Cenitva zemljišč. Edor ima 8 čira , more v Rim. Dober dobiček — dober vžitek. Ejer dača ai prevelika — taai cela saažaa obleka. — Stari ao to pregovori, stare so to reaaice. Že Vodnik piše: aloveasko klase aaha para, aemški koaj debelač. Dalje proč od Daaaja, veči so davki, ne sicer po številu ia zaesku, pač pa po zraožaosti aje spraviti. Za tega voljo ae v avslrijaaskih ia Duaaja bližaejih krajih maoži ia šopiri preaiožaost, v oddaljeaib deželab pa airoaiaštvo ia nadloga. Skašoja potrdaje vse te resaičae prigovore. Potovaje še 1. 1829 po gorajeai Avstrijaaakem srečam številae trame kmečkega ljadstva, vae cvetečega obličja ia tako saažae avetčae obleke, da jih'začadjea gledaai. Eer pa je delavnik bil, si mislira, da utegaejo ta kak prazaik imeti ; zato jib popitani: ste na kakem obhajila bili ? O ae, mi odgovore, na sejma smo bili. lao tako lepo opravljeai? — Ravao tak veael prikaz aem videl na aižjem Av8trijaaskem, in spozaal, da tim sreČBim Ijadem ne bodi te8ao za dobei dobiček, vžitek ia da jih davki zlo ae tlačijo. Leta 184( sem z nekim Nemcem prebajal Ljatomerske gorice. Ogledo vaje si aalad ia star svet, mi aiilo reče: Po vsem se jiai vidi, da pogrešajo priaaerae braae ia obleke. — Tiste dobe je bilo občao povišanje davkov. Eer daaajska koaiisija ai vedla, ktereBiu okraju bi še 36000 zaostalih goldiaarjev aa vrgla, spregovori ajeai aoad, tadajai mariborski okrajai glavar (Marqaet) toliko še zmore iaoj okies in zlat križec ma je za to besedo prsi kiačal. Okrea pa je preobdačeaje tlačilo dosib dob, 10.000 gld. te batare se je aa ormaški okraj razpiaalo. Sam grajšak je rekel: Bi zmogli moji ljudje toliko več plačevati, bi morali dozdaj ali pijaačevati ali si kaj pri braaiti. Da nobeao ai, ker v golibe ae zahajajo ia ao tako siromasai, da z večiae ae glestajo odej aa posteljih slaai natib, ia da se pri aiaogih oče ia sia a tistim plajaem ode vata ia po nedeljah uzajemao v ajern k slažbi božji hodita. Ormuž je že precej daleč od državaega erca Danaja. Daleč proč'je še aavadao hujša, posebno po alovaaskem sveta. L. 1844 se v Trat pelaje, sem videl, kako so večkrat prerevai kmeti od pluga in motike k cesti pridirjali ia milodara prosili! Na skrajai jnžni meji pa tere neverjetaa reva. Ljud8tvo na pol nago ia slabeje oblečeao od naj slabšega našega niestBega perača, saede ko slačico ravao priraalo zelao glavico koj sirovo brez soli. Od kod te prerazličae prikazai ? Samo od boljega ia slabejega sveta? Nikakor, temuč od prevelikih darkov iz eae straai , ker pri oddaljeaih iaače tndi dobrih krajih ai veliko zaslužka za stotere reči, ktere se blizo velikih mest rade kapujejo, ai aobeae prodaje, za dobre pri- in izdelke pa je slaba, ker pri- ia dovozai atroški polovico ia še več vredaoati pozobljejo, iz druge straai pa so pri slabib revnih krajih mali davki še vedao aila preveliki. Oboje se pri ceaitvi zeailjišč premalo premalo presoja in odšteva. Vladai komiaarji ia drugi aezvedeaci ali nerodoljabi ugovarjajo: Saj se povsod davki po tisti razmeri aalagajo aa čisti zaesek zemljiš , tedaj je merilo jednako ia pravičao. Terau pa ni taka. Ravao v aavidezao pravičai besedi: Bčisti zaesek", teči lepo zavita prva krivica. Ejer se dobro živi in lepo oblači; kjer je vse pohištvo saažao — pošteao — skoro gospod.sko, tam ostaja pri ugodaem življeaju nialo čiatega zaeska ia tedaj tudi mala podloga za davke, in to kanj maBjša od tistib krajev, kjer se slabo zivi, na pol strada m v revaib potrebaega pohištva praznih kočah ataauje. Ia to je vzrok , da morajo reveži toliko plačevati davka, ko v obilaosti živeči — po resaici še več* To apričajo, postavira dabovaiki aloveaaki, kteri so aa aemake fare prišli. Na Sloveaakem aima držiaa pred poldaeni jažiae, tadi ne po popoldae. Na Nemškem jo iaia obakrat, vselej razua kraba iaia vsak polič jabelčaice ali masel vina, zravea pa še počitka y2 — 1 cele ure. Na Sloveaakem se malokdaj ali aikoli ob poldae ae kuha, ker kmetica nikakor ne utegne, teaiač z zajtrkom ob eaem skuhaaa slaba jed se ob poldae predstavi. Na Neiaškem lepo utegaejo ob poldae jed na novo pripraviti. Na gorajem Štajeru itd. se ae sme aikoli maselc mleka ali masla prodati, naj že ima goapodar ali grajšak po 10 — 20 krav, vse se aiora doma povžiti; v pretaaogib naaih južaih pokrajiaah pa se niora skoro ves tedea pri subem ia brez kuhe živeti. Ravao tak razloček je pri obleki. V nekih deželab ai spravljajo vse potrebao, še lepo ia drago, v aekib hodijo bosi casravi, slabo odeti. Vse to kaže, da je hvaljeao merilo dač po čistera zaesku atrašao strašao krivičao. Eai smejo poat. aeat goldiaarjev v pošteao življeaje potroaiti ia še le sedmi oataja kot čisti zaesek za obdačenje, drugi ae morejo ia ae potrosijo eaega goldiaarja, da oataja že drugi za obdačeaje ia plačuje tedaj po 3—6krat preveč davkov. šzpivašappSs