Razprava o urbanistični izgrodnji Pred dnevi je sklical Občinski ljudski odbor Mozirje posvet s predstavniki občinskih političnih organizacij, krajevnih organiza­ cij, podjetij in urbanisti ,o bo­ dočem urbanističnem statusu krajev Mozirj() in Nazarje. Ker ni bilo doslej urbanističnih na­ črtov sta se razvijala oba kraja neuačrtno, čeprav sta oddaljena le 2,5 km eden od drugega. V obeh krajih sta rastla nova sta­ novanjska naselja. Vzporedno razvijanje obeh krajev je terjalo drobljenje sredstev komune za negospodarske investicije. Mo­ zirje je upravno politično sre­ dišče komune s številnimi jav­ nimi službami, Nazarje pa je industrijski kraj z okoli 400 pre­ bivalci. Razprava, podkrepljena z ekonomskimi pokazatelji, je po­ kazala, da ima Mozirje dosti bolj ugodne pogoje, da se v nekaj letih razvije v kraj z okoli 3 tisoč prebivalci. Kraj ima tudi zelo ugodne pogoje za razvoj turizma. Urbanistična izgradnja Mozirja je samo na izgradnji komunalnih objektov za blizu 120 milijonov dinarjev cenejša od Nazarja. V Mozirju tudi ni industrije, ki bi motila življenje v stanovanjskem naselju. Lega samega kraja pa je zelo ugodna za nadaljnjo iz­ gradnjo, medtem ko v Nazarju primanjkuje prostora, predvsem če je v vidu nadaljnja razširitev lesne industrije. Na posvetovanju so osvojili stališče, da se v prihodnje raz­ vija le kraj Mozirje, v Nazarju pa industrija. Tako se bo tudi stanovanjska izgradnja v pri­ hodnje odvijala le v Mozirju. V kratkem bosta za oba kraja iz­ delana urbanistična inačrta, o ka­ terih bodo razpravljali še na zborih občanov, končno besedo pa bo dal še občinski ljudski odbor. r. USPEŠNI PORAVNALNI SVETI V MOZIRJU V mozirski občini že dve leti uspešno deluje 12 poravnalnih svetov. V lanskem letu so le-ti obravnavali 311 spornih zadev. Ze število samo kaže, da je v Zgornjesavinjsikem predelu zelo malo sporov. Največ so jih imeli v Mozirju, Lučah, Ljubnem in v Rečici. V glavnem so prevlado­ vali sT)ori materialnega značaja (prilaščanja tujega imetja, ško­ da, dolgovi ipd.). V celoti so uspešno rešili doibri dve tretjini spornih zadev in s tem ne le raz­ bremenili sodišče, temveč doka­ zali, da njihov ugled vse bolj rase. Tretjina volivcev razpravlja Cstavi v razpravah o predosnutku zvezne in republiške ustave v mozirski občini je sodelovalo na 45 sestankih blizu 3000 občanov, ki so zastavili fiad 200 vprašanj. Največ vprašanj je bilo na­ menjeno obrti, osebni lastnini, lastnini kmetijskih zemljišč, de­ dovanju, davkom in volitvam no­ vih predstavniških organov. Manj jih je bilo s področja industrije in delavskega samoupravljanja ter ostalih družbenih služb, če­ prav so bili sestanki v nekaterih delovnih kolektivih zelo dobro obiskani. Številna vprašanja so bila povezana z občinskim statu­ tom, o katerem bodo v nekaj dneh začeli s sjplošno razpravo. Ponekod pa so o osnutku občin­ skega statuta že govorili in dali nekatere koristne pripombe. MOZIRJE Ali bodo letos dokončali Mozirčani so že vrste lei želeli, da bi z dograditvijo kratkega odseka ceste Luče—Črna sklenili cestno povezavo Sa­ vinjske in Mežiške doline ter obenem odpravili velik, nepctroben ovinek, ki ga je moral doslej napraviti vsak motori­ zirani državljan. V celoti je ostalo le slabe 4 kilometre, ki bi jih bilo treba skupno zgraditi. Od tega odpade na mozirvsko občino le en sam kilometer, kar znaša nekaj čez 10 milijonov din. Le-ti pa ne smejo bitd ovira, kajti turis't''čna pomembnost te kratke zveze je izredna, saj bosta obe zaprti dolini prav s to »kratko_ zvezo« dobili značaj prehodnih (za vozila) do­ lin, kar je predpogoj privlačnosti. Cesta sama bo še posebej zanimiva, ker bo vodila v višiini več kot 1000 metrov in bomo na ta način dobili en gorski pre­ laz več (preko Bele peči!). -jo 100 ODSTOTNA REALIZACIJA PRORAČUNA Na zadnji občinski seji v Mozirju so med drugim razpravljali tudi o realiza­ ciji proračuna za 1962. leto. Le-ta sodi med najugodnejše v zadnjih letih. Do­ sežen je bil stoodstotno. Na takšno ugodno realizacijo je vplivalo predvsem realno planiranje dohodkov ter sistema­ tično izterjevanje davščin. Najvažnejše pa je nedvomno to, da so gbčinski or­ gani vseskozi spremljali proračunsko siituacijo. Prav 100 odstotna realizacija pa je omogočila redno, nemoteno fi- nansiranje posameznih javnih služb v občini. K. Z. ZA BOLJŠE POKLICNO USMERJANJE MLADIH Pred dnevi je bil v Celju skupni sestanek predstavnikov Zavoda za pedagoško službo in predstavnikov zavodov za za­ poslovanje delavcev celjskega okraja. Ob tej priliki so podrob­ neje razpravljali o delu šol, nji­ hovih vodstev in ostalih organov pri poklicnem usmerjanju mla­ dine. Pri tem so ugotovili, da je v dosedanjem delu bilo premalo sodelovanja vseh organov in fo­ rumov, ki delujejo na tem po­ dročju. PREMIJA ZA MLEKO Oskrba Velenja in Šoštanja z milekom je še vedno proMematič- na in prav o -tem problemu so" spregovorili tudii na zadnji seji občinskega ljudskega odbora. Svet za kmetij sitvo je predlagal, da bi sprejeli odlok o premiji za kravje mlekio, in sicer naj bi premija znašala 15 din za liter mleka, ki ga kmetijisike organizacije prodajo neposrednim potrošnikom Kot kaže, bodo sredstva za pre­ mije zagotovih v občinskem pro­ računu. -jo SEKCIJA ZA POKLICNO USMERJANJE USTANOVLJENA Na sestanku iniciativnega od­ bora za ustanovitev sekcije za poklicno usmerjanje v celjskem okraju, ki je bil pred kratkim v Velenju, so ugotovili, da bo ta organizacija štela v začetku svo­ jega delovanja nad 160 članov. Med njimi je po sedanjih prija­ vah sodeč največ prosvetnih de­ lavcev, ostali pa so uslužbenci zavodov za zaposlovanje delav­ cev, zdravstveni delavci in usluž­ benci gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo s personalnimi zadevami. Istočasno so tudi sklenili, da bo ustanovni občni zbor sekcije sredi_,marca, do tega časa pa bo­ do izdelali dokončen osnutek statuta sekcije in njen delovni program za letošnje leto. Na istem sestanku so se za vključi­ tev v celjsko sekcijo odločili tudi predstavniki zasavskih občin. L. KONFERENCE ZK V KONJIŠKI OBČINI Osnovne organizacije ZK v konjiški občini se že pripravljajo na letne konference svojega članstva. Te bodo predvidoma v februarju in deloma v marcu. Na nedavnem sestanku sekretarjev, ki ga je sklical občinski komite ZKS, so sklenili, da bodo na kon­ ferencah podali temeljito analizo političnega dela članov na svo­ jem območju. L. RAZGOVOR S ŠTIPENDISTI Pred dnevi je tajnik občinskega ljudskega odbora pripravil pose­ ben razgovor s štipendisti iz ko­ njiške občine. Pomenili so se o raznih problemih in tudi težavah študentov, hkrati jim je pa pove­ dal, da spričo slabših učnih uspe­ hov letos ne morejo biti zadovolj­ ni. Študentje so obljubili, da bodo uspehe izboljšali. Taki pogovori (štiri najboljše štipendiste so tudi nagradili) so gotovo koristni, saj mladi ljudje, ki se šolajo, ne izgube stika z ustanovo ali podjetjem, ki jim študij omogoča. m. SEMINAR ZA STATUTE PODJETIJ Občinski sindikalni svet v Šoštanju pripravlja skupaj z de­ lavsko univerzo enodnevni semi- na,r za predstavmike podjetij, na katerem bodo proučili osnovne smernice za sestavo statutov pod­ jetij. Doslej je v občini k temu najresneje pristopil le kolektiv rudnika lignita, medtem ko v ostalih podjetjih čakajo. -že DROBNE IZ NAŠIH KOMUN MOCAN POUDAREK SOCIALNI SLUŽBI V šoštanjski občini bodo v le­ tošnjem letu dali močan pouda­ rek obstoječi kadrovski službi, katero bodo okrepili z dvema profesionalnima socialnima de­ lavcema. Tako bodo navezali tesnejše stike s ikrajevnimi skup­ nostmi, gospodarskimi organiza­ cijami, šolami, sodišči in drugi­ mi družbeno političnimi faktorji. Predvsem pa bodo skušali social­ no islužbo preusmeriti v močno socialno preventivo. Zato bodo ustanovili usmerjevalni odbor za reševanje zadev varstva otrok in prehrane šolskih ter predšolskih otrok in pravtako prepotrebno rehabilitacijo naših najmlajših, kj so zaradi objektivnih vzrokov zaostali v svojem razvoju. -ik Nova termoelektrarna v mrzlih zimskih dneh je naše gospodarstvo v najtesnejši odvis­ nosti od naših velikih »krvoda- jalk« — elektrarn, ki delajo s polno paro. Vsak najmanjši iz­ pad bi v tem času pomenil ogromno gospodarsko škodo. Ti­ soče in tisoče ton premoga potuje DO žičnici v ogromna žrela veli- cih kotlov — po tankih brnečih žicah pa odteka energija, ki na­ paja na tisoče strojev in daje toploto ter še nešteto drugih olajšav. Ena od velikih termogigantov je šoštanjska termoelektrarna, ki je z dobrim gospodarjenjem uspela v tem, da je njena obra- tovna režija in dejanska cena toka cenejša od marsikatere hidroelektrarne. V lanskem letu so proizvedli okrog 850 milijonov kilovatnih ur, medtem ko bodo letos ipredvidoma okrog 870 mi­ lijonov. V načrtih pa je gradnja nove termoelektrarne pri novem predvidenem jašku v Metlačah jri Šoštanju, ki naj bi po zmog- jivosti bila največja v Jugosla­ viji. Iz Zavodnje nad Šoštanjem Mala vasica Zavodnja nad Šoštanjem je v lanskem letu pridobila pomemben objekt — kulturni dom. Večina vsi kra­ jani so prispevali k tej pridobitvi, ki je ravno v zimskih dneh več kot potrebna. Še vedno pa se Zavodenjčani ogrevajo, da bi slednjič le dobili v svoj kraj trgo­ vino, kajti odaljenost 8 km od Šoštanja je za te ljudi pač ne le nerodna, tem­ več jim odvzema tudi mnogo časa. Da je zadeva hujša, moramo vedeti, da ta vasica kljub solidni cesti nima avtobus­ nih zvez. O tem so že razpravljali na občinskem ljudskem odboru, vendar pa doslej niso našli ustrezne rešitve. Vsekakor bo treba to zadevo rešiti čimpreje, kajti najbrž ne bi bilo tako težko, da bi v kraju samem imeli manjšo trgovino, ki bi jih zalagala z naJTiuj- nejšem. Misliti pa je treba tudi na šol­ sko mladno višjih razredov, ki v danih pogojih pač nima najboljših pogojev. STANOVANJSKA IZGRADNJA Kljub prvotnim vestem o te^^ da v letošnjem letu v Velenju nie bodo začeli z novogradnjami sta­ novanj, kaže, da bodo pomladi začeli kar z gradnjo dkriog 15o novih stanovanj. Vsa nedokonča­ na stanovanja pa bctdo sledpjlč dokonča M. Ker bo v letošnjerji letu gradbem obrat rudnika lig­ nita polno zaposlen z gradnjo ob-1 jektov energo-kemičnega kombi- I nata v bližini Šoštanja, bo glav­ nina stanovanj sike izgradnje padla predvsem na splošno gradben^ podjetje »Vegrad«. Le-to je že konec lanskega leta izvedlo an­ keto o tipih stanovanj in o per­ spektivnih potrebah, kajti v bo­ doče bioido prešli na induistnijislko proizvodnjo stanovanj sikih objeik-^ tov in seveda tudi prodajo sta­ novanj in ne le zgolj uslug. V zadnjem času ,se v Velenju vse bolj ogrevajo za gradnjo dvo­ rane za raznorazne zabavne pri- rediitve (tega namreč manjka!). Le ta naj bi po mnenju mnoigih služila tudi za telovadnico, fci je prav tako že- vrsto let samo go­ reča želja. V kolikor bo dovolj razumevanja za kulturno zabav­ no življenje, bo tudi ta dvorana lahko služila svojemu namenu. V VELENJU DVE ORGANIZACIJI Da bi bilo delo Socialistične zveze čim bolj uspešno, so na zadnji seji kra­ jevnega odbora SZDL v Velenju skle­ nili, da bodo ustanovili dve podružnici in v ta namen že v prihodnjh dneh iz­ vedli sektorske konference. V zadnjem času je bil odziv članov Socialistične zve­ ze izredno slab, zato menijo, da bi z de­ litvijo dosegli večjo razgibanost in ne- posrednejši stik s članistvom. Meja med obema podružnicama bo reka Paka, ki deli Velenje. V vsaki podružnici Ijo sedemčlanski odbor. OPROSTITEV PRISTOJBIN ZA MOTORNA VOZILA Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Šoštanju so razpravljali o pristojbinah za cestno motorna vozila, ki jih uporabljajo gospodarske organi^ zaoije komunalne dejavnosti in gasilska društva. V razpravi so sklenili, da teh pristojbin naj ne plačujejo za tista vo­ zila, ki jih uporabljajo izključno za vzdrževanje snage, opravljanje pogrebne službe lin vzdrževanje cest. Prav tako pa so sprejeli sklep, da to velja tudi za motorna voziiia, ki jih uporabljajo zgolj v gasilske namene. -že TEČAJ RDEČEGA KRIŽA Sredi januarja so v Paki pri Velenju začeli s tečajem Rdečega križa. Večina obiskovalcev so starejši mladinci in mla­ dinke, ki jim predavanja in pcmenki o prehrani, o vzgoji družine, o bodočem zakonu' ter ostalem mnogo pomenijo. Skupno jih tečaj obiskuje 25. Glavni poudarek je predvsem na prehrarjv, kajti prav na tem področju so (vsaj pri šolski mladini) vidni številni pri­ meri podhranjenosti. Razpravljali so o proizvodnem delii Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Šoštanju so razpravljali o vlogi in pomenu proizvodnega dela. Za- nimiivo je, da so tokrat gospodarstve- uiki — člani zbora proizvajalcev zago­ varjali potrebo po vse tesnejšem sode­ lovanju šol z gospodarskimi organiza­ cijami. Tako je direktor tovarne gospo- dinjslie opreme »Gorenje« v Velenju prikazal primer, kako so v poletnih po­ čitnicah zaposlili dijake in ugotovili, da so le-ti zaradi svoje izobrazbe v krat­ kem času dosegli ali celo presegali po­ stavljene norme. To razpravo so načeli na pobudo ko­ misije za proizvodno delo šolske mla­ dine. Občinski ljudski odbor je sklenil, da bo dal vsem gospodarskim organi­ zacijam priporočilo, da podpro priza­ devanje komisije in s tem omogočijo perspektivno reševanje vprašanja po­ klicnega usmerjanja. -j NOV OBČINSKI ODBOR SZDL V ŠOŠTANJU Pred nedavnim se je sestal no­ voizvoljeni občinski odbor Socia­ listične zveze v Šoštanju in iz svoje srede ponovno izvolil za predsednilka tovariša Damjana Brvarja, za sekretarja pa tova­ riša Milana Štrbana. Za boljše in uspešnejše delo pa so ustanovili še štiri komisije. Tako so izvolili za predsednika idejno vzgojne komisije tovari- šico Hermino Klančnik, za pred­ sednika komisije za društva in organizacije tovariša Rudija Bajca, za predsednika komisije za prošnje in pritožbe tovariša Izidorja Florjana in za predsed­ nika komisije za organizacijsko- kadrovska vprašanja tovariša Milana Štrbana. Z doslednostjo pa so se zavzeli, da bodo v letošnjem letu pred­ vsem izboljišali informiranje ob­ čanov, zato pripravljajo sedaj prav 'kvalitetna »Obvestila«. -ik Kulturni dom v Štorah V kratkem bo v kulturnem domu v Štorah zaživel klub in naj­ brž bo prav letos, v dolgih zimskil večerih, že močno posegel s svojo svojstvenostjo v kulturno zabavno življenje proletarskega kraja. Za čim uspešnejše delovanje kluba pa je tokrat kolektiv Železarne imel velik posluh, saj je nastavil kulturnega referenta, ki bo skrbel za reakreacijo članov kolektiva in istočasno vodil ter usmerjal delo v klubu. Popolnoma jasno je, da je le na takšen način možno za­ gotoviti smiselno programsko delo v novih oblikah in da je prav v tem garancija za aktivno vlogo Svobode kot razširjevalca nevsilji­ vega prosvetljevalca. Prav danes bo v tem domu odlična proslava dneva slovenske kulture. Pripravila jo je dramska sekcija pod vodstvom tovariša Legvarta. Sredi februarja pa bodo domačini videli dramo "•Pokojni Cristopher Bean«, ki jo je režiral tovariš Vudler. Volivci o črnih gradnje h in še k o j v zadnjih dneh januarja so bili v večini krajev Šoštanjske občine zbori volivcev, na katerih so raz­ pravljali predvsem o urbanistič­ nem načrtu Šaileške doline. Mar­ sikje so se na veliko razgovoriM o črnih gradnjah, ki pa so sedaj vse bolj redkeje. iNiOv urbanistič­ ni načrt je bil že dlje časa težko pričakovan, kajti občani zaenkrat niso točno vedeii, kje iso spričo veLikih predvidenih sprememb za­ zidalne površine za stanovanjsiko izgradnjo. Poleg tega pa so se v nekaterih 'krajih pogovorili o ilan- skoiecnem krajevnem samopri­ spevku (primer v Skalah), o ka­ terem so mnenja, da je bil pre­ visok, saj je predvideval kar odstotek od mesečne plače. Do; menili so se, da pristanejo na 0,5 cdstoitka, za preostalo vrednost bi izvršili zemeljiska dala. -že Politična šola v Rogaški Slatini v Rogaški Slatini so v zimskih počitnicah priredili za 30 mladih prosvetnih delavcev enotedensko politično šolo. Slušateilji so se seznanili s pojmi družbene eko­ nomike in z viprašanji šmarske komune. Zanimivo je to, da so ob zaključku po skupinah opraviilJ raziskovalne naloge, s katerimi bodo v februarju proučili pred­ vsem določene probleme v šol­ stvu šmarske občine. Naloge za­ jemajo problematiko idejnosti poulka. komunalne vzgoje in na­ grajevanja ter samoupravljanja V VELENJU IMAJO DRSALIŠČE V letošnjem letu so se slednjič uresničile sanje neštetih mladih in starejših drsalcev: dobili so odlično drsaliišče, in sicer na no­ vem katcikališču. Vsak dan lahko vidiš mlade 'in tudi nekaj starej­ ših, kako se nekateri bolj smelo, a drugi z gotovostjo in eleganco pode po beli ploskvi. v komunalnem sistemu. Ob zaključku so slušatelji v anketi ocenili seminar in pod­ črtali, da je takšna oblika sezna­ njanja s prolblemi potrebna in koristna. R. L. ZDRUŽITEV SOL S 1. januarjem so slednjič pri­ pojili osnovno šolo Skale k II. osnovni šoli v Velenju ter osnov­ ni šali Pesje ter Šentilj k I. os­ novni šoli v Velenju. Pripojitev sama je poteikala v čudnem vzdušju, saj so bili krajani pri­ pojenih šol za, prosvetni delavCi pa so imeli nešteto »dokazov« o nekoristnosti le-tega. Šele po dalj­ šem razpravljanju so pristali na to, ko so jim predstavniki občin­ skega ljudskega odobra temeljito obrazložili prednosti združitve. Nedvcanno je, da bo sčasoma vpMv te pripojitve viden v bolj­ šem znanju otrok na okoiliških šolah. -jo V teh dneh je pluženje skorajda med najvažnejšimi opravili. Ce­ ste morajo biti prevozne in da so, morajo cestni delavci opraviti levji delež dela v nočnem času. Tako smo na našem potovanju proti Vitanju zatekli plug s štirimi pari konjev in delavce pri malici. Ker nismo mogli napredovati zaradi novozapadlega snega, smo se pridružili malici in počakali, da nam je plug očistil pot iuaiu Celjski tednik