Ljubno v Ljubljani -promocija tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske STRAN 11 Zadrečke zdrahe, predstava, v kateri ne manjka zabavnih scen, navduši vsakih deset let STRAN 12 Zgornjesavinjčane v ponedeljek prebudil potres, katerega epicenter je bil pod Menino planino STRAN 7 Oglasi 2 Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 Iz vsebine: Tema tedna: Strategija razvoja Slovenije za obdobje 2014-2020 ......................................4 Občina Mozirje: V Mozirju ne podpirajo spremembe sedeža zdravstvenega zavoda.........................4 Volitve predsednika države: V Zgornji Savinjski dolini prepričljivo za Pahorja..........................................6 Tretja stran ZKZ Mozirje: Prenovili objekte in namestili sončno elektrarno...............................6 Zgornja Savinjska dolina: Ustanovljen ženski odbor SDS..........................7 Občinski svet Nazarje: Čakajo na odgovor lekarniške zbornice Slovenije..... 7 Občinski svet Rečica ob Savinji: Premalo denarja za vse potrebne investicije.................................8 Skupina Mercator: Dobordošla pomoč za poplavljene.................8 Karitas Mozirje, Šmihel: Koncert poln veselja in karitativnosti.............12 ns Za zelen razvojni preboj, vendar po pameti V času, ko je Slovenija postavljena pred izziv, ali bo uspela preživeti brez tuje finančne pomoči, se je začela priprava razvojnih načrtov za obdobje 2014-2020. Krovni dokument bo predstavljala Strategija razvoja Slovenije, ki bo določila smer razvoja naše države in namen porabe več milijard evrov iz evropskih skladov. Pričakujemo lahko, da bodo v prihodnjih letih to bolj ali manj naša edina razpoložljiva razvojna sredstva. Spletna skupnost državljank in državljanov, poimenovana Tretji člen, ki želi imeti vpliv na odločitve širšega javnega pomena, je na vlado naslovila poziv, naj novo razvojno strategijo usmeri v zeleni preboj in s tem omogoči, da bi v Sloveniji polno izkoristili naše potenciale in priložnosti. Tretji člen predlaga, naj razvojna strategija za obdobje 2014-2020 vključuje programe na področjih prehranske samooskrbe, vrednostne verige lesa, energetske prenove stavb, prehoda na obnovljive vire energije, posodobitve železniškega omrežja in javnega prevoza, učinkovite rabe naravnih virov in zelenem turizmu. Prizadevanja Tretjega člena so podpore vredna, saj je »zelenost« Slovenije res njena edina prava konkurenčna razvojna prednost, vendar je treba tudi pri tem ostati na trdnih tleh in ne biti »bolj papeški od papeža«. Nekateri se, na primer, tako goreče zavzemajo za prehod na ob- novljive vire energije, da bi že kar jutri zaprli vse energetske objekte na fosilna goriva, ob tem pa ne razmišljajo o negativnih posledicah, ki bi jih povzročilo takšno nerazumno početje: nestabilno oskrbo (zlasti industrije) z električno energijo, nevarno odvisnost Slovenije od uvoza energije in zaprtje velikega števila delovnih mest, za katere v tem trenutku alternative ni in je še nekaj časa ne bo. Gre za dolgoročni proces, ki mora biti načrtovan in obvladljiv, zato je poziv Tretjega člena prišel ob pravem času. Pričakovati je, da bodo njihove smernice naletele na še posebej dober odziv v statistični Savinjski regiji, katere ključni razvojni akterji so že pred časom sprejeli deklaracijo o trajnostnem razvoju, v zadnjem času pa se pod omenjeni dokument podpisujejo tudi pomembni gospodarski subjekti. Če danes ugotavljamo, da je bil razvojni program za obdobje 2007-2013 v marsičem seznam pretirano lepih želja, napisan v obdobju nenormalne konjunkture, moramo nov razvojni program napisati nič manj ambiciozno, vendar v okviru realnih možnosti. ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 49, 7. december 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 3 Tema tedna, Aktualno STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2014-2020 Tretji člen za zeleni razvojni preboj Vlada pripravlja novo strategijo razvoja Slovenije, s pomočjo katere bo določena smer razvoja naše države za obdobje od leta 2014 do 2020. Z nastankom nove strategije bo v strogo namensko porabo usmerjenih več milijard evrov iz evropskih skladov, ki bi lahko bili v teh kriznih letih edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Zato spletna skupnost Tretji člen, ki združuje podobno misleče Slovence, s kampanjo poimenovano Za zeleni razvojni preboj, poziva vlado k usmeritvi nove strategije v pametne rešitve, ki bodo omogočile dolgoročni izhod iz krize. NOVA STRATEGIJA MORA ODGOVARJATI NA AKTUALNE IZZIVE Poslanstvo spletne skupnosti Tretji člen je združiti in aktivirati državljane Slovenije k oblikovanju države po meri ljudi. Svoje akcije, kot je tudi aktualna Za zeleni razvojni preboj, organizirajo v spletnem okolju. Slednje po prepričanju uredništva Tretjega člena omogoča glasove posameznikov učinkovito združiti v močna in vplivna spo- ročila civilne družbe, ki jih snovalci zakonov in strategij ne morejo pre-slišati. Aktivisti spletne skupnosti Tretji člen so prepričani, da mora nova strategija učinkovito odgovarjati na aktualne izzive in hkrati delovati v korist prihodnjih generacij. Zato od vlade zahtevajo, da ob pripravljanju razvojne strategije upošteva sedem družbeno pomembnih področij, ki so: prehranska samooskrba, vredno- V Centru Rinka obiskovalcem na ogled in v nakup ponujajo številne lokalno proizvedene izdelke. (Foto: Tatiana Golob) stna veriga lesa, energetska prenova stavb, prehod na obnovljive vire energije, posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, učinkovita raba naravnih virov in usmeritev v zeleni turizem. Kot zatrjujejo v skupnosti Tretji člen, s predlaganimi progra- Z REKONSTRUKCIJO ZDRAVSTVENEGA DOMA DO ZAHTEVANIH POGOJEV V Mozirju ne podpirajo spremembe sedeža zdravstvenega zavoda Mozirski občinski svetniki so bili na zadnji seji seznanjeni s predlogom rekonstrukcije mozirskega zdravstvenega doma za potrebe nujne medicinske pomoči. Informacija, ki so jo prejeli s strani župana Ivana Suhoveršnika in Studia list iz Celja, ki pripravlja projekt, pa je bila povod, da so svetniki predlagali, da sedež javnega zdravstvenega zavoda še naprej ostane v Mozirju in da je to navedeno v novem odloku, ki je v fazi sprejemanja. ZADOVOLJNI S PROJEKTOM Projektant Zdenko Prosen je s sodelavci pripravil predstavitev rekonstrukcije zdravstvenega doma, kakršna bi po njegovih besedah ustrezala vsem zakonskim pogojem za ohranitev službe nujne medicinske pomoči (NMP) v Mozirju. Projekt so predstavili tudi na ministrstvu za zdravje in bili prijetno presenečeni, ker so naleteli na posluh in bi lahko zahtevanim pogojem zadostili z manjšo dozidavo in nadstreški. Na severni strani zdravstvenega doma bi po teh načrtih uredili novo klančino za dovoz z reševalnim vozilom, na sedanjem parkirišču za zaposlene pa bi zgradili nadstrešek za reševalna vozila. Preuredili bi tudi klet in sedanjo garažo, kjer bi bili prostor za čiščenje in dezinfekcijo avtomobilov ter skladišče in prostori za osebje NMP. Prav tako bi v pritličju zagotovili večji prostor za nujno pomoč, reševalce in sanitarije. Maketa rekonstrukcije mozirskega zdravstvenega doma kaže izgradnjo večjega nadstreška, kjer je sedaj parkirišče za zaposlene, in novo klančino z nadstreškom na severni strani zdravstvenega doma za lažji dostop z reševalnim vozilom. (Foto: Štefka Sem) NORMATIVOM BO ZADOŠČENO Župan Suhoveršnik je zagotovil, da se dogovarjajo s študentom medicine, ki bi bil pripravljen v letu 2014, po zaključku študija, pričeti z delom v Mozirju kot zdravnik v okviru javnega zdravstva. Sredstva za rekonstrukcijo zdravstvenega doma v vrednosti sto tisoč evrov bi zagotovila Občina Mozirje, polovica tega zneska je v proračunu za prihodnje leto, polovica za leto 2014. Z rekonstrukcijo bi zadostili vsem pogojem, investicija pa ne bi obremenjevala preostalih šest občin v Zgornji Savinjski dolini. Na vprašanje glede parkirišč je povedal, da ima občina zemljišče na Prapro-tnikovi ulici (za zdravstvenim domom), kjer bi z minimalnimi posegi zagotovili parkirna mesta. Suhoveršnik je omenil, da so se na kolegiju županov v maju župani dogovorili, da se pripravita idejna projekta tako v Mozirju kot v Nazarjah, ponovno bodo to temo 4 Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 Tema tedna, Aktualno Marko Slapnik, direktor Centra Rinka, zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega: »Center Rinka se je pridružil pobudi za zeleni razvojni preboj po pogovoru s predstavniki Umanotere, ker podpiramo prizadevanja za gospodarjenje na temeljih trajnostnega razvoja. Gospodarstvo mora v prihodnje bolj kot do sedaj poleg ekonomike upoštevati tudi dejavnike naravnega okolja in ljudi, ki v njem živijo. V Centru Rinka si prizadevamo za uravnotežen zdržen razvoj ob upoštevanju ekonomskih, okoljskih, kulturnih in socialnih vidikov. Z zeleno turistično ponudbo smo uspeli pritegniti pozornost slovenske in evropske javnosti tudi s pomočjo naziva Evropske destinacije odličnosti. Podpiramo prizadevanja za učinkovito rabo naravnih virov, ki jih v naši dolini ne manjka. Njihova učinkovita raba lahko ponudi nove priložnosti za domačine in zmanjša škodljive vplive na okolje. Posodobitev javnega prevoza bi povečala dostopnost naših krajev tudi turistom brez lastnega prevoza. Že naši predniki so dokazali, da v Zgornji Savinjski dolini znamo gospodariti z obnovljivimi viri energije, potrebujemo pa razumevanje in podporo države. V predelavi domačega lesa je razvojna priložnost Zgornje Savinjske doline, ki je sedaj ne zmoremo in ne znamo izkoristiti. S podporo države lesni branži bi lesna predelava lahko dodala vrednost lesu, ki ga odpeljemo iz doline. Prehranska samooskrba s poudarkom na ekološki predelavi nam je ob jasni odločitvi in pomoči države zlahka dosegljiva. To bi tudi povečalo pomen in vrednost kmetovanja v alpskem svetu ter pripomoglo k bolj kvalitetnemu življenju na podeželju. Zato podpiramo pobudo za zeleni razvojni preboj in pozivamo tudi ostale podobno misleče, da čim prej oddajo svoj podpis na listo podpornikov.« mi razvojnega preboja izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov, posledično zmanjšujejo odvisnost od uvožene hrane in nafte ter prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje. ZAHTEVAM SE PRIDRUŽUJEJO TAKO PODJETJA KOT POSAMEZNIKI Tako posamezniki kot podjetja se s spletnim podpisom v precejšnjem številu pridružujejo zahtevam skupnosti Tretji člen, kar kaže na željo po večjem izkoristku domačega potenciala v prihodnje. Prvopodpisana pod pozivom mag. Vida Ogorelec iz Uma-notere poudarja velik pomen vseh sedmih področij, s pomočjo katerih bi po njenem prepričanju v naslednjem desetletju lahko pridobili celo več deset tisoč novih delovnih mest. Svojo tezo Ogorelčeva zagovarja s prepričanjem, da lahko v času krize zeleni ukrepi prispevajo h gospodarskemu zagonu, povečujejo konkurenčnost go- spodarstva in tako prinašajo nova delovna mesta. Snovalci programa zelenega razvojnega preboja opozarjajo, da so predlagane rešitve, ki jih podrobneje predstavljajo na svoji spletni strani www.tretjiclen.si, namenjene dolgoročnemu razvoju, zato je program nujno uvrstiti med strateške usmeritve drža- ve. Le s tem se mu bo zagotovila dolgoročna, tudi finančna podpora države, ki bo neodvisna od trenutne in prihodnje politike. Tatiana Golob obravnavali v tem mesecu. Trdno je prepričan, da bodo tudi ostali župani za možnost, kot jo predlagajo v Mozirju, saj jim projekta ne bo treba sofinancirati. Na-zarski projekt namreč predvideva sofinanciranje s strani vseh sedmih občin. ZA ODLOK, PROTI SPREMEMBI SEDEŽA Glede podane informacije je bil zelo zadovoljen svetnik Jožef Jelen. Pohvalil je projektante, da so pripravili načrt, ki bo z malo sredstvi zagotovil ustrezne pogoje za delovanje NMP v Mozirju. Hkrati je predlagal, da se glede na načrte sprejme sklep, da se sedež zavoda ne spreminja in ostane v Mozirju. Svetnik in član sveta Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Marjan Habjan je omenil, da bo mozirska občina ob predlogu, da sedež ostane v Mozirju, zelo osamljena. Preostale občine si namreč želijo rešitev in sprejem novega odloka čim prej. Na zadnji seji sveta zavoda so preostali člani podprli predlog odloka, katerega sprejem postaja vse nujnejši. Nov odlok namreč po bese- Mag. Samo Kramer, Lista prihodnosti za napredek in razvoj Mozirja: »Mislim, da ni vprašanje širitev in rekonstrukcija zdravstvenega doma, saj je to nujno potrebno, 20 let se namreč v Mozirju glede zdravstva ni naredilo nič. Večje vprašanje je, ali s tem res zadostimo vsem normativom in ali bo obljubljeni kandidat res prišel v službo v Mozirje. Stvari moramo namreč pogledati širše in se zavedati, da je urgentna služba namenjena vsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline. Naše odločitve so povezane z vsemi sedmimi občinami in sedaj smo na tem, da požremo besedo, ki smo jo dali pred časom. Ali lahko iz meseca v ^^^ mesec spreminjamo odločitve, ki so tako bistvenega pomena za vse prebi-i ^^B valce doline? Svetnike opozarjam, da moramo biti kredibilni in ne moremo na vrat na nos spreminjati svojih odločitev. Mi odločamo v imenu prebivalcev in moramo narediti najboljše za njih, ne le po naših željah. V časih, ko nam vsem skupaj ne gre najbolje, je potrebno držati skupaj, se držati sprejetih dogovorov, biti odgovorni pri sprejemanju svojih odločitev in gledati širše, kot le pred svoja vrata. Poslanstvo svetnikov je, da gledamo in sprejemamo določitve, ki so dobre in pravične za vse ljudi. Zdravstvo ni stvar posameznika, ampak konsenz celotne družbe. Enostranske odločitve zagotovo ne pripomorejo k izboljšanju, prej k poslabšanju stanja. Bodimo povezovalni in delajmo dobro za skupno vseh. Urgenca je nenazadnje obstala zato, ker smo v preteklosti vsi v Zgornji Savinjski dolini skrbeli zanjo. Vse občine, vsi ljudje. Ali bo tako tudi v prihodnje, je odvisno od odločitev, ki jih bomo sprejeli, zato naj bodo modre in usmerjene predvsem v ljudi, ki jo koristijo. V Zgornji Savinjski dolini je še veliko skupnih projektov in pri teh bo potrebno sodelovati. Ne želimo ostati sami zaradi zadeve, katero smo dolžni omogočiti vsem prebivalcem.« dah Habjana odpravlja nekatere nepravilnosti, ki so v sedaj veljavnem odloku, prav tako je nujen pravočasen sprejem zaradi novega razpisa za direktorja, katerega sedaj nimajo. Dosedanji direktorici Idi Pustoslemšek Kramer je mandat potekel prvega decembra, za vršilko dolžnosti direktorja je svet zavo- da potrdil Darjo Es, ki pa to dolžnost lahko opravlja največ šest mesecev. Habjan se je strinjal, da mozirski svetniki nov odlok sprejmejo, a brez spremembe sedeža zavoda. Rekonstrukcijo doma je pozdravil tudi podžupan Roman Čre-tnik ter omenil zaskrbljenost občanov, da bi izgubili dežurno službo v Mozirju in tako paciente še oddaljevali od najbližje bolnišnice. Zadovoljstvo, da se bo nekaj na področju zdravstva le premaknilo, je izrazil tudi mag. Samo Kramer, a kritično dodal nekaj pripomb oziroma apel svetnikom in občinski upravi o razumnem odločanju. Štefka Sem Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 5 Politika, Gospodarstvo VOLITVE PREDSEDNIKA DRŽAVE 2012 V Zgornji Savinjski dolini prepričljivo za Pahorja Kot je bilo po številnih javno-mnenjskih raziskavah pričakovati, je v nedeljskem drugem krogu volitev za predsednika republike zmagal Borut Pahor, in to s precejšnjo večino. Volitev se je tokrat udeležilo znatno manj volivcev kot v prvem krogu - okoli 150.000 manj. Pahor je po večini preštetih glasov, čeprav neuradnih, tisti, ki je dobil predsedniški mandat. Rezultati volitev v Zgornji Savinjski dolini so že v prvem krogu, ko je pri nas povedel dr. Milan Zver, pokazali, da se volivci bolj nagibajo na stran Pahorja kot dr. Danila Turka. Tudi tukaj je bila volilna udeležba znatno nižja kot pred tremi tedni, in sicer je glasovalo 1.052 volivcev manj kot v prvem krogu. Po vsej državi je na volitve prišlo 719.982 volivcev ali 42,07 odstotka. Za Boruta Pahorja se jih je V drugem krogu volitev za predsednika republike je s precejšnjo večino zmagal Borut Pahor. (Foto: Marija Lebar) odločilo 67,40 odstotka, za Danila Turka pa 32,60 odstotka tistih, ki so oddali pravilno izpolnjene volilne lističe. Po volilnem imeniku je imelo na voliščih Zgornje Savinjske doline pravico voliti 13.873 volivcev. Svoj glas je oddalo 5.787 upravičencev, kar predstavlja 41,71 odstotka vseh volilnih upravičencev. Skupaj je bilo 116 neveljavnih glasovnic. Za Pahorja je glasovalo 76,86 odstotka, za Türka pa 23,14. Odprto je bilo tudi volišče omnia, kjer glasujejo tisti, ki niso mogli glasovati na svojem matičnem volišču drugod v Sloveniji. Tu je bilo oddanih devet glasov - za Pahorja 77,78 odstotka in za Türka 22,22 odstotka. Z najvišjo udeležbo se ponovno ponaša volišče v šoli v Šmihelu, kjer je volilo 67,84 odstotka oseb z volilnega imenika. Najmanj upravičencev je prišlo na volišče Šola Tirosek, in sicer 28,35 odstotka vseh tamkajšnjih volivcev. Danilo Türk je najvišjo, Pahor pa najnižjo podporo dosegel na volišču Osnovna šola Ljubno I, kjer je Türku glas oddalo 42,36 odstotka volivcev. Najnižjo podporo pa je dobil na volišču Žagar na Do-brovljah, kjer ni dobil niti enega glasu, saj je 100 odstotkov volivcev dalo glas Borutu Pahorju. Marija Lebar ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Prenovili objekte in namestili sončno elektrarno Na jesenski seji upravnega odbora je direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje Andrej Presečnik člane seznanil s poslovnimi rezultati ob zaključku tretjega tromesečja. Poslovanje je bilo pozitivno, a so težave z zagotavljanjem likvidnosti. Delno je temu vzrok tudi večja investicija v rejo kokoši, s katero so zadostili pogojem evropske zakonodaje. Hkrati s prenovo objektov v Varpoljah so na streho namestili tudi sončno elektrarno. LIKVIDNOST ZAGOTAVLJAJO Z DEZINVESTIRANJEM Presečnik ne skriva, da je zagotavljanje likvidnih sredstev zahtevno, še posebej zato, ker je zadruga v zadnjih letih izvedla številne naložbe, za katere mora odplačevati kredite. »Ni skrivnost, da povsod v Sloveniji primanjkuje denarja. Naše stanje ni rožnato, a uspemo sproti poravnavati obveznosti. Plače so redne, s sindikatom pa smo se dogovorili in izplačilo plač prestavili na poznejši datum v mesecu.« Po direktorjevih besedah se obnašajo zelo racionalno tudi pri obli- V zadrugi so prešli na rejo kovanju zalog za svoje trgovine. »Potrebno je paziti na optimalne zaloge, saj te vežejo likvidna sredstva, hkrati pa je potrebno zagotavljati ustrezno ponudbo v trgovinah. Zadruga zagotavlja prihodke tudi z dezinvestiranjem. Vsako leto prodajo nekaj imetja, ki ga ne potrebujejo več, kot so različne zgradbe, pa tudi gozdovi. REJA KOKOŠI POSODOBLJENA V skladu z zahtevo evropske uredbe, ki za rejo kokoši določa nove, višje standarde, so se zadruga jarkic. (foto: Marija Lebar) in njeni kooperanti letos lotili prenove. Zadruga je namestila novo opremo v Varpoljah. Gre za tako imenovano talno rejo, kjer kokoši ne bivajo v kletkah, temveč se prosto gibajo v prostoru. Določeno je, koliko prostora mora imeti posamezna žival, kakšna morajo biti gnezda, nastilj in podobno. Zato, da so zadostili vsem tem pogojem, so izločili dosedanje kletke in nabavili novo, ustrezno opremo. Prostore tudi ogrevajo, in sicer na lesno biomaso. Namestili so novo peč in napeljavo. Prav tako so spremenili vrsto reje kokoši in iz prireje jajc prešli na prirejo jarkic. Teh imajo trenutno v Varpoljah v dveh zgradbah po 25.000 in v Novi Štifti skupno 40.000. V februarju bodo dobili v Varpoljah še dodatnih 50.000 piščancev, tako da bo proizvodnja tukaj 100.000 nesnic. Sedanje jar-kice bodo oddali konec januarja, ko bodo dosegle zrelost in postale nesnice. Rejo kokoši opravljajo za Jato Emono, ki jim priskrbi enodnevne piščance, potem pa odkupi in plasira kokoši nesnice. STREHO DALI V NAJEM Na objektih v Varpoljah je bila prenove potrebna tudi streha. Menjava strehe in izvedba izolacije bi pomenila dodatnih 130.000 do 150.000 evrov vlaganj, zato so se odločili in streho ponudili v najem. Javil se je zasebni investitor, ki je bil pripravljen streho ustrezno urediti, na njej pa namestiti solarne panele . Investicija je bila zaključena letos poleti. Sončna elektrarna ima zmogljivost 220 kilovatnih ur energije, vložek investitorja pa šteje kot najemnina zadrugi. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 Iz občin, Politika, Organizacije ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA EPICENTER POTRESA POD MENINO PLANINO Ustanovljen ženski odbor SDS V ponedeljek, 26. novembra, so se v upravnem centru v Mozirju zbrale članice ženskih odborov pri Slovenski demokratski stranki iz občin naše doline. Namen je bil konstituiranje ženskega odbora stranke za Zgornjo Savinjsko dolino. Izvolile so predsednico regijskega odbora Savinjsko-šaleške regije in se dogovorile za aktivnosti v prihodnje. S konstitutivnega sestanka: (od leve) Janja Napast, Alenka Jeraj in Ksenija Sever (Foto: Marija Lebar) Sestanka so se udeležile tudi predstavnice ženskih odborov iz Velenja, Šoštanja in Ljubljane ter poslanki v državnem zboru Alenka Jeraj in Janja Napast. Jerajeva, ki je tudi predsednica ženskega odbora (ŽO) pri stranki, je pojasnila nekatera aktualna dogajanja v stranki in zaveze, katere morajo po pravilih stranke izva- Nezaželena budnica jati ženski odbori. Kot so povedale predstavnice posameznih odborov, so dokaj dejavne, a pošiljanje zapisnikov za glavni odbor, kjer preverjajo aktivnosti, bo treba izvajati bolj dosledno. Govorile so tudi o tem, na kakšen način privabiti v svoje vrste več žensk. Jerajeva je ob tem predstavila akcijo Slovenija - dežela velikih žensk, v kate- V ponedeljek zjutraj ob 5.36 je številne Zgornjesavinjčane prebudil potres, katerega epicenter je bil pod Menino planino. Potres je bil preliminarno ocenjen z magnitu-do 3.9, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla pete stopnje po evropski potresni lestvici. Poleg prebivalcev Zgornje Savinjske doline so potres čutili tudi v drugih delih Slovenije. V občini Gornji Grad so bile opažene poškodbe na stavbi kulturnega doma in občine, zato je župan Stanko Ogradi pozval vse prebivalce, ki so na objektih opazili škodo zaradi potresa, da lahko le-to prija- vijo na sedežu občine vse dni v tednu. V pisarni civilne zaščite v Gornjem Gradu so po potresu prejeli nekaj klicev prestrašenih občanov, a večje škode ni prijavil nihče. Z Urada za seizmologijo in geologijo so sporočili, da je bilo žarišče potresa devet kilometrov globoko. Njihove naprave so zabeležile tudi nekaj popotresnih sunkov, ki pa jih prebivalci nismo čutili. Nad žariščnim območjem so postavili začasno potresno opazovalnico, ki bo beležila po-potresne sunke. Štefka Sem GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE (GZS) Plenum slovenskih gasilcev bo v Nazarjah ri naj bi vsak lokalni odbor predstavil žensko iz preteklosti, ki je v njihovem okolju še posebej zaznamovala dogajanje. Prisotne so izvolile še predsednico ŽO SDS za Zgornjo Savinjsko dolino, to je Marija Ježovnik iz Mozirja. Za predsednico regijskega odbora so izvolile Janjo Napast. Marija Lebar Plenum je najvišji organ slovenskih prostovoljnih gasilcev v času med dvema kongresoma. Tokratni plenum bo gostila Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline v sodelovanju z GZS in s tukajšnjimi občinami. Dogodek se bo odvijal v soboto, 8. decembra, s pričetkom ob 10. uri v domu kulture v Nazarjah. Prvi del bo posvečen dvajseti obletnici sprejetja Gasilske zveze Slovenije v mednarodno gasilsko organizacijo CTIF. Pripravili so spremljevalni kulturni program, po- deljena bodo nekatera visoka priznanja. V drugem delu bo vodstvo GZS poročalo o delu v letu 2012. Predstavljen bo tudi načrt dela in finančni načrt za prihodnje leto. Organizatorji so poleg predstavnikov 119 gasilskih zvez iz vse Slovenije povabili še nekatere visoke goste, udeležbo sta med drugim obljubila minister za obrambo Aleš Hojs in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But. Marija Lebar OBČINSKI SVET NAZARJE Čakajo na odgovor Lekarniške zbornice Slovenije Na zadnji seji je nazarski občinski svet sprejemal rebalans proračun za letošnje leto. V prvem branju so potrdili predlog proračuna za leto 2013, sprejeli so investicijski program za projekt Letošč, županja Majda Pod-križnik pa je podala informacijo o posledicah poplav v občini. Med pobudami in vprašanji so svetniki želeli slišati, kakšno je dejansko stanje glede možnosti lekarne v Nazarjah. Kot sta pojasnili županja in ra-čunovodkinja Branka Tevž, realizacija letošnjega proračuna ne poteka po planu, zato ga je tre- ba uskladiti in znižati tako na pri-hodkovni kot na odhodkovni strani. Začrtanega proračuna ni bilo mogoče realizirati iz več razlogov. Eden med njimi je ta, da je država za uspešne prijave na različne razpise močno zvišala kriterije. Tako je občini Nazarje, ki sodi po različnih kazalcih med bolj razvite, na razpisih, na katere so se prijavili, zmanjkalo kar nekaj točk. Neuresničeni so ostali tudi načrti o prodaji zemljišč tako v industrijski coni kot v stanovanjskih soseskah, posledica pa je izpad komunalnega prispevka. Proračun za leto 2013 je načr- tovan v nekoliko višjem znesku od letošnjega rebalansa. »Smo realni optimisti, kar zadeva prodajo prej omenjenih parcel,« je med drugim povedala županja, ki je dodala, da bo v prihodnjem letu potrebno tako kratkoročno kot dolgoročno zadolževanje občine. Država je že sporočila, da je znižala znesek primerne porabe za leto 2013 in priporočila občinam, da znižajo sredstva proračunskim porabnikom za 10 odstotkov. Predlog proračuna je bil sprejet in dan v javno obravnavo. V točki pobude in vprašanja je svetnico Zoro Štrucl zanimalo, kakšna je resnica glede lekarne v Nazarjah, saj naj bi krožile informacije, da občina za podružnico Javnega zavoda Lekarna Mozirje ni zainteresirana. Županja je podala pojasnilo, da je občina v oktobru na Lekarniško zbornico Slovenije naslovila prošnjo za umestitev v primarno lekarniško mrežo, a odgovora še nimajo. Navezala je tudi stike z morebitnim zasebnim koncesi-onarjem. Več informacij o tej temi in o pogojih za odprtje lekarne bodo pripravili do naslednje seje občinskega sveta. Marija Lebar Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 7 Iz občin, Gospodarstvo SKUPINA MERCATOR Dobrodošla pomoč za poplavljene Skupina Mercator je za oškodovane v nedavnih ujmah pripravila pomoč. Tako so tudi v Merca-torjevem marketu v Nazarjah obvestili občino, da imajo pripravljenih Na 20. redni seji so člani rečiške-ga občinskega sveta obravnavali odlok o nadomestilu za stavbna zemljišča. Potrdili so popravek (rebalans) letošnjega proračuna in v prvi obravnavi sprejeli predlog proračuna za leto 2013. Na predlog svetnika Antona Strnišnika so dodali na dnevni red še eno točko, in sicer obravnavo posledic nedavnih poplav. Informacijo o tem je župan Vinko Jeraj nameraval uvrstiti pod točko razno. Župan Vinko Jeraj in računovod-kinja Irena Štorgel sta prisotnim pojasnila, da občina ugotavlja odstopanja načrtovanega proračuna od dejansko izvedljivega, zato je potreben rebalans. Tega so predhodno že obravnavali pristojni odbori. Svetniki so rebalans po nekaterih pojasnilih potrdili. Pri obravnavi predloga proračuna za prihodnje leto je župan Jeraj pojasnil, da ga je bilo težko sestaviti, saj so potrebe na različnih področjih res pereče, a na drugi strani denarja ni dovolj. Zato bo v prihodnjem letu potrebno zadolževanje. deset paketov za najbolj potrebne pomoči. Zavoje je v sredo, 28. novembra, poslovodkinja Marija Fürst predala županji Majdi Podkrižnik in sodelavki občinske uprave Marinki Svetniki so imeli še nekaj vprašanj ob posameznih postavkah, posebej so izpostavili potrebe po ureditvi posameznih dotrajanih cest. Župan je dejal, da se vsi zavedajo, kakšne so potrebe, a sredstev pač ni na razpolago. Na to se je navezal tudi podžupan Milan Cajner, ki je podčrtal, da je že pred časom padla odločitev, da se zgradi most na Trnovec s povezovalno cesto in to mora biti prioriteta. Po njegovem mnenju je potrebno pospešeno pristopiti k prodaji nekaterih zemljišč, ki jih občina ne potrebuje in za katere je izkazan interes kupcev. Predlagal je, naj se občina v prihodnjem letu ne bi zadolževala za več kot 500.000 evrov. Potrebno bo poskusiti kaj privarčevati pri izgradnji mostu. Svetniki so bili enotnega mnenja, da je izgradnja mostu prioriteta, zato so predlog proračuna potrdili. V javni obravnavi bo do 20. decembra, ko bo naslednja seja občinskega sveta. Marija Lebar Remic. Furstova je pojasnila, da so v paketih čistila, in dodala, da je njihovo podjetje za poplavljence po Sloveniji pripravilo 300 takšnih paketov, med drugim so pomoč razdelili tudi v Mozirju. Županja se je za darovano za- Letos mineva dvaindvajset let, odkar je bila v Velenju ustanovljena prva regionalna televizija v Sloveniji, Vaša televizija. Čeprav se je v dveh desetletjih zamenjalo kar nekaj sodelavcev, direktorski stolček že od same ustanovitve zaseda Rajko Djordjevic. V času delovanja je svoj prostor v programu našlo in izgubilo veliko oddaj, trenutno ostaja v ospredju oddaja Dobro jutro, ki je na sporedu od ponedeljka do petka ob deveti uri. Aktualne teme, o katerih se voditelji pogovarjajo z gosti, zajemajo širok spekter področij od gospodarstva do kulture. Prostor v programu, ki ga je mogoče spremljati najmanj sedem ur dnevno v času od 9. do 24. ure, ustvarjalci namenjajo informativnim, športnim, mladinskim in glasbenim vsebinam. Na sporedu se najdejo tudi izobraževalne in dokumentarne oddaje ter oddaje o astrologiji. Ustvarjalci programskih vsebin niso pozabili na najmlajše, ki so za- hvalila tako v svojem kot v imenu prejemnikov. Občina je poskrbela, da so pakete že isti dan, to je v sredo, razdelili tistim občanom, ki so v poplavah utrpeli največ škode. Marija Lebar gotovo že slišali za otroški oddaji Miš maš ter Mojca in medvedek Jaka. Program trenutno ustvarja trinajst redno zaposlenih in 35 honorarnih sodelavcev, ki skrbijo predvsem za pokritost lokalnih dogodkov iz Savinjske, Šaleške, Koroške in Kozjanske regije ter Obsotelja. Program VTV lahko že nekaj časa preko različnih operaterjev spremljajo gledalci po vsej Sloveniji. To pa ni edina novost, ki kaže na to, da gredo v korak s časom. V režiji in montaži so temeljito posodobili opremo in prešli na računalniško montažo. Poleg tega so posodobili spletno stran vtvstudio.com, kjer je dostopnih večina oddaj. Kljub zaostrenim in finančnim razmeram v državi, ki jih na začetku poti niso mogli predvideti, so se, kot trdi direktor in odgovorni urednik Rajko Djordevic, trudili, da vsebinsko programa televizije ne bi osiromašili. Katja Remic Novak Prevzem pomoči za poplavljene občane (Foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Premalo denarja za vse potrebne investicije 22 LET ODDAJANJA PROGRAMA Regionalna televizija VTV praznuje V režiji so posodobili opremo in prešli na računalniško montažo. (Fotodokumentacija VTV) 8 Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi PODJETJE PETERNEL IZ PREBOLDA Nova trgovska ponudba v Lučah Zadnji novembrski torek je v Lučah potekala priložnostna slovesnost ob odprtju nove prodajalne, ki jo je tam odprla samostojna podjetnica Natalija Peternel iz Prebolda. Ob degustaciji in krajšem kulturnem programu je predstavila podjetje. Kot je povedala nosilka dejavnosti Natalija Peternel, ima njihovo podjetje že skoraj polstoletno tradicijo, saj je s pekarno začel že njen oče, in sicer na Ljubnem ob Savinji. Za njim je delo v podjetju nadaljevala ona. Zaposlujejo okoli 40 sodelavcev in imajo več deset prodajaln in nekaj barov, še vedno pa tudi svojo pekarno in slaščičarno. Za odprtje prodajalne v Lučah so se V trgovini ponujajo lastne pekovske proizvode. (Foto: Marija Lebar) odločili potem, ko so zaprli trgovino v Nazarjah, kjer so imeli Tuševo franšizo. Trgovina v Lučah je pod njihovim lastnim imenom, prostore pa so najeli v zasebni hiši v zgornjem delu Luč, kjer je bila prej trgovina s tekstilom. Župan Ciril Rosc je dejal, da je dodatna trgovska ponudba in konkurenca vedno dobrodošla. Novo pridobitev je blagoslovil lučki župnik Viki Košec, nato pa so kupci lahko potešili radovednost in se posvetili nakupom. Hkrati je bila pripravljena degustacija domačih, to je Peterne-lovih pekovskih in slaščičarskih izdelkov, ki jih v obilni meri ponujajo tudi v novem trgovskem lokalu. Marija Lebar KAKO LOČEVATI ODPADKE? Težko, če so posode na ekoloških otokih prepolne Občani Gornjega Grada so izrazili nejevoljo zaradi premajhnih posod oziroma preporedkega praznjenja le-teh na ekološkem otoku v središču kraja (ob trgovini). Menijo, da je to sramota za kraj in da takšno podobo o kraju domov odnesejo tudi vsi turisti, ki obiščejo Gornji Grad. Prebivalci so tudi mnenja, da bi potrebovali večje posode, a pri tem niso »uslišani«. Marcel Hriberšek s podjetja Pup Saubermacher, ki ima v gornjegraj-ski občini koncesijo za zbiranje in odvoz odpadkov, je podal sledeči odgovor: »Posode za ločeno zbiranje so namenjene vsem gospodinjstvom in niso samo od določenih stanovalcev, navadno se jih po- ■ rv - m m služujejo najbližji, ki so jim na voljo. Dogaja se, da so, kot je to v tem primeru, bolj obremenjene tiste, ki so vezane na večje število gospodinjstev. Na omenjenih zbiralnicah so že bile zamenjane manjše 240-li-trske posode za večje 660-litrske. Odvoz mešane embalaže se po obstoječem sistemu vrši na 14 dni, sicer pa posode dodajamo ali zamenjujemo za večje povsod, kjer je to potrebno. Zbiralnice namenjene za individualo in blokovno gradnjo so se postavljale v soglasju z lastniki zemljišč in občine.« Omenil je tudi, kako bo potekalo odvažanje po novem sistemu, ki bo pričel veljati v drugi polovici prihodnjega leta, konkretnih odgovorov na omenjeno te- žavo pa v tem dopisu ni bilo. Župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi je koncesionarju predlagal, da posode za ločeno zbiranje odpadkov postavi tudi ob večsta-novanjskih objektih Novo naselje 1 in 2, saj se glede na število stanovalcev tam ustvari veliko odpadkov. Po mnenju župana Ogradija izkušnje kažejo, da je posod za ločeno zbiranje odpadkov na ome- njeni lokaciji premalo. Tako bi imeli stanovalci večstanovanjskih stavb možnost odlaganja smeti poleg svojih objektov. Problematika ločevanja odpadkov je star problem vseh občin. Ponekod imajo premalo ekoloških otokov, drugje premajhne posode, pa tudi frekvenca odvažanja ni dovolj pogosta. Štefka Sem Žalostna, a pogosta podoba prenapolnjenih ekoloških otokov. PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Spominsko plaketo prejela Groharjeva in Marovt V soboto, 1. decembra, je v Pre-valjah potekala svečana podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije (PZS) za leto 2012. Podelitev je Planinska zveza Slovenije pripravila v sodelovanju z Občino Prevalje in tamkajšnjim planinskim društvom. Spominsko plaketo PZS, ki jo zveza podeljuje ob življenjskih jubilejih svojim najzaslužnejšim članom za njihovo dolgoletno zvesto in izjemno uspešno delo, sta ob 60-letnici prejela tudi člana Planinskega društva Ljub- no ob Savinji Marija Grohar in Jože Marovt. Najvišja priznanja PZS so tista pozornost in edina nagrada, ki jo lahko podeli planinska organizacija svojim najzvestejšim, najboljšim in najuspešnejšim članom za dolgoletno delo na različnih področjih raznolike planinske dejavnosti. Planinska organizacija praznuje naslednje leto 120-letnico, kar je dalo dogodku še posebej slovesno noto. ŠS Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 9 18. SLIKARSKI ŠTUDIJSKI DNEVI DOČAKALI EPILOG Razstava Ex tempore na ogled v Galeriji Mozirje Septembra so v Mozirskem gaju ustvarjali umetniki iz Slovenije in tujine v tradicionalnih 18. študijskih dnevih Ex tempore. Po prvi delovni razstavi so sedaj dela na ogled postavili v Galeriji Mozirje. Soorgani-zatorja razstave sta Kulturno prosvetno društvo Jurij in Osrednja knjižnica Mozirje. Druženje slikarjev ima že dolgo tradicijo in vključuje tako ljubiteljske kot akademske slikarje. Letos so podobe Mozirja na platno prenašali umetniki, ki prihajajo iz Slovenije, Italije in Nemčije. Med enajstimi udeleženci so bili tudi Zgor-njesavinjčani Anka Rakun, Marjana Verbuč in organizator Jure Re-penšek. Namen Ex tempora je promovirati umetnost in kraj Mozirje, čigar podobe so razstavljene na slikarskih platnih v galeriji. Različni motivi in slikarske tehnike popeljejo obiskovalca skozi različna likovna obdobja. V slikah se kažejo pristopi ustvarjanja od realizma, ekspresionizma, abstrakcije do impresionizma. Jure Repenšek je vesel, da se v občinskem proračunu vedno najde dovolj sredstev za študijske dneve. »Zelo sem hvaležen županu, da podpira srečanja. Želim si, da bi ljudje vzeli prireditev za svojo in da bo Ex tempore živel še naprej,« je povedal na otvoritvi in dodal: »Ena izmed posebno- sti Ex tempora je v tem, da ni zaprt za javnost. Ljudje se lahko družijo z umetniki in jih opazujejo pri njihovem delu ter se tako zbližajo z umetnostjo.« Vsako leto se želi srečanja udeležiti več ljudi, vendar jih lahko sprejmejo le enajst. Razstavo je otvoril župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Povedal je, da so umetniki vedno dobrodošli v Mozirju, saj je zaradi njih galerija polna del, ki duhovno napolnijo obiskovalce. Poleg tega z naslikanimi motivi kraja, v katerem ustvarjajo, nenamerno poskrbijo, da je Mozirje v svetu vedno bolj prepoznavno. Za pravo vzdušje na otvoritvi so z ubranimi glasovi poskrbeli Mozirski ko-ledniki. Katja Remic Novak OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE OB DNEVU SPLOSNIH KNJIŽNIC Andrej Pegan joka le v mislih V torek, 20. novembra, so slovenske splošne knjižnice praznovale svoj dan. V Osrednji Knjižnici Mozirje so na ta dan pripravili zanimiv literarni večer, na katerem se je predstavil Andrej Pegan, avtor knjige Misli, ki jokajo in ambasador Zavoda Varna pot. Avtor knjige je zbranim spregovoril o svojem življenju po hudi prometni nesreči pred 16 leti, v kateri je izgubil prijatelja, sam pa s poškodovano glavo ostal priklenjen na invalidski voziček. Literarno srečanje z Andrejem Peganom je kljub resni življenjski tematiki potekalo v sproščenem ozračju, za katerega sta poskrbela avtor sam in njegov sogovornik Peter Golobar, predstavnik PREDAVANJE DRUŠTVA SPES V KNJIŽNICI MOZIRJE Kako živeti s konflikti v družini V ciklu poučnih predavanj, ki jih v Knjižnici Mozirje pripravlja društvo SPES, so zainteresirani sredi novembra lahko prisluhnili Mojci Grešak, ki je pripravila predavanje s povsem življenjsko tematiko; Konflikti v družini - kako živeti z njimi. Predavateljica je z zbranimi delila svoja razmišljanja o tem, kako se družinska idila z nastopom neizbežnih konfliktov nehote razblini. Poslušalcem je predajala svoje izkušnje in ideje o tem, kako je konflikte mogoče konstruktivno reševati na takšen način, da potem življenje v družini (p)ostane prijetno za vse družinske člane. Ker so otro- ci nadvse pomemben člen v soustvarjanju harmoničnih družinskih odnosov, je velik del svojega predavanja posvetila prav razumevanju njih in njihovih potreb. Kaj otroci potrebujejo in ne kaj si želijo ter kako jim prisluhniti, da bodo slišani ter kako se pogovarjati z njimi, da bodo ti slišali tudi nas (tudi še v obdobju adolescence), je vedno aktualna tema, ki ji osveščeni starši radi prisluhnejo. Zbrane je zato povabila na srečevanja, ki bodo v obliki podpornih skupin »Starši se pogovarjamo« potekala enkrat mesečno v prostorih društva SPES. TG Peter Golobar (levo) in Andrej Pegan sta velik del pogovora posvetila odgovornosti in varnosti udeležencev prometa na slovenskih cestah. (Foto: Tatiana Golob) Zavoda Varna pot. Skozi pogovor so zbrani izvedeli več o dogodkih po prometni nesreči, ki je zaznamovala Peganovo življenje in življenja njegovih bližnjih. Pripovedoval je o težki rehabilitaciji, v kateri se je moral znova naučiti hoditi, uporabljati roke in se naučiti živeti s težko poškodbo glave in posledično brez spominov na minulo življenje. Ena izmed posledic njegove poškodbe glave je tudi nezmožnost prelivanja solz, kar je bil povod za naslov knjige. Sicer pa je zelo optimistično naravnan Pegan po uspešni rehabilitaciji izpeljal že več projek- tov, na katere je zelo ponosen. S prijateljem je prehodil meje naše države, organiziral je dobrodelni koncert in uspešno izpeljal še več različnih akcij. Danes je tudi aktiven ambasador Zavoda Varna pot, ki neutrudno opozarja vse generacije, kakšne so lahko posledice vožnje pod vplivom alkohola. Tudi v Mozirju je velik del svojega obiska posvetil tej problematiki, ves njegov nastop pa je potekal v znamenju neizmernega optimizma, ki ga ne zapusti niti ob najbolj temnih trenutkih. Tatiana Golob 10 Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 Ljudje in dogodki, Kultura BTC CITY LJUBLJANA Zaživelo Ljubno v Ljubljani Članice slovenske reprezentance v smučarskih skokih za letošnjo sezono napovedujejo še boljše dosežke kot doslej. (Fotodokumentacija BTC) V ljubljanskem nakupovalnem središču BTC City je v soboto, 1. decembra, s prižigom luči simbolične skakalnice, ki se spušča z vrha Kristalne palače, zaživelo Ljubno v Ljubljani. Olvorilvena slovesnost je pomenila uvod v pestro dogajanje, ki bo ves december potekalo ob izteku omenjene skakalnice in bo prvenstveno namenjeno promociji Ljub-nega, kjer bosta 16. in 17. februarja 2013 znova tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Obiskovalce je na sobotni prireditvi prvi pozdravil predsednik uprave BTC Jože Mermal in poudaril, da »kot podporniki tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske prispevamo k vrhun- ski organizaciji tega pomembnega dogodka. Od prve tekme svetovnega pokala na naših tleh smo pomembno napredovali. Če smo v prejšnji sezoni to športno disciplino z inovativnim pristopom uspeli približati širši javnosti, letos z novim, drznim projektom Ljubno v Ljubljani stopamo korak dlje.« Župan občine Ljubno Franjo Na-raločnik je ob tej priložnosti povedal: »Počaščeni smo, da smo postali zibelka ženskih smučarskih skokov v Sloveniji in v Evropi in da skupaj s številnimi čudovitimi navijači oblikujemo najlepše prizorišče tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za dekleta. Veseli nas, da bo v decembru vzdušje, ki vlada pod ljubensko skakalnico, zajelo tudi Ljubljano.« Obiskovalce je nagovoril tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovic, ki je nato skupaj z Mermalom in Naraločnikom prižgal luči simbolične skakalnice pri Kristalni palači. Na dogodku so se predstavile tudi članice slovenske reprezentance v smučarskih skokih, ki so se med prvimi ojunačile za adrenalinski spust z napihljivimi blazinami po klančini doskočišča simbolične skakalnice. Vzdušje na prizorišču je nato razvnela glasbena skupina Tabu, na savinjsko-šaleški turistični stojnici pa je za tople napitke poskrbelo osebje kampa Menina. Po odličnem uvodu bo v izte- ku skakalnice v BTC Cityju do konca leta vsak dan od 10. do 20. ure obiskovalcem na voljo brezplačno dričanje z napihljivimi blazinami, v sklopu adrenalinskih sred se bodo med 17. in 20. uro najbolj pogumni lahko preizkusili v zabavnih športnih preizkušnjah, ob poskočnih petkih bodo med 18. in 20. uro na koncertih priljubljenih slovenskih skupin na svoj račun prišli glasbeni navdušenci, ob družinsko obarvanih nedeljah pa se bodo med 10. in 12. uro najmlajši in vsi mladi po srcu lahko prepustili otroški igrivosti. V soboto, 22. decembra, je predvidena še posebej udarna predstavitev Ljubnega in Zgornje Savinjske doline. Franci Kotnik Zupana Franjo Naraločnik in Zoran Jankovic ter predsednik uprave BTC Jože Mermal so skupaj prižgali luči simbolične skakalnice pri Kristalni palači. (Fotodokumentacija BTC) KONCERT NAJBOLJŠIH IZ 23. REVIJE PEVSKIH ZBOROV V ZAGORJU Nazarski slavčki v Slovenski filharmoniji V petek, 23. novembra, so dvorano Slovenske filharmonije v Ljubljani zavzeli starši in ostali občudovalci najboljših otroških in mladinskih zborovskih pevcev v Sloveniji. Med njimi je bilo veliko Zgornje-savinjčanov, ki so prišli prisluhnit Otroškemu in mladinskemu pevskemu zboru OŠ Nazarje ter ostalim najboljšim zborom letošnje pevske revije v Zagorju ob Savi. Nazarski slavčki pod taktirko zborovodkinje Katje Gruber že drugo leto zapored spadajo v sam vrh slovenskih otroških in mladinskih pevskih zborov, v letošnjem letu so bili razglašeni celo za najboljši zbor celotne pevske revije v Zagorju. Tako je bila njihova udeležba Nazarski slavčki pod taktirko zborovodkinje Katje Gruber že drugo leto zapored spadajo v sam vrh slovenskih otroških in mladinskih pevskih zborov. (Foto: Tomaž Rozoničnik) na koncertu prejemnikov nagrade Glasbene matice Ljubljana Najboljši iz Zagorja samoumevna. V Ljubljani so s svojim ubranim in odločnim nastopom znova potrdili odlično delo Gruberjeve, svoje starše pa navdali s ponosom. Na koncertu so se predstavili s šestimi izbranimi aranžmaji, kot korepetitor jih je tudi tokrat spremljal že večkrat nagrajeni Toni Acman, na orglah je zbor pospremila Klara Praznik. Na koncertu so se zbranim predstavili še Otroški PZ OŠ Tabor I Maribor, Mladinski PZ OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem in Mešani mladinski PZ konservatori-ja za glasbo in balet Ljubljana. TG I Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 11 Organizacije, Kultura ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE, ŠMIHEL Dobrodelni koncert poln veselja in karitativnosti Pod naslovom Veselje v sožitju je na nedeljo pred začetkom tedna Karitas v dvorani kulturnega doma v Mozirju potekal tradicionalni, že deveti dobrodelni koncert. Na odru se je zvrstila cela vrsta glasbenikov, ki so s sodelovanjem dodali kamenček k oblikovanju mozaika, s katerim bi vsaj za trenutek polepšali življenje pomoči potrebnim. Predsednica župnijske Karitas Alenka Brezov-nik se je z vso zavzetostjo ponovno lotila organizacije zahtevnega projekta, kakršen je dobrodelni koncert. Skupaj s sodelavci je v goste povabila različne glasbenike, posameznike in sku- Matej Pirnat: »Veselje je drugo ime za Karitas.« (Foto: Benjamin Kanjir) Poleg uradnih povezovalcev Janje Irman Kolar in sožitja vodila tudi stari ata Ivan Goličnik pine, ki so se z veseljem odzvali na vabila. S tem so pokazali, da jim ni vseeno, kako živijo socialno ogroženi ljudje in da so pripravljeni pomagati, če je to v njihovi moči. Generalni tajnik škofijske Karitas Celje Matej Pirnat je dejal: »Veselje je drugo ime za Karitas. Kajti Karitas je biti blizu ljudem, jih imeti rad in biti z njimi v njihovih stiskah. Veselje v sožitju pomeni, da človek človeku ni volk, da človek človeku ni pekel, ampak, da je človek človeku veselje, dar, da je človek človeku res človek.« Na koncertu so nastopili Ansambel Vrh, Fol- Klemna Cretnika sta v znamenje medgeneracijskega in vnuk Jon Kanjir. (Foto: Benjamin Kanjir) klorna skupina Blaž Jurko Razbor, sestri Brezov-nik, Martina in Jasmina, Ansambel Minutka, Klemen Finkšt, Ana Glušič s prijateljicama, Godalni kvartet Muzikoterapija, Mark Tivadar, družina Repenšek, Glasbena delavnica pop Petje in oktet sv. Mihaela z Vranskega. Za varno plovbo med izvajalci programa sta na izviren način poskrbela Janka Irman Kolar in Klemen Čretnik. V vlogi starega ata in njegovega vnučka sta se jima pridružila še Ivan Golič-nik in Jon Kanjir. Benjamin Kanjir PREDSTAVA, V KATERI NE MANJKA ZABAVNIH SCEN Zadrečke zdrahe navdušijo vsakih deset let Zadnjo novembrsko soboto je gledališka skupina Kulturnega društva Gornji Grad v domačo dvorano kulturnega doma privabila veliko število gledalcev na ogled ljudske komedije Zadreč-ke zdrahe. Nekateri med njimi so jo videli prvič, najbolj redni obiskovalci že četrtič. Vsem pa je bilo skupno eno, ob predstavi so se zabavali in nasmejali do solz. Kar trinajst amaterskih igralcev je uprizorilo zabavno zgodbo o flosarjih in njihovih boljših polovicah, ki imajo vse po vrsti predolge jezike, kar je garancija za pestro dogajanje na odru. Klemen Petek se je poizkusil v vlogi režiserja zahtevne klasike, ki se na gornjegrajskem odru pojavlja vsakih deset let. Kot je povedal, ni videl nobene od prvih treh predstav in mu je ponovitev nepozabnih vlog pomenila velik izziv, ki pa mu je po mnenju igralske zasedbe in nekdanjih udeležencev v predstavi dobro uspel. Zadrečke zdrahe sta med zadrečke flosar-je postavila Vida Cajner in Jože Venišnik leta 1983. Dogajanje je postavljeno v Gornji Grad in Bočno, igralci pa govorijo v narečju, kar vse skupaj še popestri. Da kdo ne bi imel težav z razumevanjem, je gledališkemu listu priložen slovarček narečnih besed. Prvi dve predstavi je režiral Aci Urlep, tretjo Ani- ca Stakne in letošnjo Petek. Veliko igralcev se je v tem času zamenjalo in nekateri med njimi so v tej predstavi ustvarili nepozabne vloge. Vsem nekdanjim in sedanjim pa je skupno, da na odru v smeh spravijo vso dvorano in obiskovalce prepričajo, da se čez deset let ponovno vidijo. Letos je posebnost predstave tudi drugačen uvod in slovenska pesem Mi se 'mamo radi, ki je osrednja glasbena spremljava igre namesto prepevanja flosarjev. Štefka Sem Medtem ko so bile ženske na vasi zelo zgovorne, so bili fantje bojeviti ravno zaradi pretirane zgovornosti. (Foto: Štefka Sem) 12 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Zgodovina in narodopisje naši posebneži (3) Piše: Aleksander Videčnik PRIPOVEDI O PAVLU IN URŠKI Sina ogrozila Pavlov ugled Dva sinova sta se odpovedala ciganskemu življenju in sta pričela redno delati. Zaposlila sta se v Kovačevi žagi v Šentjanžu, stanovala pa sta pri Paju. Nekoč ju je oče Pavel obiskal in ju okaral: »Tako sramoto mi delata! Star sem postal, delal pa nisem nikoli. Hudo sem užaljen, da sta se izneverila našemu življenju. Enemu bi lahko dal za »avcig« Zadrečko dolino. Pa saj bi oba imela dovolj za preživeti! Jaz pa bi obdržal Savinjsko dolino. Tako bi šlo.« Pavel in kluse Nekoč, po prvi svetovni vojni, so ameriški rojaki poslali Pavlu nekaj denarja, da si je kupil konja. Seveda pa ni imel komata. Pri Firštu na Zgornjih Pobrežjah si ga je sposodil. Baje je ubogi konj bolj stradal kot ne. Končno je prišlo, kar je moralo priti - konj je lepega dne crknil. Pavel je ves žalosten potarnal: »Ravno se je navadil stradati, pa crkne.« Kmet Firšt je zvedel za pogin konja in je Pavla spomnil na posojeni komat. Pavel mu je skesano priznal: »Sem mislil, da veš - kar se ciganu posodi, je podarjeno.« Pavel in Rojevi Tudi Rojevi so bili znana ciganska družina v naši dolini. Rojevi so trdili, da cigani že niso, ampak le Rojevi. Pravili so, da so frajerji, kar naj bi pomenilo, da so svobodnjaki. Bili so odlični mu-zikanti, poleg tega so se ukvarjali še z raznimi malimi popravili, imeli pa so tudi preprost vrtiljak. Prav Rojevi so godli na Urškinem pogrebu na rečiškem pokopališču. Na koncu je stari Roj vrgel v grob svoj violinski lok. To je star ciganski običaj. Tudi stepla sta se Pri Biržovcu nad Mozirjem sta se Pavel in Urška nekoč stepla. Tedaj sta še imela konja in voz s cerado, pravi ciganski voz, ki jima je služil tudi za prenočišče. Tisti, ki so opazovali pretep, so povedali, da sta se oba najprej močno nacedila, potem pa sta se hudo skregala in nato še stepla, in to v veliko zadovoljstvo številnih gledalcev. Urška ukanila trgovca V Mozirju je bil znan trgovec, pisal se je Žuža. Zlepa mu nihče ni bil kos, tako je bil nabrit, da so ljudje o tem veliko govorili. Pa se je nekoč v nje- govi trgovini pojavila Urška. Naročila je pol kilograma nezmlete kave. Trgovec je stopil po vrečko, da bi kavo stehtal, a je Urška rekla: »Kaj bi trošili vrečko, ko imam s seboj lonček. Kar vanj vsujte kavo.« Lonček je držala nad dvignjenim firtahom. Trgovec ni niti pomislil na kakšno potegavščino, vsul je kavo v lonček. Tedaj pa se je Urška spomnila, da ima denarnico Pavel, ki jo čaka na trgu. Po denar gre, lonec s kavo pa pusti v trgovini rekoč, ko se bo vrnila z denarjem, bo pa vzela tudi lonec. Lonček je postavila na pult in hitro šla. Ker je dolgo ni bilo, je trgovec posumil v opravljeno kupčijo. Pa je pogledal v lonec, ki je bil brez dna. Vsul je kavo skozi lonček v njen firtah. Baje se ni jezil, ob vsaki priložnosti je rad pripovedoval, kako ga je Urška potegnil, kot še nihče drug. Pavel je malo jecljal Martin Lenko z Ljubnega se je dobro spominjal, da je Pavel med govorom malo jecljal in potem kakšno besedo ponavljal. Posebno hudo je bilo tedaj, ko je hotel povedati kaj na hitro. Ljudje so temu pojavu rekli, »da je zadržal glas«. Urška ni zmrznila Neke hude zime je naključna ženska srečala Urško. Vedela je, da sta s Pavlom več na prostem kot v toplih prostorih, pa jo je vprašala: »Urška, ali še nisi zmrznila?« Urška je rekla, kot bi izstrelil iz topa: »Bo ta hudič ciganski zmrznil!« Pavel je prezimil v kajhi V Gornjem Gradu je bilo sodišče še med obema vojnama. Sodni zapori so bili nekak podalj- šek hiše, v kateri je bival sodni sluga, ki je tudi skrbel za kajho. Vsakokratni sodni sluga je v hiši za zidom imel službeno stanovanje. Moj oče je bil od leta 1909 v Gornjem Gradu sodni sluga, med prvo svetovno vojno pa vojak prvega vpoklica. V tem času je moja mati oskrbovala tudi zapore. Seveda so bili zaporniki domačini, ki niso bili kakšni zločinci. Nekoč mi je mati pripovedovala dolgo zgodbo o Pavlu, ki je kar dve zimi prebil v celici zapora. Bil je zelo prizadeven in delaven, tako je bil materi v veliko pomoč. Ko je prišel v pozni jeseni, je dejal: »Do pomladi naj ostanem, potem pa pride spet moj čas.« Mati ga je opisala bolj kot urejenega človeka kot cigana. do nje je bil vljuden in pozoren. Oba cigana na sejmu Pavel in Urška sta bila redna obiskovalca sejmov, posebno še na tistem ob sv. Juriju na Ljubnem. Nikoli nista manjkala. Sejem je bil na For-štu, bil pa redno zelo obiskan. Na ta dan so bili še posebej radodarni in to sta cigana s pridom izkoriščala. Pavel čakal v risu hudiča Za šalo so nekoč Remerji na Rečici nagovorili Pavla, da naj stopi v krog in počaka hudiča, ki mu bo dal denarja, kolikor bo hotel. Pavel je storil, kot so mu svetovali. Sam pa ni verjel, da bo hudič prišel. Kot veleva navada, je moral sam narediti ris. Ko je bil znotraj risa, je moral ves čas na glas klicati: »Hudič, prinesi mi denarja!« Rekli so mu, da, ko bo začelo pokati, bo letel denar. Res so pokali z biči in Pavel je marsikatero z bičem občutil. To ga je izučilo, da ni nikoli več stopil v ris. Iščemo stare fotografije Slika je iz leta 1929, ko so se ljubenski regruti odpravljali v celjsko vojašnico. Stojijo na Majerholdovemu tovornjaku, ki je bil tedaj baje edini v naši dolini. Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 13 Nasveti, Organizacije Gozd in poplave ANTON BREZNIK, Vodja Območne enote Nazarje Zavoda za gozdove Slovenije Letošnje novembrske poplave so zopet povzročile veliko materialno škodo. Ob tem se v javnosti pogosto pojavlja vprašanje, ka- med najvišjimi v Sloveniji. Imamo torej gozdove, ki odlično opravljajo hidrološko funkcijo. Prepričan sem, da bi bile brez gozdov poplave pri nas veliko pogostejše, njihova intenzivnost pa nekajkrat večja. V javnosti se ob poplavah pogosto neutemeljeno poudarja, da k intenzivnosti poplav pripomorejo tudi gozdne prometnice. Gozdne ceste in vlake so nujnost sodobnega gospodarjenja z gozdovi in eden od temeljev razvoja podeželja. Brez njih na današnji stopnji gospodarskega in tehnološkega razvoja pač ne gre. Nena- (Foto: Ljubo Kosmač) kšno vlogo imajo pri tem gozdovi, gozdne prometnice (ceste in vlake) in nasploh gospodarjenje z gozdovi. Gozd je ekosistem, ki je v naši krajini najbolj razširjen. V Zgornji Savinjski in Šaleški dolini pokrivajo gozdovi 70 odstotkov vseh površin. Poleg proizvodnje lesa imajo gozdovi še številne druge funkcije, med katerimi je pomembnejša tudi hidrološka (vodna) funkcija. Gozdovi so sposobni zadržati in ohranjati nekajkrat večje količine vode kot kmetijska ali druga zemljišča. Gozdovi ob deževju zadržijo velike količine vode (preprečujejo hiter odtok), nato pa vodo pre-filtrirajo in jo oddajajo čim bolj enakomerno na dolgi rok (preprečevanje suš). To zahtevno nalogo najbolje opravljajo ohranjeni in sona-ravno gospodarjeni gozdovi z optimalno sestavo drevesnih vrst, pravilnim razmerjem razvojnih faz in visoko lesno zalogo. Gozdovi v našem območju spadajo med najkvalitetnejše v slovenskem merilu; tudi lesna zaloga je nehno opozarjamo. Gozdnega reda v gozdovih ne delamo samo zaradi preprečevanja prenamnožitve podlubnikov. V gozdni red spada tudi odstranitev sečnih ostankov iz vodotokov in njihove neposredne bližine ter z gozdnih prometnic. Sečni ostanki z neurejenega se-čišča lahko povzročijo zamašitev propustov ali celo manjših mostov. Za zaključek velja omeniti tudi pomen urejanja vodotokov v gozdnem prostoru. Urejanje hudournikov je bilo pred desetletji poverjeno gozdarski stroki, nato so dejavnost prevzeli gradbeniki, danes pa je hudourništvo v zelo slabem stanju. Nekoč smo gozdarji na vodotokih v gozdnem prostoru in ob njih gradili objekte, ki so umirjali vodo, zadrževali plavine in varovali obrežja (zaplavne pregrade, manjše jezove, kašte, prepleti ...). Danes zaradi propada podjetij, ki so bila usposobljena za hudourništvo, in zaradi pomanjkanja denarja vodotokov v gozdnem prostoru ne urejamo več. To pa se izrazito pozna v količini vode in plavin, ki jih vodotoki prinesejo v dolino. Kitajski pregovor pravi: kdor obvladuje gorovja, obvladuje vodovja. Poplavno varnost je potrebno zagotavljati na začetku vodotoka, ne na njegovem koncu. Ko bomo to dojeli, bodo tudi posledice poplav manjše. GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Smučarski sejem uspešno izpeljan na novi lokaciji zadnje gozdne ceste odpirajo tudi odročne gorske kmetije, omogočajo kmetijsko dejavnost (dostop do planinskih pašnikov) in razvoj turizma. Zelo pomembno je, kako so gozdne prometnice položene v prostor. Gozdarji si zelo prizadevamo, da se gozdne prometnice gradijo načrtno in kvalitetno, skladno s strokovnimi smernicami. V največjih strminah vlak zaradi možnosti erozije ne gradimo, tam je primernejše spravilo lesa z gozdarskimi žičnicami. Pomembno je redno vzdrževanje gozdnih cest in vlak. Vzdrževane gozdne prometnice so manj izpostavljene vodni eroziji in niso erozijska jedra. Prav tako je treba po vsakem zaključku sečnje in spravila lesa poskrbeti za odpravo morebitnih poškodb na gozdnih cestah in vlakah ter za njihovo od-vodnjavanje; vlake je treba prekopati, da omogočimo čim hitrejši iztok vode z njih. Pri uravnavanju vodne funkcije velja poudariti tudi pomen gozdnega reda, na katerega gozdarji ne- Izbira rabljene opreme je bila na sejmu velika in za vsakogar se je našlo kaj. (Foto: Štefka Sem) Prvi decembrski vikend je že leta termin, ko v Gornjesavinjskem smučarskem klubu Mozirje pripravijo sejem nove in rabljene smučarske opreme. Letos so ga prvič organizirali v mozirski športni dvorani, kjer je bilo na voljo več prostora za vse ponudnike in povpraševalce. Bogata ponudba je privabila številne kupce, ki so iskali primerno opremo. Kot so povedali v klubu, je tudi na tem področju kriza naredila svoje. V prodajo so prejeli veliko rabljene opreme, tudi prodalo se je veliko, a manj kot v preteklih letih. Rabljena oprema je še vedno precej ugodnejša od nove, zato so se kupci največ odločali zanjo, medtem ko so ponudniki nove opreme prodajali zelo različno, odvisno od ponudbe in cene. Štefka Sem 14 Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 Organizacije, Ljudje in dogodki ZAVOD SAVINJA LJUBNO Doma narejeno milo kot ustvarjalni izziv V Centru razvoja podeželja v Fa-šunovi hiši na Ljubnem je potekala delavnica izdelave domačega mila. Delavnica je pritegnila kakih »Kar nanesemo na kožo, gre neposredno v naše telo, zato mora biti take kakovosti, da nam ne škodi. Razen tega pa z različnimi dodat- Izdelava mila v Fašunovi hiši (Foto: Marija Lebar) petnajst udeleženk, ki so se najprej seznanile s teoretičnim delom, nato pa si izdelale milo. Kot je povedala Boža Polak iz Šmartnega ob Paki, ki je delavnico vodila, je doma izdelano milo več kot odlična alternativa kupljenemu, saj tako vemo, katere sestavine smo uporabili in se lahko izognemo škodljivim kemikalijam. je saponizirati, se začne tisto pravo kreativno delo, kjer si lahko vsak izdelovalec da duška in eksperimentira po mili volji. Za dodatke milu lahko uporabimo zelenjavo, sveže ali posušene rastline, eterična olja, med, vosek, čokolado in še marsikaj. Z dodatki milu damo barvo, te-ksturo in vonj. 130 ŠPORTNEGA DRUŠTVA MOZIRJE Po besedah predavateljice je tudi pri uporabi mila treba biti pazljiv, saj se kemijski procesi nadaljujejo, tako da je milo uporabno šele, ko je »zrelo«, to pa je po kakem mesecu dni. Izdelava mila postane pravi konjiček in izziv za ustvarjalnost, lično zavito milo je lahko tudi izvirno darilo. Marija Lebar Športniki aktivni več kot stoletje ki milo naredimo takšno, kot nam najbolj prija.« Milo so naši predniki že znali delati, zato je vsebina dogodka nekoliko pripomogla tudi k ohranjanju znanja iz naše dediščine. Osnovne sestavine, ki so potrebne za izdelavo mila, ostajajo tekočina, lug in maščoba. Ko se osnova prične umiljati, to V letošnjem letu Športno društvo Mozirje praznuje visok jubilej, 130-letnico obstoja, ki ga bo društvo s svečano slovesnostjo počastilo v soboto, 8. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Mozirje. Več kot stoletje, od leta 1882, je mozirsko društvo športno delovalo v različnih oblikah. Najprej je bilo ustanovljeno telovadno društvo Savinjski sokol, po vojni je v Mozirju nastalo Telovadno društvo Partizan. Kot ve povedati Matija Bla-gojevič, predstavnik ŠD Mozirje, je bilo v tistem obdobju telovadno vzgojno društvo zelo produktivno pri prenavljanju in gradnji športne infrastrukture: »Društvo je vsa igrišča zgradilo z lastnimi sredstvi in udarniškim delom članov TVD Partizan. Da lahko govorimo o res velikem prispevku članov, pove podatek, da je bilo v enem letu opravljenih nad 3.450 ur prostovoljnega dela.« ŠD Mozirje je tako eno redkih slovenskih društev, ki je uspešno delovalo skozi celo stoletje, njegova dejavnost pa tudi danes ne zamira. TG VRTEC RECICA OB SAVINJI Jem »lokalno«, jem zdravo Jem »lokalno« pomeni jem zdravo, tudi ekološko pridelano in pravilno pripravljeno hrano. V okviru projekta Turizem in vrtec smo v našem vrtcu LIPA na Rečici ob Savinji skupaj z otroki starejših dveh skupin pripravljali zdravo, domačo hrano. V skupini »čebelic« smo pripravili kisanje zelja in repe. Lepe, trde zeljne glave smo skupaj z otroki očistili, odstranili ovenele in umazane liste, nato repo olupili in spra-li. Vzgojiteljici sta zelenjavi naribali z ročnim rezalnikom in nekaj zelja z nožem. Otroci so z zanimanjem okušali surovo zelje in repo in opazovali potek priprave za kisanje. Sledilo je nalaganje posameznih plasti zelja in repe v velike, steklene posode, dodajanje soli in pogosto tlačenje. Pri tem opravilu so želeli sodelovati vsi otroci in poka- zati svojo moč rok. Vzgojiteljica je na koncu napolnila plastično vrečo z vodo in jo položila na vrh zelenjave v vsako posodo. Posode smo postavili v temnejši prostor v igralnici in sedaj vsakodnevno ter skrbno opazujemo »kisanje« in komaj čakamo, da bomo jedli »svoje kislo V skupini »čebelic« smo pripravili kisanje zelja in repe. zelje in repo«. Dan kasneje smo v skupini »muc« pripravili domače surovo maslo. Za pomoč pri zbiranju sladke in tudi kisle smetane smo prosili starše otrok, ki imajo domačo smetano. Ves postopek priprave domačega masla so otroci z zanimanjem spremljali. Opazili so spremembo barve, ki je nastala pri postopku, ugotovili, kje bo maslo prej izdelano. Večina otrok je maslo pokušala in bila navdušena. Maslo smo kasneje oblikovali v hlebce, ki smo jih stehtali. Izdelali smo nekaj več kot kilogram domačega masla in ga shranili v hladilnik. Naslednji dan smo z njim za zajtrk pogostili vse skupine otrok v enoti vrtca. Naše maslo je bilo darilo otrokom in strokovnim delavkam ob dnevu slovenske hrane. Magda Čopar Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 15 GLASBENI UTRINEK NA RECICI OB SAVINJI Osvežili glasbeno dogajanje v občini Kulturno-umetniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji je v domači osnovni šoli pripravilo okroglo mizo na temo Glasbeni utrinek na Rečici ob Savinji. Pogovor je vodil glasbenik Marko Atel-šek, ki je med govorci imel dvojno vlogo; mode-rirati pogovor in predstaviti svoj pogled na glasbo. V izmenjavi izkušenj so tretji petek v novembru sodelovali predstavnica občine Majda Potočnik, pevci in glasbeni ustvarjalci Urban Ja-kop, Filip Pfeifer, Jan Potočnik, David Brezovnik, Tomaž Podlesnik in Darko Atelšek. V predstavljanju glasbenih vidikov so si bili govorci enotni, da so se s petjem in igranjem inštrumentov začeli ukvarjati zelo pozno. Izrazili so prepričanje, da ti osnovno izobraževanje da zelo malo ali skoraj nič, zato je pri glasbenikih v ospredju naravna inteligenca. Vsi so namreč samouki in se z igranjem ukvarjajo ljubiteljsko. Šele ko je bilo za njimi veliko vaj, so svojo vnemo za delo začeli dopolnjevati s teorijo. Sprva so posegli po ljudski in narodnozabavni zvrsti, šele nato pa po rokenrolu, jazzu in klasični glasbi, saj glasbo jemljejo kot zvrst in ne kot ideologijo. Danes sta Potočnik in Jakop pevca, Pfeifer pa tudi igra v različnih sestavih in sodeluje v številnih projektih z mnogimi ustvarjalci. Brezovnik je zvest hard rocku, starosta glasbe rečiške občine Darko Atelšek pa dirigiranju v Suški bandi. Edini, ki mu je glasba sredstvo za preživetje, je Tomaž Podlesnik. Ukvarja se z glasbeno produkcijo in aranžerstvom, zaigra pa tudi v bandu. Za govorci je veliko vaj in nastopov, a preden stopijo pred publiko, še pogosto čutijo tremo. Slednja je po mnenju Marka Atelška zdrava. Povedal je tudi, da se je od njihovih prvih nastopov in prvih stikov s občinstvom marsikaj spremenilo. Tehnologija se je toliko razvila, da za uk instrumenta in vajo pogosto zadostuje dober računalniški program. Udeleženci srečanja so se dotaknili tudi besedil, ki po njihovih besedah nastajajo slučajno. Kljub temu, da ni pravila, ali napisati glasbo na pripravljeno besedilo ali besedilo na pripravljeno glasbo, se jih lotijo pogosto sami na pripravljeno melodijo. Ob zaključku so si bili enotni, da so dosegli namen srečanja. Osvežili so glasbeno dogajanje v domači občini in predstavili osebne plati ljudi, ki svojo ljubezen do različnih glasbenih zvrsti preko nastopov posredujejo občinstvu. Marija Šukalo Govorci so izrazili prepričanje, da ti osnovno izobraževanje da zelo malo ali skoraj nič. (Foto: Marija Šukalo) LUČE Srečanje starostnikov Tretje življenjsko obdobje je bogastvo izkušenj, zrelosti, zaklad modrosti, spominjanje na ogromno doživetij in dogodkov prehojenega dela življenjske poti. Veliko je, kar zasluži pohvalo, posnemanje, besede zahvale ali vsaj majh- no pozornost. Zelo skromna, a iskrena oblika oddolžitve starejšim je povabilo na tradicionalno srečanje, ki ga že kar nekaj let zanje organizirata Občina Luče in Krajevna organizacija Rdečega križa. ^ ■) II II j » K v. V Lučah se dobivajo stari 70 in več let vedno v novembru. Skupina povabljenih se je v nedeljo najprej zbrala pri maši v cerkvi. Viki Košec in dr. Karl Gržan sta poskrbela za duhovno okrepitev in iskrive pozitivne besede in misli, po maši pa se je srečanje nadaljevalo v jedilnici Osnovne šole Luče. Zapolnili so slovesno pripravljene mize, učenci so zanje pripravili kratek, raznolik in prisrčen kulturni program, nagovoril jih je župan občine Ciril Rosc, starejše učenke so jim postregle kosilo in pijačo, prepeval jim je Moški pevski zbor DU Luče, zaigrala godca Jakč in Kristl ... Zgovoren živžav za omizjih, nasmejani obrazi, petje in vztrajanje do poznega popoldneva so potrdili, da je druženje pomembno v življenju in v starosti morda še bolj kot prej. S srečevanjem in druženjem se leta, dogodki, občutenja lahko spremenijo v nekaj lepega, veselega, v drugačen dan, kot so drugi, v zadovoljstvo za dušo ali za organizatorje, da je bila sprejeta skromna oddolžitev za opravljeno v aktivnem obdobju življenja. Anica Podlesnik Zgovoren živžav za omizjih, nasmejani obrazi, petje in vztrajanje do poznega popoldneva so potrdili, da je druženje pomembno v življenju in v starosti morda še bolj kot prej. 16 Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 Šport, Organizacije 40 LET GORNJESAVINJSKEGA SMUČARSKEGA KLUBA MOZIRJE Od rekreativcev do državnih prvakov V okviru smučarskega sejma so v soboto, 1. decembra, v Gornjesavinjskem smučarskem klubu Mozirje pripravili praznovanje ob 40-letnici kluba. Udeležili so se ga bivši predsedniki kluba Mirko Cigale, Gregor Verbuč, Darko Repenšek in Damjana Paulič, župan Ivan Suhoveršnik, podpredsednik državnega zbora Jakob Presečnik, nekdanja uspešna smučarka in trenerka v klubu Nataša Bokal ter nekdanja državna reprezen-tantka Mateja Robnik. Za glasbo sta skrbela harmonikarja Mojca in Gregor, za zabavo pa vsi, ki so se pojavili na odru. Prisotne je nagovoril sedanji predsednik kluba Milan Lipnik. Obudil je spomine na začetek delovanja kluba, ki je rasel in rasel ter postajal vse bolj prepoznaven v slovenskem prostoru. V zadnjih sezonah so namreč člani kluba Nejc Nara-ločnik z naslovi državnega prvaka ter zmagami na mednarodnih tekmah ter Urška Marolt in Anja Drev z odličnimi rezultati na domačih in mednarodnih tekmah poskrbeli za prepoznavnost kluba tudi v Evropi. Lipnik je dejal, da je tudi v najmlajši selekciji veliko dobrih smučarjev, ki bodo nadaljevali z uspehi sedanje generacije. Pohvalil je trud in trdo delo vseh članov in dejal, da verjame, da bodo zelo uspešni tudi v bodoče. V imenu bivših predsednikov je Darko Repen-šek obudil spomine na začetek delovanja kluba ter zgodovini dodal marsikatero šaljivo pripoved. Dejal je, da je začetna želja po rekreativnem smučanju kmalu postala večja in iz rekre- ZIMSKE SVETOVALNE URICE Občina Nazarje je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje (LUV) v novembru pričela z izvajanjem brezplačnih delavnic za občane. S pomočjo zanimivih in raznolikih delavnic, namenjenih tako mladim kot starejšim, želijo na občini raziskati interese občanov in jim posledično ponuditi dejavnosti v skladu z njihovimi zanimanji. Tako so na prvi delavnici v prostorih Galerije Nazarje zazumbali s plesno šolo Spin iz Velenja. Zimske urice, v katerih bodo zainteresirani spoznavali različne sproščujoče dejavnosti, bodo potekale ob petkih vse do februarja. Na prvem srečanju so udeleženci spoznali in preizkusili osnove ene izmed najbolj popularnih vodenih vadb v zadnjem obdobju, zumbe. Ob koncu vsake delavnice bo predstavnica Centra za samostojno učenje Nazarje udeležencem razdelila anketne vprašalnike, s pomočjo katerih bo občina v prihodnje izbrala načrtovano število zaželenih programov in v določeni meri sofinancirala njihovo izvajanje. Tatiana Golob ativcev so pričeli izhajati pravi mladi smučarski upi, ki v zadnjih letih navdušujejo z dobrimi rezultati. Omenil je smučarski center Golte, kjer so bili vedno dobrodošli in jim predstavlja najbližji in najboljši prostor za trening. Župan Ivan Suhoveršnik je v kratkem nagovoru pozdravil vse prisotne, še posebej tiste, ki so Udeleženke prve delavnice so zumbale s plesno šolo Spin iz Velenja. (Foto: Tatiana Golob) zaslužni, da se ime kluba in kraja pojavlja doma v Evropi. Tako vodstvu kot trenerjem in tekmovalcem je zaželel uspešno sezono. V klubu so tri selekcije, ki so ob tej priložnosti povedale nekaj o sebi. Starodobniki oziroma selekcija Veseli Savinjčani je v dvorani postavila na ogled staro opremo in oblačila in po bese- dah predsednika Janeza Laha so s tem povedali največ. Kljub temu so se na odru predstavili najmlajši trije starodobniki, oblečeni v oblačila, s kakršnimi se udeležujejo številnih tekmovanj. Lah je spregovoril o delu in tekmovanjih, ki se jih udeležujejo tekom vsake sezone. V tretji selekciji so zbrani najmlajši smučarji, ki preko poletja rolajo, tekajo, plezajo, pozimi pa veselo smučajo. Stari so od pet do devet let, njihovi trenerji so Janja Mlakar, David Paulič in Peter Virant. Na tekmah so že sedaj zelo uspešni in čaka jih lepa smučarska prihodnost. Obiskovalce so navdušili s plesno točko, kjer so dokazali, da so vsestranski športniki. Dobili so tudi priložnost, da postavijo vprašanja Nataši Bokal in Mateji Robnik. Bili so zelo izvirni in so sogovornici velikokrat spravili tudi v smeh. S pomočjo trenerja prve selekcije Bojana Napotnika so navzočim pripravili še šaljivo predstavitev pravilne opremljenosti smučarja, ki je za varnost zelo pomembna. Prvo selekcijo je predstavil njihov trener Bojan Napotnik. Za vsakega člana je povedal, kaj ga odlikuje, poleg smučanja seveda. Napotnik jih je pohvalil kot ekipo, ki pridno dela in to dokazuje z rezultati. O delu trenerja pa meni, da ni lahko, a sam ga z veseljem opravlja že 20 let, saj ima otroke in to delo rad. Štefka Sem S pomočjo delavnic do dejavnosti po meri občanov Praznovanja 40-letnice kluba so se udeležili (z leve): Ivan Suhoveršnik, Jakob Presečnik, Damjana Paulič, Darko Repenšek, Milan Lipnik, Mirko Cigale, Gregor Verbuč, Nataša Bokal in Mateja Robnik. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 17 urn Studio He Urška Zorin s.p. Na trgu 43 3330 Mozirje Hg Najprej opravičilo prejšnji izzival-ki Mojci Moličnik, saj jo je tiskarski škrat preimenoval v Nino. Za napako se iskreno opravičujemo. Tokratno izzivalko, mamico treh fantkov, Nino Mlinar Kopriva z Ljub-nega ob Savinji so naše mojstrice preobrazbe pripravile za najdaljšo noč v letu. Frizerka Urška Zorin je Nini prvotno barvo osvežila in popestrila s svetlejšimi konicami, jo resasto postrigla ter ji lase spela v svečano frizuro. imenovano smokey eyes oziroma z zadimljenim videzom oči, ki je še posebej primeren za večerne izhode, usta pa namazala z živo rdečo šminko. Tokrat je bila izzivalka deležna tudi lakiranja nohtov s shellacom, ki ne škodi nohtom, omogoča pa 14 dni sijočih, intenzivnih barv. V trgovini BazarR je Nina B. Felicijan za izbranko izbrala zapeljivo črno obleko ter elegantne hlače, ki jih je kombinirala z modnim, svečanim puloverjem ter dodatki. Za primerno obutev k obleki so poskrbeli v trgovini Jurček iz Nazarij. Vabimo vas, da zberete pogum tudi Vi in se prepustite razvajanju ter spremembi. TRGOVINA Z OBLAČILI Ibqzaf TrfovfiM z Jureeki 18 Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 I Šolstvo, Organizacije, Šport, Oglasi PREDSTAVITEV EROSOVE METODE ZA ODPRAVO DISLEKSIJE Proces zahteva vztrajnost in čas Psihologinja Maša Blaznik je občinstvu predstavila novo razumevanje disleksije in Erosove rešitve za njeno odpravo. (Foto: Tatiana Golob) Aktiv specialnih pedagogov na Osnovni šoli Mozirje je sredi novembra za stroko in zainteresirane starše organiziral predstavitev povsem nove metode za odpravo disleksije, ki je bila prvič omenjena v knjigi (Psi) avtorja Erosa. Predstavitve se je udeležilo visoko število specialnih pedagogov, ki so predavateljici psihologinji Maši Blaznik prisluhnili s kritičnim zanimanjem. Zbrane je pred predavanjem pozdravila ravnateljica OŠ Mozirje Andreja Hramec, ki je pohvalno izpostavila aktiv specialnih pedagogov in njihov trud za čim kvalitetnejše osveščanje javnosti in staršev o novostih na področju dela z otroci. Sledilo je predavanje Blazni-kove, ki je zbranim najprej predstavila izhodišča Erosove teorije REI, nove teorije o delovanju človeške psihe, javnosti prvič predstavljene leta 2010 v knjigi (Psi). Razložila je tehniko branje z dvojnim šifriranjem (številke in črke), ki pomaga k boljši učinkovi- tosti branja pri otrocih s primanjkljaji oziroma učnimi težavami na tem področju. Po tej metodi trenutno dela okoli 50 otrok, ki so v različnih fazah treninga, uspešno zaključena pa je sicer šele pri eni osebi. Blaznikova je poudarila, da gre za proces, ki zahteva redne treninge in traja okoli šest mesecev. Ob koncu predavanja se je razvila kritična debata specialnih pedagogov, ki zagovarjajo predvsem individualno obravnavo otrok in spodbujanje posameznikove nadarjenosti in ne izpostavljanje njegovih slabosti. Ker je predstavljena metoda še zelo sveža in konkretnejših primerjav glede uspešnosti zato še ni, bo po mnenju zbranih največ o njeni kvaliteti pokazal šele čas. Tatiana Golob PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Na prvem planinskem večeru o Bolgariji ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Po zeleni Bolgariji je zbrane preko fotografij popeljal Matjaž Filčič. (Foto: Tatiana Golob) Predavanja v organizaciji Planinskega društva Nazarje so se v novi sezoni pričela že v novembru, ko so v društvu pripravili dva planinska večera v gradu Vrbovec. Na prvem je vlogo predavatelja prevzel Matjaž Filčič, ki je zbranim s pomočjo barvitih fotografij in zanimivega opisa poti predstavil Bolgarijo, destinacijo letošnjega osrednjega društvenega izleta. Skozi fotografski objektiv in pogled udeleženca desetdnevnega izleta v bolgarske planine, so si V Mozirju finale pokala Slovenije v odbojki za moške Odbojkarski klub Mozirje je bil izbran za organizatorja finala pokala Slovenije v odbojki za moške, ki bo v Športni dvorani Mozirje 28. in 29. decembra. V okviru finalnega turnirja bosta v petek, 28. decembra, odigrani dve polfinalni tekmi, 29. decembra pa finalna tekma med obema zmagovalcema polfinala. Za prvo polfinalno in finalno tekmo je zagotovljen neposredni TV prenos na 2. programu TV Slovenija. Na finalni turnir so se uvrstile eki- pe OK ACH Volley, OK Maribor, OK Calcit Kamnik in OK Salonit Anhovo. Gre za spektakel, ki si ga bo v živo ogledalo veliko število ljudi, še več pa preko TV ekranov. Finale pokala organizatorji vidijo kot možnost popularizacije odbojke v dolini, kot prireditev, ki bo v Mozirje pripeljala večje število obiskovalcev, in zlasti zaradi visoke medijske pokritosti dogodka kot možnost predstavitve lokalnega okolja širši javnosti. VS zbrani lahko ustvarili precej dobro sliko o naravnih in družbenih značilnostih Bolgarije, lepotah njenih gorskih vrhov in prijaznosti njenih prebivalcev. Filčič je poleg pestrega fotografskega materiala pripravil tudi zanimiv pregled vsakodnevnih aktivnosti udeležencev izleta in postregel z vsemi pomembnejšimi statističnimi podatki o Bolgariji, zgodovini te arheološko izredno bogate dežele in življenju v njej danes. Tatiana Golob POVABILO K SODELOVANJU V okviru finala POKALA SLOVENIJE v odbojki za moške OK Mozirje kot organizator tekmovanja vabi vse zainteresirane, da izkoristijo dogodek in se v prireditev vključijo s promocijo destinacije, podjetja, blagovne znamke ali dogodka. Oglaševanje bo namenjeno tako obiskovalcem ŠD kot gledalcem TV, saj je za dve od treh tekem zagotovljen neposredni prenos na TV Slovenija 2. IZKORISTITE MEDIJSKO POZORNOST V SVOJO KORIST! Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 041 714 447 ali 03 839 44 30 oziroma na mail: biserka.sepec@gmail.com. Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 19 Ljudje in dogodki, Napovednik dogodkov Napovednik dogodkov ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Mišek Tip in razgrajači ob 17.00. Mozirsko strelišče Strelska liga z zračno puško (ekipe in posamezniki) Petek, 7. december ob 18.00. Dom kulture Nazarje Svetovalne urice: Polepšajmo se s pomočjo Stanke Dobnik ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Bronx Škofije (člani) ob 9.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Vojnik (kadeti U-16) ob 14.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Delavnica izdelave naravne kozmetike ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : RK Krim Mercator B ekipa (ž) Sobota, 8. december ob 18.00. Solčava Premiera dokumentarnega filma Robanov Joža ob 18.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - OK Mozirje : OK Črna (ž) ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Prireditev ob 130-letnici delovanja Športnega društva Mozirje ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Veseli večer ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Vrani Vransko (člani) ob 10.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarski turnir kadetinj v okviru kvalifikacij OZS Nedelja, 9. december ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji Recital pesmi Jacquesa Preverta ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Slovenske Gorice (U-21) Ponedeljek, 10. december ob 16.00. OŠ Luče Delavnica Naučimo se pošiljati e-pošto ob 18.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Predavanje dr. Karla Gržana Poskrbimo za osebno srečo, da jo bomo lažje med seboj delili Torek, 11. december ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Narodopisni večer: O nesojenem Plečnikovem mavzoleju Sreda, 12. december ob 17.00. OŠ Luče Kako števila vplivajo na naše življenje ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Planinski večeri: V objemu Himalaje (Peter Vrčkovnik) ob 16.00. OŠ Gornji Grad Delavnica Naučimo se pošiljati e-pošto Četrtek, ob 17.00. Restavracija Gaj Mozirje Predavanje o čebeljih pašah 13. december ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Kužkov prvi božič ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Kam pa kam kozle MADAGASKAR Z MARJETO ŠTORGEL IN ANO SKONČNIK Materialne dobrine niso vse Osnovna šola Rečica ob Savinji je tretjo nedeljo v novembru gostila Varpoljčanko Marjeto Štorgel in Rečičanko Ano Skončnik. Študentki arhitekture in ekonomije sta se letos odločili, da poletne počitnice preživita kot prostovoljki v projektu Pota na Madagaskarju. Kaj vse sta tam skupaj še s šestimi prostovoljci ob delu s tamkajšnjimi prebivalci doživeli, sta predstavili na večeru, ki ga je organiziralo Kulturno-umetniško društvo Utrip. Projekt Pota je zasnovan kot program mednarodnega skupinskega prostovoljstva, katerega namen in cilj je aktivno vključevanje v mednarodno razvojno sodelovanje. Or- ukvarjati s stvarmi, ki na dolgi rok niso pomembne. In seveda, da se ne splača sekirati za malenkosti. Seveda sem tudi veliko videla in doživela v stiku z domačini. Čas na Madagaskarju smo preživeli v štirih različnih krajih na jugozahodu države, kjer smo izvajali delavnice in se družili z otroki. Na eno delavnico je prišlo tudi več kot štiristo otrok, katerim smo poskušali pokazati, da se da na ustvarjalen način preživeti čas,« je med drugim izpostavila Ana Skončnik. Marjeta Štorgel je povedala, da ji je Madagaskar dal drugačen pogled na življenje. Kot študentka arhitekture razmišlja, da bi se tja vr- Marjeta Štorgel (levo) in Ana Skončnik sta na Madagaskarju postali bogatejši za izkušnjo, da materialne dobrine niso vse. (Foto: Marija Sukalo) ganizacijsko podporo programu nudi ljubljanski zasebni zavod Mladinski informacijski center, ki ga vodijo jezuiti. Marjeta se je za Madagaskar odločila, ker jo privlačita preprostost in iskrenost, s čimer se je srečala v afriških državah. Ana pa je iskala enostavnost in je malgaškim otrokom želela dati delček sebe, svojega časa, topline in ljubezni ter jim tako popestriti vsakdan. Da jima je delo uspelo, je bilo razvidno iz utrinkov, ki sta jih ujeli v fotografije in filme. Dekleti zatrjujeta, da sta ob revščini, ki sta ju tam doživeli, veliko odnesli in postali bogatejši za izkušnjo, da materialne dobrine niso vse. »Sedaj vem, da se je brez veze nila za dlje časa in pomagala pri gradnji bolnišnice. Prostovoljci so namreč prinesli več kot 10 tisoč evrov, ki jih bodo trije misijonarji porabili za gradnjo bolnišnice, šole in poslopij, kjer bodo naselili domačine brez domov. Marija Šukalo Če je edina molitev, ki ste jo v življenju izrekli, »hvala«, to zadostuje. Mojster Eckhart 20 Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 Šport 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 11. KROG » Izredno pomembno gostovanje »graščakov« v Ljubljani se ni odvilo po pričakovanjih zgornjesavinjskih ljubiteljev dvoranskega nogometa. Čeprav so bili prvi polčas boljši, z goloma povratnika Metulja so celo dvakrat vodili, se jim v drugem delu predvsem igra z vratarjem v polju ni izšla. So pa to taktiko morali izbrati po zelo sporno dosoje-nem kazenskem strelu in vodstvu domačinov, ki so se na koncu še kako oddahnili za »sodniško« po- Graščaki« iz Ljubljane brez točk darjen komplet točk. Sedaj morajo »graščaki« zmagati proti Bronxu, ki že drevi prihaja v Nazarski hram športa. Sta pa spet z odliko opravili svoje delo selekcije U-21 in U-18. Slednji so se z zmago nad celjskim Olimpom še utrdili v vodstvu vzhodne skupine, medtem ko ekipa KMN Nazarje U-21 z uspehom v Mali Nedelji zaseda zlato sredino razpredelnice. Franjo Pukart KMN Vuko Ljubljana : KMN Nazarje Glin 6:3 (2:2) Strelci; 0:1 Metulj (4), 1:1 Totoškovič (11), 1:2 Metulj (16), 2:2 Korada (18) 6 m, 3:2 Totoškovič (25), 4:2 Mitrakovič (30), 4:3 Urtelj (34), 5:3 Totoškovič (36), 6:3 Brkič (38). Rumeni karton: Vasko Kugler, Marko Brinjovc (Nazarje Glin), Siniša Brkič (Vuko). Rezultati 11. kroga: Vuko Ljubljana : Nazarje Glin 6:3, : Oplast Kobarid : Slovenske Gorice 8:1, Bronx Škofije : Puntar 4:5, Dobovec Trgovine Jager : Predilnica Litija 2:5. Lestvica po 11. krogih: 1. Predilnica Litija 28, 2. Dobovec Trgovine Jager 24, 3. Puntar 21, 4. Oplast Kobarid 19, 5. Bronx Škofije 13, 6. Vuko Ljubljana 10, 7. Nazarje Glin 7, 8. Slovenske Gorice 3. KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Četrto gostovanje in četrti poraz Nazarski košarkarji so v prejšnjem kolu zabeležili drugo domačo zmago. V 6. krogu 3. SKL -vzhod so gostovali pri ekipi Tinex v Medvodah in se proti ekipi, ki letos še ni zmagala, nadejali prve zmage v gosteh. Žal so tudi tokrat tekmo izgubili v zadnjih desetih minutah in se tako tudi iz četrtega gostovanja v tej sezoni vrnili s porazom. Nazarčani so bili že na prejšnjem gostovanju v Kamniku 30 minut boljši nasprotnik, vendar so vse izgubili v zadnjih desetih minutah tekme. Vmes so doma zmagali proti Komendi in se z optimizmom podali v Medvode k zadnje-uvrščenemu moštvu, ki letos še ni okusilo slasti zmage. Ponovila se je zgodba iz Kamnika in domačini so se veselili prve letošnje zmage. Pri gostih sta strelsko izstopala Bitenc in Lovro Blatnik, ki sta dosegla po 17 točk, pri domačih pa je bil strelsko navdahnjen Dejan Bunčič z 22 točkami. Perspektivna in mlada ekipa Na-zarij bo zmago v gosteh iskala dru- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. gič, jutri pa jo čaka tekma pred domačimi gledalci proti Vranom iz Vranskega. Gre za pravi sosedski derbi, pomoč navijačev pa bo dobrodošla. Roman Mežnar Tinex Medvode : Nazarje 67 : 55 (15:21, 21:10, 12:16, 19:8) Rezultati 3. SKL VZHOD: 6. krog: Tinex Medvode : Nazarje 67:55, Calcit Basketball : Komenda Hram Gorjan 70:68, Posavje Krško : Primafoto 88:63, Konjice : Luxu-ris Celje 61:88, Vrani Vransko : Bistrica 62:82, Janče Prit : Krka mladi 69:75. Lestvica po 6. krogu: 1. Bistrica 12, 2. Luxuris Celje 12, 3. Krka mladi 12, 4. Posavje Krško 10, 5. Janče Prit 9, 6. Vrani Vransko 9, 7. Primafoto 8, 8. Nazarje 8, 9. Calcit Basketball 8, 10. Konjice 7, 11. Tinex Medvode 7, 12. Komenda Hram Gorjan 6. 12. MIKLAVŽEV TEK V TUHINJSKI DOLINI V cilju druženje z Miklavžem Skupina mladih tekačic in tekačev se je na pobudo bočke šole po uspešno opravljenem izzivu Ljubljanskega maratona odpravila tudi na svoj prvi gorski tek, 12. Miklavžev tek v Tuhinjski dolini. V idiličnem vremenu (že pred začetkom teka je namreč začel rahlo na-letavati sneg) so se najprej dobro ogreli, nato so se pogumno pognali po strmi cesti do cerkve Sv. Miklavža. Prav vsi so zmogli 1,4-kilometr-sko otroško progo, čeprav je najmlajši tekač štel le štiri leta. Po dobrem okrepčilu in bombončki, ki jih je prijazno delil sam Miklavž, so preganjali parkeljna, se kepali in Prav vsi, tudi najmlajši tekači, so uspeli preteči progo. (Foto: JG) valjali po sveže zapadlem snegu. Ker so tokrat tekmovali tudi nekateri starši otrok in njihovi sorodniki, je bilo veselje toliko večje, ko jim je uspelo domov prinesti medaljo. Zasluga za udeležbo gre tudi Planinskemu društvu Gornji Grad. »Miklavžev tek je bil do zdaj za nekatere najtežji tek,« je menila udeleženka, 10-letna Majča Gru-dnik. »Roke so nam zmrzovale, pa še kakšen del telesa bi se našel. Na startu za otroke smo se še malo ogreli, nato pa je šlo zares. Strmo je bilo in mrzlo, ampak vseeno je bilo lepo, saj sem bila zopet skupaj s prijatelji.« Štefka Sem Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 21 Šport, Pisma bralcev, Kronika IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VLOM V SKLADISCE PODJETJA Ljubno ob Savinji: V času od 24. novembra od 14. ure do 26. novembra do 7.30 ure zjutraj so neznani storilci prerezali ograjo in vstopili na ograjen prostor podjetja na Ljubnem. Odščipnili so tudi obešanko in vstopili v prostore skladišča. Iz njega so odnesli neznano količino praznih inox sodov. Ob tem je nastala večja materialna škoda. • TATVINA DENARNICE V OSNOVNI ŠOLI Šmartno ob Dreti: 27. novembra v popoldanskem času so policisti prejeli obvestilo od občanke, da ji je neznani storilec iz torbice v Osnovni šoli Šmartno ob Dreti ukradel denarnico. Tega dne dopoldan je po šoli hodil neznanec, za katerim policisti še zbirajo obvestila. • TATVINA DVEH PRENOSNIH RAČUNALNIKOV Luče: 28. novembra v dopoldanskem času so bili policisti obveščeni o tatvini dveh prenosnih računalnikov iz pisarne Osnovne šole Luče. Neznani storilec je iz odklenjenih učilnic ukradel dva prenosna računalnika v vrednosti okoli 1.200 evrov in denarnico ene izmed zaposlenih na šoli. Ugotovljeno je bilo, da se je dan prej neznanec sprehajal po šoli. V zvezi navedenih tatvin v osnovnih šolah so policisti ugotovili, da gre za neznanega moškega srednjih let, suhega, z daljšimi lasmi, ki se vozi z osebnim avtomobilom znamke Peugeot, starejši model, lahko je model 206, sivo-zelene barve. Na parkirišču naj bi ga v vozilu čakala ženska. Policisti občane naprošajo, v kolikor opazijo osebo danega opisa, da o tem obvestijo policijo na št. 113 ali PP Mozirje na telefonsko številko 03 839 18 80. • VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL Gornji Grad: 1. decembra v popoldanskem času je bilo vlomljeno v osebni avtomobil v Gornjem Gradu. Policijska patrulja je ugotovila, da je neznani storilec v času od 18.00 do 18.10 ure izkoristil odsotnost zakoncev, ki sta bila ta čas v mrliški vežici. Pristopil je do vozila in na nepojasnjen način odprl okna na vozilu ter iz njega ukradel denarnici zakoncev z osebnimi dokumenti, bančnimi karticami in gotovino v višini okoli 500 evrov. • ZGORNJESAVINJČANE PREBUDIL POTRESNI SUNEK Gornji Grad: 3. decembra ob 5.36 je marsikaterega Zgornjesa-vinjčana presenetil potresni sunek. Trajal je par sekund, tresle so se omare, postelje, lestenci in podobno. Po podatkih Urada za se-izmologijo in geologijo Agencije RS za okolje so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili zmeren potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 29 kilometrov severovzhodno od Ljubljane, v okolici Gornjega Grada. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3,9. Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci osrednje in vzhodne Slovenije. ROKOMETNI KLUB NAZARJE Dve gostovanji s polovičnim izkupičkom Nazarske rokometašice nadaljujejo z boji v 1. B državni rokometni ligi za ženske. Po štirih zaporednih zmagah so v soboto, 24. novembra, v gosteh pri ŽURD Koper doživele tretji prvenstveni poraz. Vtis s te tekme so popravile že v nedeljo na gostovanju v Škofji Loki, kjer so vknjižile novi točki za rutinirano zmago. Na gostovanje v Kopru proti dru-gouvrščeni ekipi prvenstva so se Nazarčanke odpravile v okrnjeni zasedbi. V prvem polčasu so se uspešno kosale z domačinkami in na odmor odšle z ugodnim rezultatom 10:10. V nadaljevanju je sledilo devet minut strelskega posta nazarskih rokometašic, kar so Koprčanke pretvorile v nedosegljivo prednost. Končni rezultat 25:17 je odraz dejstva, da so priložnost za igro dobile tudi manj izkušene igralke Nazarij. V nedeljo je bila tekma 10. kro- ga, nazarske rokometašice pa so gostovale pri ŽRK Škofja Loka. Že v uvodu tekme so gostujoče rokometašice jasno pokazale, da jih zanima le zmaga. Prvi polčas so dobile z 10:16. V drugem so vodile že z devetimi goli razlike. Priložnost za igro so dobile vse igralke, ki so vseskozi nadzirale rezultat in kljub padcem v igri zabeležile zanesljivo zmago 23:27. S peto prvenstveno zmago so se utrdile na tretjem mestu v prvenstvu. Trener Dobnik je mnenja, da bi njegove varovanke bile še višje na lestvici, če bi imele več skupnih treningov, tako pa trenirajo v nepopolni sestavi zaradi obveznosti igralk. Po dveh gostovanjih bo jutri na sporedu domača tekma in priložnost za zveste navijače, da pomagajo nazarskim rokometašicam v boju proti uveljavljeni B ekipi RK Krim Mercator. Roman Mežnar DRŽAVNO PRVENSTVO V INLINE HOKEJU Lučani tik za najboljšimi Na zadnji tekmi prvenstva se je ekipa hokejskega kluba Luče pomerila z ekipo Modri dirkači Rodex in jih premagala z rezultatom 6:4. Za Lu-čane je trikrat zadel Matevž Fale, po enkrat Uroš Dogaris, Jure Zupanc in Lenart Ugovšek. Lučani na lestvici trdno držijo drugo mesto, za vodilno ekipo zaostajajo le za dve točki. ŠS Zelo pomembno! Kriza v Sloveniji časovno sovpada z začetkom pobiranja dajatev komunalnih podjetij (gospodarskih javnih služb) na podlagi ničnih računov. V Savinjski dolini se je začelo sredi leta 2008. Komunalno podjetje, ki je v lasti občin, brez opravljenih storitev ali dobave blaga za račun občin in države pobira indirektno dajatev in je nanjo do nedavnega obračunavalo še davek na dodano vrednost. Takšni računi komunalnih podjetij, izključno za okoljsko dajatev po Uredbi U.l. št. 104/2009, popr. 14/2010 ne izpolnjujejo nujnih pogojev za nastanek, zato ne morejo imeti pravnih učinkov ali posledic. Nujni pogoj za nastanek računa gospodarske javne službe je opravljena storitev ali dobava blaga ter na storitev ali blago obračunane dajatve in davki. Po predpisih mora podjetje v sporih pred sodišči zastopati odvetnik s pooblastili in prisego. Sodišče po uradni dolžnosti pazi na ničnost. Slednje je v pravni državi varovalo, da ne pride do nesmiselnih tožb in samovolje posameznikov, podjetij in institucij. Odvetnik podjetja mora opozoriti odgovorne v podjetju, da račun izključno z dajatvami ni v skladu z Občinskim odlokom, Uredbo, Računovodskim standardom, Zakonom o davku na dodano vrednost, Zakonom o varstvu potrošnikov, Zakonom o gospodar- 22 Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi skih družbah in Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. V kolikor je odvetnik spregledal navedene predpise, mora Sodišče za verodostojno listino pred izdajo sklepa o izvršbi, po svoji dolžnosti preveriti, ali je upnik predložil verodostojno listino. Razumljivo je, da sodišče zneska na računu upnika ne preverja, saj nima vpogleda v poslovni odnos. Izključna naloga sodišča je, preveriti verodostojnost listine, ki jo je predložil upnik. Če listina ni verodostojna, torej ni skladna s predpisi, mora sodišče tak račun zavrniti upniku po svoji dolžnosti. V nasprotnem se sproži plaz razsodb po katerih bodo sodišča sledila tožbenim zahtevkom podjetja in nazadnje razsodila, da je tožena stranka dolžna plačati dajatev in davek na dodano vrednost. Prisiliti državljane v plačilo obveznosti, ki jih pravo in pravna ureditev ne omogočata, torej na podlagi očitne samovolje, je najhujša oblika pokvarjenosti oblasti. Vse nosilce javnih pooblastil (še posebej župane občin Savinjske doline) prosim, da čimprej in odločno preprečite delitev na elito in brezpravno rajo. Upor brezpravne raje na podeželju je državljanska vojna. To ni primerljivo s protesti v mestih. Na podeželju strasti ne razvnemajo skupine, ki jih vodijo interesi, temveč tradicionalni čut za pravico. Podvolovljek, 2. decembra 2012 Stanko Čermelj Podvolovljek 41, 3334 Luče ZAHVALA Iz srca se zahvaljujem dežurni službi iz Mozirja, šoferjema rešilca Dejanu in Robiju ter zdravnici Podlesnikovi za hitro pomoč. 17. novembra so mi s hitrim in profesionalnim ukrepanjem rešili življenje, za kar jim bom vedno zelo hvaležna. Ana Naraločnik iz Primoža nad Ljubnim Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA V 88. letu starosti se je v sredo, 28. 11. 2012, od nas za vedno poslovila draga sestra, teta in botra Marija PRISLAN rojena Brunet Rore 9, Ljubno ob Savinji 30.8.1924 - 23.11.2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, gospe Pavli, ostalim sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so ji ob težkih časih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju PV Centra starejših - Zimzelen, Topolšica, kjer je bivala zadnje jesenske dni življenja, ter bolnišnici Slovenj Gradec, v kateri so ji lajšali zadnje trenutke življenja. Hvala pogrebni službi Anubis, gospodu dekanu Puše-njaku in cerkvenemu pevskemu zboru za lep cerkveni obred, trobentaču za zaigrano pesem Kje so tiste stezice in gospe govornici za čutne poslovilne besede. Vsem skupaj, tudi neimenovanim, še enkrat iskrena hvala! Žaluj'oči Vsi nj'eni Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. Takrat zvonovi, zvonite... (M. Slomšek) ZAHVALA K večnemu počitku je odšla Marija SKORNŠEK 9.4.1939 - 21.11.2012 Pavelnova iz Sel Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje in svete maše, g. Fonziju za opravljen obred, govornici Mariji za poslovilne besede, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi nj'eni Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c BrasJovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Življenje niso dnevi, ki smo jih preživeli, življenje s teboj so bili dnevi, ki sijih bomo zapomnili. Hvala ti za vse! ZAHVALA Agata MLINAR 2.2.1929 - 24.11. 2012 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornici gospe Valči za poslovilne besede in pogrebni službi Morana. Vsi nj'eni Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 23 Za razvedrilo Cvetke PREDRECESIJSKE SPODNJICE Andrej Tesovnik, amaterski igralec: »O, tele spodnjice pa ziher niso od vaju. So namreč še iz časa pred krizo, danes si tako velikih prav gotovo ne more nobena privoščit'. Tu je blaga kot za šotor.« Tatjana Bezovšek, amaterska igralka (na sredini): »Kaj pa ti veš, ko ženske še od blizu videl nisi.« Andrej: »O, vem, vem, sem se zadnjič stiskal z vašo deklo na peči.« Petra Marovt, amaterska igralka: »A potem si ti tisti, ki je padel s peči in si zlomil roko?« Andrej: »Ja, kako pa to veš?« Petra: »Je zdravnik zadnjič v gostilni razlagal, da si je eden zlomil roko, ko je padel z delovnega stroja!« HRIBARJEV FOTOGRAFSKI SPOMIN »Se še spomniš Karli, ko sva z znanim direktorjem »laškega pira«, on v vlogi »tekočega« sponzorja, prišla na tvojo lokostrelsko prireditev 3D v Logarsko dolino, ki pa je bila vsa v reklamnih »fanah« konkurenčne ljubljanske pivovarne. Turnšek te je vprašal po zdravju, ti pa v luft, da »tak dobrega pira, kot je štajerski, sploh ni treba reklamirati?«, se je po dveh desetletjih spominjal novinar, radijski voditelj in komik Sašo Hribar (levo) ondan, ko sta s citrarjem in pevcem Karli-jem Gradišnikom spet rekla dve tri za Plesnikovim šankom. Karli pa glasbenemu prijatelju dobrohotno nazaj: »Vem, da imaš fotografski spomin, take neumnosti pa čim prej pozab'.« 24 Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 Križanka, Informacije 7D O Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 25 Napovednik dogodkov najdete na strani 20. MORDA STE ISKALI PRAV TO ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca frizijca, težkega 75 kg; gsm 040/256-652. Prodam bikca sivo-rjavega, starega 10 dni; gsm 041/835-658. Prodam bikca limuzin, težkega 120 kg, in žganje od jabolčnika; tel. 583-24-70. Prodam čb bikca, starega 10 dni; kupim sivo-rjavo teličko; gsm 070/379-065. Telice: čb, bbp, stare od 1 do 2 leti (ena mesec), prodam; gsm 031/297-785. Prodam brejo telico, pasme šarole; gsm 041/783-628. Prodam prašiča za zakol (120 - 130 kg); tel. 03/583-52-07. Prodam prašiče, 100 -180, kg lastne reje - možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam plemenskega ovna js pasme, starega 7 mesecev; gsm 041/601-753. Kozla za zakol ali nadaljnjo rejo prodam (50 eur); gsm 031/747-879. Prodam psa - zlati prinašalec, star 8 mesecev (s kočo ali brez), cena po dogovoru; gsm 051/206-045. ŽIVALI - KUPIM Kupim teličko limuzin ali šarole, staro 14 dni; gsm 041/466-720. DRUGO - PRODAM Prodam bukova drva; gsm 031/223-851. Prodam hlodovino hrasta 1,5 m3 in traktorsko prikolico; gsm 041/466-720. Prodam krvavice; gsm 051/319-906. Domače krvavice prodam; gsm 051/357-683. Prodam klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852. Prodam mali hladilnik; gsm 031/539051. Prodam pomivalni stroj gorenje, GV 63424; gsm 041/332-898. Prodam mesoreznico 22 z motorjem in pol-nilko za klobase 5 kg; gsm 040/543-561. Prodam računalnik + monitor, cena 20 eur; tel. 03/584-14-95 - po 15. uri. Prodam traktorske snežne verige agrotrak 570 8, dimenzije 480/65x24, H izvedba, debeline 8 mm; gsm 051/341-733. DRUGO - PODARIM Podarim pisalno mizo; gsm 041-793063. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam osebni avto, polo, letnik 1996, za 400 eur; gsm 051/324-159. Prodam 4 gume s platišči, dimenzije 165- 70-R13; GSM 070/235-316. Zimske gume 195-65-15R, s platišči za- uw, prodam; gsm 041/650-151. NEPREMIČNINE Na planini pri Ljubnem prodam dobro vzdrževan vikend, cca 68 m2 (K-P-M); gsm 041/793-698. Na relaciji Ljubno-Gornji Grad-Soteska vzamem v najem njivo, cca 1 hektar; gsm 041/577-225. OSEBNI STIKI Veliko sem pretrpel, mnogo naredil, čas je, da bi se ljubezni veselil; gsm 031/860-668. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. ◊ VODENJE RAČUNOVODSTVA in davčno svetovanje po konkurenčnih cenah, gsm 031/303-930. TR Aktiva, Anica Rajter s.p., Novo naselje 35, 3342 Gornji Grad. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. ◊ STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji._ ◊ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ◊ STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), prodaja masivnih vhodnih vrat ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. £1)m spomb mqowa v zqomesfivmia wlíni tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com 26 Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 Oglasi rMADiauA.ftVALirLm. IHAJNDLI »LAK tiLiKA i.p. GC-m* 16 h 3317 fihwhoetFY*J Teh 03 S!t9 M.* Ml 607 337 FiU.M8B1 E-AUd: JIJilki «lik i*: ir**H »OCViti-GiiJt.ii NIKOLI UGODNEJE! Strešniki POLAK E barvni {svetlo sivi) 5,94EUR/m3 BOŽIČNA AKCIJA dO 25.12.2012 OMEJENE ZALOGE! Strešniki POLAK E (barvni) že od 6,12 EUR/m3 Strešniki sivi (cementni) 5,04 EUR/ms, PLAČATE LETOS, VOZITE DRUGO LETO = GRATIS SKLADIŠČENJE! PRVIH PET STREH PREVOZ GRATIS! I Savinjske novice št. 49, 7. december 2012 27 Želimo, da se vam v novem letu izpolni čim več skritih želja ■ r ■ '*•*••. Največja izbira pohištva za opremo celotnega doma -kuhinje, dnevne sobe. predsobe, otroške in mladinske sobe, spalnice - - "if7. M . " „ Celje, Mariborska c. 86 nasproti City centra T: 03 70 50 180 www.sanles.si Spalnica SAMBA -30 % Hitri dobavni rok in brczplacna moiitdža pohištva. Akcija valja do i?.t2.: sam SAM NAZARJE Lesarska cesta 2 3331 Nazarje tel.: 03/83 92 760 e- pošta: naz@sam.si gradbeni marer I jI vodovod, ogrevanje wk odrve. laki vrtni program vijaki, okovje keramika in kopalnlika oprema elektro www.sam.si Spoštovani! Obveščamo vas, da smo se v podjetju Sam odločili, da priskočimo na pomoč gospodinjstvom, ki so bila prizadeta v poplavah. V trgovini Sam Nazarje vam nudimo 10% popust na vse izdelke. Prosimo vas, da s seboj prinesete potrdilo, ki ste ga prejeli s strani občine, da ste utrpeli škodo. Upamo, da bomo s tem lahko vsaj delno ublažili vašo stisko.