, ki tekajo brez nagobčnika. posebno zvečer, ko vedo lastniki psov, da konjederec ob takem času ne išče psov. Vojaki napadovaloi. V laških listih čitamo, da so nekateri vojaki napadli blizu Bolkove vojašnice v nedeljo po polnoči nekega Rudolfa Devetaka z golimi sabljami. Devetak daje skušal vteči, a vojaki da so mu sledili in ga še precej natepli. Devetak je pri begu izgubil klobuk. jMalo pozneje da sta bila napadena dva druga mladeniča od vojakov, ki sta jim skušala uteči. Eden teh je izgubil potoma kapo. katero so vojaki zrezali na kosce. Vojaki so tekli z golimi sabljami za njimi. Kmalu potem pa so vojaki napadli tri druge Goričane enega je baje neki korporal dragoncev zgrabil za prsi in ga ranil na glavi. Tako čitamo v laških listih. Kaj je na tem resnice, nam ni znano. Iz soriške okolice. g .Na Vitovljah, pri cerkvi M. B. ..bo o Binkoštih navaden cerkveni shod. Ljudstvo od daljnjih krajev rado prihaja na ta kraj na božjo pot — posebno ob t.m času. Lep razgled, gorski zrak, dober sprehod privabi tudi razvajene turiste tja gori. Pobožni verniki lahko opravijo svoje verske dolžnosti; in res jih prejme veliko sv. zakramente, ker so duhovniki na razpolago. Letos je cerkveno oskrb-ništvo dalo v cerkvi napraviti nov tlak iz cementnih kvadrel, dalo prebeliti cerkev in tudi v cerkveni hiši se je marsikaj popravilo. Romarji se bodo zainogli pokrepčati z dobrim Vipavcem in ukusno hrano, ker čujemo, da bo prevzel krčmo znani krčmar A. Marinčič iz Vitovelj. Marijine častilce, pa tudi prijatelje narave vabimo, da napravijo o binkoštih izlet na vitovski hribček. g Sestanek udov sodalitatis Ss. J. C. za ločniško dekanijo bo dne 27. t. m. v Kozani ob 2. uri pop. g Podgora. — Kat. slov. izobr. društvo »Branik" ima v nedeljo 23. t. m. popoldne po blagoslovu v stari šoli poleg cerkve svoj redni občni zbor. — ■Člani prihitite v obilnem številu. Odbor. Iz ajdovskega okraja. Čevljarski tečaj v Ajdovščini. — Oskrbništvo zavoda za pospeševanje obrti v Gorici priredi v Ajdovščini na-prošeni čevljarski tečaj od 1. junija do 3. julija 1.1. ako bi bilo županstvo voljno priskrbeti potrebni prostor za poučevanje ter sprejeti tudi skrb za snaženje in razsvetljavo istega, kakor tudi za primerno število miz z vodoravno ploščo in za jedno šolsko desko. Pouk sc vrši brezplačno in bode trajal 5 tednov. Poučeval bode po pet ur na dan (pa le v delavnikih) strokovni učitelj gospod L Ilulka. katerega pošlje na lice mesta c. kr. ministerslvo za javna dela na Dunaju. Pouk je teoretičen in praktičen in obsega vse važne ročnosti čevljarskega rokodelstva kakor: jemanje mere, rezanje uzorcev, strokovno risanje, krojenje, prirejanje nadplatov i. t. d. Število udeležencev tečaja ne sme biti pod 18 in ne nad 30. Tečaja se udeleže lahko tudi čevljarji iz okolice. a Črniče. V nedeljo je bil tukaj shod K. Z. (j. dr. Brecelj je prav poljudno razložil zakonski načrt o starostnem zavarovanju. Navzoči so sledili z velikim zanimanjem predavanju. Zahtevajo nekaj sprememb, drugače so / načrtom zelo zadovoljni. Razdelilo se je tudi okolu 30 knjižic, ktere je spisal dr. Krek. a Iz Črnič. Zvečer ni lune; ako je še oblačno, tedaj vlada po naših cestah tema in — črniške barabe. Oni večer — „Prim List" je to poročal — so nagnali s kamenjem g. kaplana; odnesel je k sreči zdravo kožo. V nedeljo zvečer so sc pa vrgli na nekoga drugega. Do-tični menda ne trobi v liberalno-agrami rog. Pravijo, da so ga dobro zadeli, dasi je bila velika tema. To znajo fajn meriti. Bo cesar vesel takih vojakov! Vsa čast! a Izpod Čavna. Drugod imajo hro-ščov letos, pri nas pa jih ne vidimo. Lani je bilo te zalege vse polno, letos pa bi ne poznali kebra, ako bi ne vedeli, kakšen je bil lani. — Tu imamo sušo: polje ne trpi še, pač imamo na senu že precej škode, ako nam Bog kmalu ne pošlje dežja. Iz kanalskega okraja. ki Krojaški tečaj v Kanalu. Osk rb- ništvo zavoda za pospeševanje obrti v Gdrici priredi v Kanalu tečaj za krojače in sicer v slovenskem jeziku od 7. junija do 3. julija t. 1. Poduk bo brezplačen in bode trajal 4 tedne. Podučeval bode strokovni učitelj oddelka za pospeševanje obrti c. kr. mi-nisterstva za javna dela Matija Kunc, vsak dan po 4 ure. Poduk obsega vsa važna strokovna krojaška dela n. pr. kako je treba mero vzeti, risati, delati vzorce, prikrojevati itd. Število udeležnikov tečaja ne sme biti manje od 14 in ne večje od 30.— Tečaja se lahko udeležč krojači iz celega kanalskega okraja; kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se oglasi do 28. t. m. pri oskrbništvu zavoda za pospeševanje obrti v Gorici ali pri županstvu. Kanalsko županstvo se vabi, da pozove tamošnje Krojače, naj se obilo-številno priglase za obiskovanje imenovanega kurza. Pričakuje se, da se županstvo resno zavzame za stvar, ker je le ta velike važnosti ne samo za pojedinca nego za celo občino. Vabi se istočasno županstvo, da stavi na razpolago primerno učno sobo ter da skrbi za čiščenje in razsvečavo iste. Naj se tudi priskrbi primerno število miz z horizontalno ploščo ter šolsko desko. Iz tolminskega okraja. t K. s. izobr. druitvo v Volčah, najmlajše društvo v naših hribih, priredi v nedeljo dne 23. maja t. I. ob 4. uri pop. veselico na župniškem dvorišču. Vspored: 1. Pozdravni nagovor. 2. L Aljaž: „Opomin k veselju", mešani zbor. 3. S. Gregorčič: »Oljki", deklamacija. 4. „Čašica kave", igrokaz. 5. I. Laharnar: „Pticam", mešani zbor. 6. ..Krčmar pri zvitem rogu", burka. 7. A. Kosi: »Slovenka sem", ženski dvospev s spremljevanjem harmonija. 8. „Jeza nad petelinom in kes", veseloigra. 9. I. Mihelčič: »Venček narodnih pesmi", mešani zbor. 10. Srečkanje. Vstopnina: sedeži 1 K, stojišča 50 v, za ude 10 v. V slučaju slabega vremena se vrši veselica na binkoštni pondeljek 31. maja. Prosimo bratska društva in sploh vse, ki se zanimajo za društveno življenje, da nas obiščejo v velikem številu. Odbor. t Pri Sv. Luciji je bila minulo nedeljo lepa veselica, katero je priredilo izobraževalno društvo »Soča". V čast si lahko šteje imenovano društvo, da uživa tolike simpatije pri občinstvu domačem in okoliškem, kar je kazala res velika udeležba. Dvorišče g. Vuge je bilo polno občinstva. Preč. g. župnik Kragelj je v imenu odbora pozdravil navzoče v krasnih izbranih besedah in pojašnjeval vspored, ki ga je sestavil odbor društva za nedeljsko veselico. Moški zbor pod vodstvom domačega g. organista je — reči moramo — pel tako lepo, da. kar nas je bilo Goričanov, smo osupnjeni poslušali prijetne, čiste zvonke glasove tega sicer ne velikega zbora. Posebno krasno je zapel moški zbor J. Aljaževo skladbo: »Slovan na dan". Lepo zveneči pianissimo je krasno har-moniral baritonskemu samospevu, ki je z lepim glasom klical Slovana iz groba, nazivajoč ga pol mrliča. Pesem se je morala ponoviti. Enako mešani in ženski zbor sta lepo pela in žela obilo pohvale. Kaj naj rečemo o igrah. Igra »Sv. Cita" je našim dekletom bila kakor nalašč v zrcalo, kako naj bodo resnicoljubna in poštena. O igri »Zamujeni vlak" pa ni treba da govorimo, saj je znano, da kjer se ta igra vprizori, je na mernike smeha. Deklamovalka — če se ne motimo gospodična Munihova — je izvršila svojo ulogo častno. Cela prireditev je bila lepa, zabave dovolj. Potem se je razvila v salonu in na dvorišču g. Vuge animirana prosta zabava s petjem raznih pevskih zborov. Le prekmalu smo se morali ločiti od prijazne Sv. Lucije. Udeležnike smo opazili iz Avč, Volarjev, Volč, Idrije, Zatolmina, Poljubinja in še celo iz daljnega Cerkna, Šebrelj. Bovca itd. Bil je res lep popoludne, ki nam ostane v spominu. t Hudajnžna, — Občni zbor »kmečke hranilnice in posojilnice", zadr. z neom. zav., se ni mogel vršiti 16. maja radi premalo navzočih članov; zato se sklicuje isti na 23. maja z dnevnim redom in ob uri, kakor uže prej naznanjeno. Odbor. Iz kobariškega okraja. kd Izpod Krna. Po naših planinah je pričelo živahno Življenje. Krasne so naše planine sedaj! Odete v bujno zelenje vabijo prijatelje, da se na njih navžijejo zdravega, prijetnega zraku, zraven si ogledajo krasno naravo božjo daleč na okoli. — Tukaj smo imeli bataljon vojakov planincev, ki so imeli strelne vaje. Imeli so tudi strojne puške. Vojaki so bili iz Tolmina in Kanala. — Lepe večerne šmarnice imamo! Ljudstvo prihaja k njim v obilnem številu. Tudi vojaki so se jih udeleževali. Iz komenskega okraja. km V Gabrovici pri Komnu so bile dne 10. t. m. občinske volitve. Zmagala je S. L. S. z 11 pristaši. 1 sam je liberalec, pa še ta se spreobrne. Navzoč je bil c. kr. o. komisar. Liberalna stranka menda uloži utok. Toda upamo, da ostane pri teni. Kakor se vidi. je začelo ljudstvo tudi na Krasu vendarle odpirati oči, kar nas jako veseli. Živeli! Rniol/i!s>’om,n>ajte *e 0,1 'K1 priliki nt;iaj.m » »uril Uizuvali L xec ko liuO /lunini, nrt-liriiinii in častnimi kolu|uami. IluNtiovaui ceniki lu miiogubrujiil polivale v dokaz. Magistralna ulica Stcv. S. Priporoča preč. duhovščini svojo dolavnico cer-k'enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnlijih cenah. Poprsvlia in prenavlja star« rrčl. se razpošilja Mo. 4J; jui *j5 Lekarna trislofoletti i Gorici Prave In edine iel. kapljlrp a k n n m k o sv. Antona Pado* vaaekega. Zdravilna moč teh knpljtr je ne-prrkoi|;ivn —Te kapljic- urr.tiiiO redna lian r, i> se jil, dvakrat n* a r n po jel no ži't':cc. popij« — Okrepi htlodrt, »tor« <<*» e*f»nc -kratkem čaru omoOra in i-rvfu t »