Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt	Posamezni izvod 1.S0 šil., mesečna naročnina 5 šilingov
imm
p.b.b.
Letnik XXVI.
„Ali je to nemška kultura?"
Javnost ogorčena zaradi množečih se napadov na partizanska grobišča in zahteva, da storilce končno izsledijo in jih strogo kaznujejo
Prejšnji teden je bilo grobišče partizanskih borcev in žrtev fašizma na pokopališču v Žrelcu — kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista — ponovno oskrunjeno. Neznani storilci so spomenik pomazali s črno barvo, in sicer tako, da po mnenju varnostnih oblasti tokrat ni več govora le o poškodbi, marveč o uničenju spomenika.
To je tekom zadnjih mesecev že tretji zločinski atentat na partizansko grobišče v Žrelcu. Zato je razumljivo, da v javnosti narašča ogorčenje zaradi množečih se napadov, zlasti ker varnostnim organom doslej jriti v enem samem primeru ni uspelo izslediti storilcev in jih izročiti roki Pravice, da bi prejeli zasluženo kazen za svoja gnusna dejanja.
Zveza koroških partizanov, ki je Postavila zdaj že trikrat oskrunjeni spomenik v Žrelcu, je ob novem °ientatu poslala notranjemu mini-*hu protestno pismo, o katerem obširneje poročamo na posebnem •fiestu. V tem pismu izpovedano °9orčenje izraža mnenje vsega slovenskega ljudstva tu in onstran meje; istega mnenja pa je tudi velika večina nemško govorečih sodeže-Janov, ki prav tako z vso odločnostjo obsojajo podla dejanja brez-yestnih elementov, ki s svojim zlo-
Kdaj pa pri nas?
Tako vprašuje „Primorski dnevnik*, ko poroča o nedavnem procesu pred sodiščem v Bocnu na Južnem Tirolskem. Proces je namreč v celoti potekal izključno v nemškem jeziku: nemško je govoril italijanski sodnik, nemško sta govorila obtoženec in tožitelj, oba pripadnika nemške manjšine, 1n nemško je kot priča govoril tudi italijanski orožnik.
»Primorski dnevnik“ primerja razmere na Južnem Tirolskem z razmerami, v katerih živi slovenska narodnostna skupnost v Italiji, ki ji kljub ustavno in mednarodno zajamčeni enakopravnosti še vedno tratijo pravico do uporabe svojega jezika na sodišču.
S Slovenci v Italiji pa tudi nii lahko vprašujemo: Kdaj pa pri nas? Kajti tudi na Koroškem pri dosedanji ^širokogrudni* rešitvi manjšinskega vprašanja ne more biti govora o enakopravnosti, kot jo uživajo južni Tirolci!
končno, da bo spet mir, da nam ne bo treba živeti v strahu, da nas ti zločinci enkrat poženejo v zrak!
V vrsti podobnih atentatov v raznih krajih južne Koroške je žrelski primer vsekakor posebno značilen.
H Do trikratne skrunitve partizanskega grobišča tekom nekaj mesecev je prišlo ravno v kraju, kjer so poznani krivci in sodelavci pri nacističnih zločinih vse do danes ostali nekaznovani.
S Dogaja pa se to v kraju, kjer je znan krog ljudi že ob postavitvi protestiral proti partizanskemu spomeniku in z lastnoročnimi podpisi zahteval njegovo odstranitev.
Ampak policija menda ne ve, kje naj bi iskala krivce. Zakaj se ne ravna tudi v tem primeru po splošno znani logiki, ki jo vedno spet doživljamo na procesih proti nacističnim zločincem, kjer se vsi — in to zelo pogosto tudi z uspehom — izgovarjajo na to, da so »izpolnjevali samo povelja". Morda se po takih »poveljih" ravnajo tudi skrunilci partizanskega grobišča v Žrelcu? To bi pomenilo, da je potem treba klicati na odgovornost predvsem tudi tiste, ki so dali tako »povelje" — ki so javno in pismeno zahtevali odstranitev spo-
menika; poleg njih pa še vse one, ki kakorkoli pomagajo ustvarjati ozračje, v katerem se taki in podobni izpadi sploh morejo dogajati.
Policijo pa očitno bolj kot izsleditev storilcev in duhovnih očetov teh atentatov zaposluje vprašanje, kako bo uspelo spomenik spet očistiti. Seveda — sledovi, ki so jih zapustili skrunilci grobišča, so vse prej kot znamenje kulturnosti.
Dogodki v Žrelcu pa razkrivajo še drugo značilnost koroške stvarnosti. Kje so ostali vsi tisti, ki so že pri najmanjši akciji okoli dvojezičnih krajevnih napisov čutili potrebo, da »z vso ostrino" obsodijo »ekstremiste"? Zdaj ne molčijo samo nemško-nacionalistični krogi, ki sicer najbolj glasno kričijo o »izzivanju” Slovencev; zdaj molčijo tudi vsi drugi — od oblikovalcev javnega mnenja pa tja do vodilnih predstavnikov dežele! Ali se ne zavedajo, da ta molk ni le izraz strahopetnosti, marveč je predvsem dokaz, da na Koroškem vlada dvolična morala in dvovrstna pravica. To pa je za deželo in državo, ki se tako rada ponaša s pravno in demokratično ureditvijo, zelo slabo spričevalo, kakor so ponavljajoči se atentati na partizanska grobišča čedalje očitnejša kulturna sramota za Koroško in Avstrijo tudi v očeh mednarodne javnosti!
Zato se nam zdi zelo pošten predlog, ki ga je Zveza koroških partizanov prejela iz vrst nemško govorečega prebivalstva; oskrunjeni spomenik v Žrelcu naj bi opremili z napisom »Ist das die deutsche Kultur?", potem pa organizirali množične obiske, tako da bi čim širša javnost na lastne oči videla in spoznala, kaj se dogaja na Koroškem.
Skrunitve partizanskih grobišč težko bremenijo ugled Avstrije
V
V zvezi z zadnjim atentatom na partizansko grobišče v Žrelcu je Zveza koroških partizanov poslala notranjemu ministru Roschu protestno pismo, v katerem opozarja, da je to v teku mesecev že tretja skrunitev tega grobišča.
»Smatramo za svojo dolžnost, da najostreje protestiramo proti vandalizmu brezobzirnih elementov," poudarja Zveza koroških partizanov v svojem pismu in zahteva, da pristojne oblasti podvzamejo vse potrebno za končno izsleditev in ustrezno kaznovanje storilcev. »Spričo dejstva, da se podobni napadi na grobišča padlih borcev za svobodo in žrtev fašizma v zadnjem času nevarno množijo, moramo z začudenjem ugotoviti, da varnostni organi še v nobenem primeru niso izsledili storilcev, kar med prebivalstvom povzroča naraščajoče vznemirjenje. S tem nikakor nočemo trditi, da pristojne oblasti nič ne ukrepajo; pri nadaljnji neuspešnosti — ki jo določeni krogi očitno razumejo kot oprostitev in naravnost kot poziv k nadaljnjim napadom — pa bomo prisiljeni seči po samopomoči, da v bodoče preprečimo take in podobne izpade."
Zveza koroških partizanov izrecno opozarja, da gre v teh primerih za grobišča oz. spomenike, ki so posebej zaščiteni po členu 19 avstrijske državne pogodbe in po določilih zveznega zakona od 7. julija 1948, torej so napadi na te naprave naperjeni tako proti pravni ureditvi kakor tudi proti mednarodnim obveznostim Avstrije. Zato pričakuje, da bo končno le uspelo izslediti storilce in v bodoče preprečiti take brezvestne akcije, ki težko bremenijo ugled Avstrije v svetovni javnosti.
Prepise svojega protestnega pisma je Zveza koroških partizanov poslala koroškemu deželnemu glavarju in varnostni direkciji za Koroško; prav tako pa tudi jugoslovanskemu in poljskemu veleposlaništvu na Dunaju (ker so med pokopanimi borci in žrtvami tudi jugoslovanski in poljski državljani) ter dokumentacijskemu arhivu avstrijskega upora in zvezi avstrijskih borcev za svobodo in žrtev fašizma.
Predsednik italijanske vlade
bo sprejel zastopnike Slovencev
Po večkratnem odlaganju obljubljenega sprejema bo predsednik italijanske vlade Emilio Colombo zdaj — kakor izgleda — le sprejel predstavnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vodja tiskovnega urada predsedstva italijanske vlade je namreč sporočil, da bo do tega sprejema verjetno prišlo že 2. decembra;
Primerjava, ki sili k razmišljanju
i.
Ir|skim početjem močno škodujejo ^9ledu Avstrije v mednarodni javnosti.
Ravno zaradi tega splošnega j*9orčenja je treba varnostne ob-J’s*i enkrat povsem jasno in ne-youmno vprašati, kako dolgo mi-.to s svojo zdaj že naravnost zna-'mo brezuspešnostjo — hote ali ne-.°'e — še dajati pobudo za nadnje take izpade? Izgovor, da •iudstvo ne sodeluje” pri zasledo-Qnju storilcev, je bil varnostnim r9anom dovolj jasno ovržen kar J*0 licu mesta, na žrelskem poko-Qlišču. Tam so slišali, kako Ijud-v° resnično misli, ko brez vsake-j ovinkarjenja vprašuje; Kako se bodo Sijale? In
te svinjarije še po-zahteva:	Poskrbite
Na zgornji sliki vidimo na levi sfrani oskrunjeni spomenik na partizanskem grobišču v Žrelcu pri Celovcu, na desni strani pa spomenik, ki so ga leta 1963 odkrili na ljubljanskem pokopališču na Žalah Avstrijcem, ki so izgubili življenje v letih 1941—1945 v Sloveniji. Spomenik v Žrelcu, ki je bil postavljen v čast tistim, ki so se borili in žrtvovali življenje v boju proti fašizmu in s tem tudi za osvoboditev Avstrije, je bil tekom zadnjih mesecev že trikrat cilj podivjanih vandalov. Spo-
menik v Ljubljani, čeprav spominja na tiste, ki so življenje zgubili v službi nemškega okupatorja, ki je slovenskemu narodu prizadejal neizmerno gorje, pa je že devet let nedotaknjen in vedno lepo urejen, za kar ljubljanska mestna občina redno prispeva ustrezna sredstva.
Oba primera bi lahko smatrali za merilo kulturnosti in človečnosti — na eni in na drugi strani. Ali ta primerjava ne sili k razmišljanju)
pač pa je hkrati že kar opozoril, da v sedanjem precej živahnem političnem trenutku predsednika vlade lahko zadržijo nepredvidene obveznosti, vendar je predvideni datum že vpisan v predsednikov delovni koledar.
Ob zaključku ljudskega štetja, o katerega poteku in diskriminacijskem značaju smo v našem listu že poročali, so tržaška vodstva komunistične partije in socialistične stranke Italije ter Slovenske skupnosti in Slovenske kulturno-gospodarske zveze objavile posebne izjave, v katerih obsojajo diskriminatorsko ravnanje izvajalcev ljudskega štetja.
Komunisti bodo preko svojega poslanca Albina Škerka razgrnili dejstva tudi v rimskem parlamentu in od vlade zahtevali pojasnila. Socialisti posebej opozarjajo na drznost tistih, ki so stali v ozadju popisa, saj so si upali groziti županom celo s sodiščem, če bodo sprejemali popisne pole v slovenskem jeziku. Slovenska skupnost izreka priznanje družinskim poglavarjem, ki so kljub pritisku vztrajali pri svojih pravicah. Slovenska kulturno-gospodarska zveza pa poudarja, da so dogodki potrdili pravilnost zaključkov v izjavi, ki so jo že pred začetkom popisa podali voditelji političnih, kulturnih in družbenih organizacij, ki predstavljajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. V tem dokumentu so — kakor smo svoječasno poročali tudi v našem listu — namreč poudarili, da po letih fašističnega nasilja in povojnega nezadovoljivega reševanja manjšinskih vprašanj še niso ustvarjeni pogoji za objektivno ugotavljanje števila pripadnikov narodnostnih skupnosti v Italiji, zato tudi že vnaprej zavračajo vsakršno sklicevanje na rezultate tega popisa.
y 'A W o ^ i k. * u
v-e<yc/ruc«
DEŽELNI PRORAČUN 1972:
Nadaljnje povečanje investicijske dejavnosti
Podobno kot državni proračun, o katerem smo poročali v zadnji številki, stoji tudi deželni proračun za leto 1972 v znamenju konjunkture, ki smo ji v deželi in državi priča zadnja tri leta. Po obsegu prekaša dosedanje proračune in je z 2,3 milijarde šilingi za okroglo sto odstotkov višji, kot je bil proračun pred šestimi leti. V rednem proračunu, ki je izravnan, so predvideni izdatki in dohodki v višini 2,1 milijarde šilingov. Izredni proračun vsebuje izdatke v višini 162 milijonov šilingov, na drugi strani pa predvideva dohodke le v višini 9,5 milijona šilingov. Predvideni primanjkljaj 152,5 milijona šilingov hoče finančni referent deželne vlade pokriti z najetjem posojil, v kolikor se deželni dohodki v letu 1972 ne bi zvišali. Z ozirom na to, da bo letos deželna vlada lahko pokrila proračunski primanjkljaj z višjimi dohodki in torej brez najetja posojil, so v deželnem zboru optimistični tudi glede pokritja primanjkljaja v prihodnjem letu.
Osnufek deželnega proračuna 1972 vsebuje spel vrsto pobud za nadaljnjo poživitev gospodarske, posebej pa investicijske dejavnosti v deželi. Ta dejavnost ima svoja težišča na področju gradnje nadaljnjih šolskih poslopij, izgradnjo bolnišnice ter izboljšanja omrežja oskrbe z vodo in omrežja kanalizacije. Ob teh težiščih je opažati, da dežela v prihodnjem letu izgradnji omrežja deželnih cest ne namerava dati tistega poudarka, kot je predviden v drugem petletnem programu izgradnje deželnih cest. Za grad-
njo šolskih poslopij je predvidenih nad 15 milijonov šilingov deželnih prispevkov in za izgradnjo bolnišnic nad 71 milijonov šilingov, za izboljšanje omrežja oskrbe z vodo in omrežja kanalizacije pa bo dežela s 36 milijoni šilingov prispevala 6 milijonov šilingov več kot letos. Na področju izgradnje omrežja deželnih cest bo predvidoma na razpolago 140 milijonov šilingov.
Pri obrazložitvi osnutka deželnega proračuna se je deželni finančni referent namestnik deželnega glavarja Suchanek bavil tudi
Tudi gradiščanski Hrvati
opozarjajo na gospodarsko zaostalost
Pred nedavnim so se na Gradiščanskem zaključila večtedenska slavja, ki so jih priredili ob 50-letnici priključitve Gradiščanske k Avstriji. Na različnih prireditvah, ki so se jih udeležili tudi najvišji predstavniki Avstrije, je bilo med drugim govora o razvoju Gradiščanske v teh petih desetletjih, zlasti pa o gospodarskem razvoju v zadnjih letih, ko je „iz dežele s slamo kritimi kolibami, slabimi cestami in zaostalo strukturo nastala moderna dežela".
Kakor pri nas na južnem Koroškem, tako je tudi na Gradiščanskem pereč problem pomanjkanje delovnih mest za domače prebivalstvo, ki se mora zaradi tega odseljevati oz. vsaj začasno iskati delo izven domačega kraja. Torej je razumljivo, da so na jubilejnih proslavah kot poseben uspeh poudarjali, da je v zadnjih 15 letih nastalo na Gradiščanskem 150 novih podjetij, s tem pa zaposlitev za tisoče ljudi.
Ampak gradiščanski Hrvati s to pohvalo prav nič niso zadovoljni. V svojem glasilu „Hrvatske Novine" v tej zvezi pišejo: „150 novih podjetij — toda ne pri nas." List pravi, da se od 150 novih podjetij, zgrajenih na Gradiščanskem v letih od 1956 do 1971, dve nahajata v Pandrofu, eno v Novem Selu, dve v Zindrofu, eno v Zorgstoffu, dve v Stikapro-nu, eno v Uzlopu in eno v Čajti.
„Če sedaj primerjamo zgoraj navedene številke s številom hrvaških vasi na Gradiščanskem, s številom, ki po uradni statistiki znaša 39, potem vidimo naslednje žalostno stanje: od treh izrazito hrvaških vasi v kraju Niuzalj sta dobili novo podjetje le dve vasi, Pandrof in Novo Selo. V okraju Željezno imamo 9 čisto hrvaških naselij, v katerih pa so nastala le 4 podjetja. V okraju Maštrof imamo dve popolnoma hrvaški vasi in eno polhrvaško vas. V nobenem od teh treh naselij ni nastalo nobeno novo podjetje. Še bolj žalostno je v okraju Gornja Polja. Tu je 11 čisto hrvaških vasi in vse te vasi so brez sleherne industrije. V okraju Borta imamo 9 hrvaških vasi in le v Čajti eno samo podjetje. V okraju Novi Grad imamo 4 izključno hrvaške vasi, ki so brez
slehernega podjetja. Rezultat tega razvoja se kaže v najnovejši statistiki le s temnimi podatki. Ali je treba dodati še kako besedo?" — poudarjajo Hrvatske Novine.
Gradiščanski Hrvati, katerih vodilni predstavniki so ob jubileju Gradiščanske prejeli različna odlikovanja in priznanja, pa so ob tej priložnosti opozarjali tudi na neizpolnjene obveznosti Avstrije do svojih manjšin. Poudarili so, da že dolgo in neprestano pošiljajo vladi in drugim uradnim organom Avstrije zahteve po izpolnjevanju člena 7 državne pogodbe, da bi se končno dale manjšinam v Avstriji zajamčene pravice, med katerimi je pravica do šolanja v materinem jeziku v šolah, pravica do dvojezičnih napisov krajev in še številne druge pravice.
z vprašanjem zadolženosti občin, o kateri je zadnja leta čedalje več govora in ki povzroča občinskim svetom precejšnje skrbi. V tej zvezi je deželni finančni referent menil, da je marsikje ta zadolženost bolj optična kot resnična. Večinoma ima namreč svoje vzroke v investicijah za gradnjo občinskih stanovanjskih poslopij, vodovodov, kanalizacije in podobnega, torej objektov, ki do-našajo, ker so vezani na določene prispevke občanov ali porabnikov. Ob naraščanju zahtev prebivalstva na področju komunalne dejavnosti je treba take oblike predfi-nanciranja tudi v naprej pospeševati. Toda vse to dežele in države ne more razbremeniti odgovornosti, da uredita vprašanje vzdrževanja občinskih cest in vprašanje razbremenitve občin na tistih področjih komunalne dejavnosti, ki niso v stanju, da bi se amortizirala.
Prav v to smer so šla izvajanja deželnega finančnega referenfa, ko se je bavil z odnosom republike do zveznih dežel in občin. Ko je v fej zvezi prijavil masivne zahteve Koroške do dunajske vlade, je bilo mogoče iz njih povzeti, da je sedanji sistem razdeljevanja davčnega donosa med republiko, zveznimi deželami in občinami zastarel in potreben dalekosežnih korektur. To tembolj, ker je sedaj v pripravi osnutek nove finančne izravnave med republiko ter zveznimi deželami in občinami, ki mora biti uveljavljena 1. januarjem 1973 in ker je z istim dnem pričakovati tudi obsežne reforme na področju obdavčenja, ko bo sedanji davek na blagovni promef zamenjal fako imenovani davek na zvišano vrednost (Mehrvvertsteuer).
Celokupno vzeto izgleda, da bo razprava o deželnem proračunu 1972 v plenumu deželnega zbora sprožila vrsto gledišč na sedanje gospodarsko politične in komunalne probleme v deželi in državi. S pobudami za tako diskusijo deželni finančni referent pri obrazložitvi osnutka deželnega proračuna ni varčeval.	,,,,
(bi)
MEDNARODNA BANKA ZA OBNOVO
pomaga Jugoslaviji pri njeni izgradnji
Jugoslavija je članica Mednarodne banke za obnovo in razvoj že od njene ustanovitve, do prvih finančnih stikov pa je prišlo leta 1949. Prva štiri leta so znašali krediti, ki jih je dala Mednarodna banka Jugoslaviji, okrog 15 milijonov dolarjev letno. V letih od 1953 do 1961 Mednarodna banka Jugoslaviji ni dajala kreditov, ker je kot pogoj za odobritev novih kreditov zahtevala ureditev obveznosti predvojne Jugoslavije. Ko so bile te obveznosti urejene, so se tudi krediti povečali. V poslovnih letih 1969 in 1970 je dobila Jugoslavija letno povprečno 98,5 milijona dolarjev, v razdobju 1970-71 pa nadaljnje kredite v skupni višini 110 milijonov.
Doslej je Mednarodna banka odobrila Jugoslaviji 20 kreditov v skupni vrednosti 585,7 milijona dolarjev, kar pomeni, da je Jugoslavija po vrednosti odobrenih kreditov na osemem mestu v svetu; pred njo so Indija, Mehika, Brazilija, Kolumbija, Japonska, Pakistan in Iran.
Mednarodna banka sodeluje s svojimi krediti pri gradn|i najpomembnejših objektov v Jugoslaviji. Največ sredstev je odobrila za modernizacijo in graditev železnic, kjer znaša njen kredit 155 milijonov dolarjev. Prav tako 155 milijonov je bilo odobrenih za graditev in modernizacijo cestnega omrežja. Za industrijo in rudarstvo znašajo krediti 60,7 milijona, za energetiko 60 milijonov Itd. Nadalje je dobila Jugoslavija kredit Mednarodne banke tudi za izgradnjo poštnih služb, in sicer v višini 40 milijonov, medtem ko kredit za turizem znaša 30 milijonov dolarjev.
			
Naprave in sredstva za uničevanje in obrambo pred uničevanjem so v nosem svetu prav na vrhu tehničnega razvoja. Zato jih nehote, čeprav z nelagodnim občutkom, vedno znova občudujemo. Pri tem nam lajša vest skrbno oblikovana propaganda, ki trdi, da večji del vojačkih dosežkov naglo prodira tudi v civilno rabo.
Seveda je res, da bi potekal razvoj letalstva mnogo počasneje, če se ne bi naslanjal na spoznanja v vojaških raziskovalnih ustanovah. Samo v vojaškem okolju je lahko dozorel jedrski pogon za ladje. Osvajanje vesolja sloni na vojaškem raketarstvu. Razvoj tankov je prinesel nova spoznanja v tehniko motornih vozil. Vojaške raziskave so prinesle nešteto novih zlitin, umetnih mas in kemičnih spojin. Radarska tehnika sc je rodila v vojaškem okolju. Sodobna letalska navigacija je najprej služila vojski.
Težko bi prišli do konca. Ves čas pa nas zasleduje nelagoden
občutek. Vemo pač, da bi po isti miselni poti lahko hvalili požigalce, ker uporabljajo ogenj, ki je eden temeljev naše civilizacije.
Osnovno protislovje se seveda skriva drugje: v prastari potezi človeške narave, ki skuša nasprotja, kadar odpove sporazumeva-
nje — ali pa tudi prej — razreševati po nasilni poti.
Ob blišču vojaške moči bledijo zgodovinska spoznanja. Švicarski znanstvenik ]ean-Jacques Babel trdi, da je bilo v zgodovini človeštva okrog 14.500 vojn. Natančno tega seveda ne ve nihče. Ocene se razlikujejo:	francoski sociolog
Gaston Bouthone je napisal knjigo „8000 mirovnih pogodbspet drugi raziskovalci pa trdijo, da je v človeški zgodovini, kolikor je poznamo, minilo le 200 let brez vojne.
Nihče ne zna oceniti, koliko
življenj so doslej zahtevale vojne. Prav tako nihče ne zna oceniti, koliko so stale. Številke so namreč že vrtoglave, tudi če posežemo samo nekaj desetletij nazaj.
V prvi svetovni vojni je bilo pod orožjem 71 milijonov mož. Od teh jih je 10 milijonov padlo,
nad 20 milijonov pa je bilo ranjenih. Prva svetovna vojna je stala okrog 956 milijard zlatih mark.
Druga svetovna vojna je terjala 16 milijonov življenj med vojaki in 20 do 30 milijonov med civilisti. Stala je okrog 1500 milijard dolarjev (v našem denarju je to približno 37,500.000,000.000 šilingov, to je toliko denarja, da bi ga bilo dovolj za 300 državnih proračunov Avstrije v višini proračuna za prihodnje leto!) vključno 230 milijard škode zaradi uničenja lastnine in opustošenja.
V	petindvajsetih letih po drugi svetovni vojni so razne vojne zahtevale nad 2 milijona življenj in pregnale z domov vsaj 15 do 20 milijonov ljudi.
V	prvi polovici 20. stoletja je človek porabil za vojaške namene po precej zanesljivih cenitvah dobrih 4000 milijard dolarjev (približno 100,000.000,000.000 šilingov). Ta številka pomeni zelo veliko. Na vsakega prebivalca naše Zemlje bi prišlo okroglo 1500 dolarjev, kar je spet razmeroma veliko, če upoštevamo, da živi danes vsak drugi človek v eni izmed nerazvitih držav, kjer letni družbeni proizvod na osebo niti ne doseže 200 dolarjev.
Ampak to še ni vse. Če bi uresničili vse že znane vojaške načrte za desetletje 1970—1980, bi zanje porabili nadaljnjih 4000 milijard dolarjev.
To je torej druga plat bleščeče medalje, s katero se ponaša vojaška tehnika, ki predstavlja najhujšo grožnjo za obstoj človeštva v vsej njegovi zgodovini.
Najstarejši davek človeštva
posiROKetPSvecu
RIM. — Šef vatikanske diplomacije nadškof Casaroli je ob povratku iz Poljske iz-javil, da je v razgovorih s predstavniki poljske vlade dosegel „odločilen napredek na poti k normalizaciji odnosov med Vatikanom in Poljsko. Dejal je, da so se stališča vidno približala vsaj v osnovnih vprašanjih. Poudaril je, da so razgovori potekali v prisrčnem ozračju in da sta »obe strani pokazali pripravljenost za celovito rešitev".
KAIRO. — Egiptovski predsednik An-var el Sadat je prejšnji teden obiskal egiptovske čete vzdolž Sueškega prekopa. Vojakom je po poročilih tiskovne agencije dejal: »Prišel sem med vas, da vam povem, da je prišel čas za boj in da ni več upanja za mirno rešitev." Pozval jih je, naj bodo v boju odločni in naj svetu dokažejo, da s° Egipčani ljudstvo, ki se zna boriti in braniti svoje dostojanstvo in čast. Zadnje čase je egiptovski predsednik že večkrat izjavili da bo leto 1971 odločilno za rešitev krize na Bližnjem vzhodu in pri tem poudarili da Egipt ne more v nedogled živeti v stanju, ki ni ne vojna in ne mir.
BONN. — Zahodnonemška neonacistična NDP je dobila novega »fiihrerja". Zaradi nesoglasij z nekaterimi prvaki te stran-ke je dosedanji predsednik Adolf von Tad' den odstopil, za novega predsednika pa )e bil izvoljen 35-letni pravnik Martin Muss-gung, ki je član neonacistične stranke od njene ustanovitve leta 1964.
LONDON. — Britanski tednik »Obser-ver" piše, da Kitajska predlaga novo naed' narodno konferenco o Indokini. Na njej naj bi spremenili ženevski sporazum iz le' ta 1954 in pripravili vse potrebno za P0" poln umik Američanov iz Azije. Takšno misel je po pisanj’u omenjenega lista na*3' zal predsednik kitajske vlade Ču En L3J> ko se je pred nedavnim v Pekingu sestal s posebnim odposlancem ameriškega predseu nika Henryjem Kissingerjem.
BUKAREŠTA. — Predsednik državnega sveta Romunije Nicolae Ceausescu se je za vzel za sklicanje svetovne konference o raZ. orožitvi. V pismu, ki ga je poslal svetovni ligi za mir, poudarja, da bi morali na kon ferenci razpravljati predvsem o jedrski raz orožitvi.
ZAGREB. — V izjavi za zagrebško te' levizijo je zvezni kancler dr. Bruno KreisK; zavzel stališče do sodelovanja med AvstriJ in Jugoslavijo. Dejal je, da državi lan K sodelujeta na že tradicionalnih področju^ v gospodarstvu in kulturi, vendar tudi zunanji politiki, ker nobena ne pripada v<? jaškemu bloku. Izrazil je prepričanje, da J regionalno-politično sodelovanje v cel. dosegljivo in da želi o tem razpravljat* predsednikom jugoslovanske vlade B*Je0 čem, ko bo le-ta obiskal Avstrijo.
WASHINGTON. — Voditelj demokratske večine v ameriškem senatu Mike Man field je predlagal, da bi Amerika, Sovje ska zveza, LR Kitajska in Japonska usff> rile skupna prizadevanja v to, da bi Pad .^ čim prej spremenili v območje brez jedrsK groženj.
BANGKOK. — Vojaški diktator Tan<£ Kitikačorn, ki je prejšnji teden prevzel o last na Tajskem, zelo hitro uresničuje s diktatorski režim. Najprej je razpustil P3 lament, odstavil vlado in razveljavil uSjj, vo, potem pa je razpustil tudi še vse P0.1• tične stranke v deželi in izjavil,	;|j
ne bo nihče smel ustanavljati politic
odbor
strank.
WASHINGTON. — Finančni ameriškega senata je izglasoval amand ’ po katerem naj bi Amerika do 15. jVDu 1972 število svojih vojakov v Evropi trenutno znaša 310.000 mož, zmanjšala s 50.000 mož. Zahteva je bila izglasovan . 14 proti 13 glasovom, vendar mora 0. ' ( glasovati tudi še senat. Obrambni nun.«icjh Laird je nasprotoval zmanjšanju amen čet v Evropi, ker po njegovem mnenju bi prizadevanja za pogovore s Sovje^j zvezo in ustvarja vtis, da Amerika ne držati svojih obljub.
KAIRO. — V Egiptu se množijo ^*jej o »neizogibnosti" vojne z Izraelom. y gaje govoril tudi tajnik socialistične unije jat, ki je dejal, da je vojna z Izraelonj ogibna in da mora biti egiptovsko ljud ~ pripravljeno nanjo. Posebej pa je Zaja* j.j udaril, da je Egipt pripravljen žrtvo jj tudi tri milijone ljudi, samo da bi Pre® Izrael z zasedenih arabskih ozemelj-
PASADENA. — Znanstveniki, ki sPr^ja-ljajo polet ameriške marsovske sonde » ^ riner 9", so na tiskovni konferenci s*jeJilt čili zanimive podatke, ki so jih žabe avtomatični instrumenti. Tako med dr 6g pravijo, da je Mars ovalne oblike, P0!3 pa kot Zemlja sploščen na tečajih in usloce ekvatorju. Na območju tečaja pa s° nesljivo ugotovili vodne hlape.
Praznik slovenske pesmi v Pliberku
Nedeljska proslava 40-lefnice pevskega zbora SPD ..Edinost” v Pliberku je bila resničen praznik slovenske pesmi. Velika dvorana pri Schwarzlu je bila mnogo premajhna, da bi mogli dobiti prostora vsi, bi so priili, da skupaj s pliberškimi pevci praznujejo ta pomembni jubilej.
Med navzočimi so bili tudi Številni častni gostje, tako okrajni glavar dvorni svetnik dr. Wagner, pliberiki župan inž. Kristan in podžupan Mirko Kumer, predstavniki orožnišfva, globaški župan Sadjak, jugoslovanski konzul v Celovcu Branko Čop s soprogo, predstavnik Zveze bulturnoprosvetnih organizacij Slovenije prof. Radovan Gobec, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi Weiss, zastopnik Kričan-sbe kulturne zveze prof. dr. Janko Zerzer in drugi.
Predvsem pa se je na prireditvi zbralo veliko pevk in pevcev in med njimi — kar je posebno razveseljivo — tudi člani prvotnega pliber-Jbega zbora, poleg zborovodje Foltija Hartmana dva od Štirih Se živetih ustanovnih članov: Matevž Krajnc Se vedno kot aktiven pevec in Poldi Černič tokrat med posluSalci.
Predsednik SPD .Edinost" Lovro Potočnik je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril pomen pesmi bot vezi med narodi, župan Kristan fe v obeh deželnih jezikih naglasil vlogo, ki jo zavzema slovenski *bor v pliberški občini, podžupan Kumer pa je orisal zgodovino ju-bilantskega zbora, kateri je potem Pod vodstvom Foltija Hartmana izdajal prvi del koncerta. Prof. Go-boc je članom zbora podelil odlič-iQi s katerimi jih je odlikovala Zve-*a kulturno prosvetnih organizacij Slovenije: posamezni pevci so za dolgoletno pevsko udejstvovanje Pfojeli Gallusove značke v bronu, ||ebru in zlatu, zborovodja Folti “orfman pa Gallusovo plaketo, nojvišje odlikovanje, ki ga more dobiti amater za svoje glasbeno delo. Za zaključek prvega dela sPoreda je spregovoril še predsodek ZSO dr. Franci Zvvitter, katere-9a glavne misli objavljamo na po-sebnem mestu.
V drugem delu so se na odru lvrsti|j zbori iz Podjune in Mežiške a°line, ki so izvajali bogat spored porodnih in umetnih pesmi. Najprej I® nastopil mešani zbor Kafoliške-Sp prosvetnega društva iz Globas-®ice pod vodstvom Hanzija Petaka, Vladimir Prušnik je vodil mo-b' zbor Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" iz Železne Kaple, Z Prevalj sta prispela kvintet in mo-?bi zbor pod vodstvom zborovodje 'erla, mešani zbor Slovenskega Prosvetnega društva .Danica" iz *■ Vida v Podjuni pa se je pred-stavi| pod vodstvom svojega pevo-v°<dje Hanzija Kežarja. O podrob-sporedu tukaj seveda ne mo-r®rno pisati, lahko pa v kratkih be-
sedah povemo, da je bil koncert v celoti in torej po zaslugi vseh nastopajočih lepo doživetje za številne ljubitelje slovenske pesmi, ki so posamezne zbore in vsako pesem posebej vedno spet nagradili z navdušenim aplavzom.
Po besedah zahvale, ki jo je sodelujočim zborom in njihovim pevovodjem izrekel predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi
Weiss, so oder še enkrat napolnili združeni moški zbori, ki so bogato in uspelo jubilejno prireditev pod vodstvom Foltija Hartmana zaključili s Prešernovo .Zdravljico" in tako ponovno izpričali željo po mirnem in prijateljskem sožitju med narodi.
S to prireditvijo je pevski zbor SPD .Edinost’ v Pliberku stopil v peto desetletje svojega neprekinjenega delovanja. Ob svojem jubileju je bil deležen visokih odlikovanj, lepih daril in številnih besed zahvale. Toda vse to je le zunanji izraz priznanja. Še več vredno je gotovo notranje prepričanje in zadoščenje vsakega člana zbora posebej, da je po svojih močeh in sposobnostih, predvsem z nesebično ljubeznijo in požrtvovalnostjo prispeval k temu, da je zbor skozi desetletja uspešno opravljal svojo odgovorno in pomembno nalogo pri širjenju slovenske pesmi in besede, s tem pa tudi utrjevanju narodne zavesti med našim ljudstvom. V tem smislu mu ob njegovem jubileju tudi za bodoče želimo veliko uspehov in plodnega delovanja.
Slovenska filharmonija
SPET NAVDUŠILA KOROŠKO OBČINSTVO
Med izredna doživetja v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo nedvomno sodijo tudi vsakoletna gostovanja Slovenske filharmonije iz Ljubljane. To se je pokazalo tudi tokrat, ko je v nedeljo zvečer orkester Slovenske filharmonije priredil koncert v celovškem Domu glasbe.
Umetnike iz Slovenije je tokrat vodil novi umetniški vodja Slovenske filharmonije Oskar Danon. Pod njegovim vodstvom se je 80-članski orkester predstavil najprej s skladbo mladega slovenskega skladatelja Iva Petriča, katerega „Concerto grosso“ za godalni orkester je tokrat predstavljal sodobno slovensko glasbeno ustvar-' ’ jalnost. Sledil je Haydnov koncert za trobento in orkester, pri katerem je z blestečim nastopom očaral publiko solist Tone Grčar, ki je mojstrsko obvladal tudi najbolj težke pasaže. V drugem delu koncerta pa je orkester izvajal znano 5. simfonijo ruskega skladatelja Dimitrija Šostakoviča, ki jo na Zahodu radi oblačijo v politični plašč in pri tem često pozabljajo na njeno umetniško vsebino; v izvedbi Slovenske filharmonije je bila vsekakor doživetje za vse resnične ljubitelje glasbe.
Da je bil nastop orkestra Slovenske filharmonije spet resničen kulturni užitek, je pričalo navdušenje hvaležnega občinstva.
Predsednik ZSO govoril dunajskim študentom
Na povabilo dunajske sekcije „Bund Karntner Studenten" je dne 17. novembra predaval predsednik ZSO dr. Franci Zwitter v novem inštitutu dunajske univerze študentom o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Govornik je najprej kratko orisal
,Spesmijo smo hoteli v svet...
Štirideset let organiziranega slovenskega petja v Pliberku
Med slovenskimi pevskimi zbori na Koroškem, ki se mnogi ponašajo z dolgoletno bogato tradicijo, nedvomno zavzema posebno mesto pevski zbor SPD „Edinost“ v Pliberku: že Štirideset let več ali manj neprekinjeno — edina prekinitev je bila vsiljena in nasilna v dobi nacizma — deluje pod vodstvom istega pevovodje, Foltija Hartmanna. Pestro zgodovino tega zbora moremo v tem kratkem sestavku prikazati le v glavnih obrisih.
Prosvetno delovanje v Pliberku je bilo že od nekdaj zelo živahno, vendar pa so pogrešali organizirano in s tem redno pevsko udejstvovanje. Imeli so močan cerkveni zbor, ki je po zaslugi takratne pomožne orga-nistinje in marljive prosvetne delavke Julke Randev občasno zapel tudi v društvenem okviru. „Za nas mlade fante pa je bilo to vse premalo,“ pripoveduje Folti Hartman, „hoteli smo s pesmijo ven v svet in mu z njo demonstrirati pripadnost slovenskemu narodu in zvestobo materinemu jeziku.“
Tako so se kmečki fantje in delavci leta 1931 združili v lastnem zboru. Začeli so z rednimi vajami in kmalu so se pokazali uspehi marljivega in vztrajnega dela: na društveni jesenski prireditvi istega leta so že zapeli nekaj pesmi. Zbor je vidno napredoval in se izpopolnjeval ter je kmalu sodeloval na raznih prireditvah ne le v okviru domačega društva, marveč tudi skupaj z drugimi zbori na velikih pevskih manifestacijah.
Predaleč bi vodilo, če bi hoteli naštevati vse tiste prireditve, pri katerih je sodeloval pliberški moški zbor, ki se mu je kmalu pridružil še dekliški zbor, iz obeh pa nastal mešani zbor, tako da je imelo pliberško prosvetno društvo izredno aktiven pevski zbor v treh za-
sedbah. Sledili so številni nastopi na domačih prireditvah v Pliberku in drugih krajih Koroške, pa tudi gostovanja, ki so jih pliberški pevci skupaj z drugimi zbori priredili v Sloveniji.
Leta 1938 je bila zadnja večja prireditev podjunskih zborov. „Potem je nastopil dolg odmor,“ spet pripoveduje Folti Hartman, „a ne po naši krivdi. Razpršili smo se na vse strani, po bojiščih, po kacetih in drugod. Kdo prešteje ure, kdo izmeri čas, ki so ga pevci tudi v teh letih žrtvovali iz ljubezni do pesmi in materinega jezika ...“
Po končani krvavi vojni so se tudi pliberški pevci spet zbrali, toda bili so močno razredčeni; marsikaterega dobrega pevca in tovariša ni bilo več nazaj. Zbrali so ostanke starega zbora, tiste, ki so po tolikih preizkušnjah in doživetjih še imeli smisel za petje. Pritegnili so ostanke sosednih zborov iz Dvora in Šmihela, pridružilo se je tudi lepo število mladih pevcev in spet so pričeli z delom.
In spet bi lahko naštevali dolgo vrsto najrazličnejših prireditev, pri katerih je pliberški zbor sodeloval ali sam ali skupaj z drugimi zbori. Nešteto je bilo teh nastopov širom po naših krajih, na velikih manifestacijah v Celovcu, pa tudi na Dunaju in Gradiščanskem ter predvsem v Sloveniji in ostali Jugoslaviji ter v Trstu, kjer povsod je slovenska pesem pričala o nezlomljivi življenjski sili koroških Slovencev. Povsod pa je bil na čelu svojih pevcev Folti Hartman — kot pevovodja pliberškega zbora in združenih podjunskih zborov ali kot osrednji zborovodja Slovenske prosvetne zveze.	.
zgodovino koroških Slovencev, omenil njihov delež v kulturnem ustvarjanju slovenskega naroda in označil ozemlje, na katerem vse do danes živijo nesporno kot avtohtono prebivalstvo.
V glavnem izvajanju se je dr. Zwitter bavil z današnjim položajem koroških Slovencev s posebnim ozirom na socioekonomsko strukturo, s trenutno veljavno ustavno in mednarodnopravno zaščito in v tej zvezi razumljivo predvsem z odprtimi vprašanji, ki terjajo čimprejšnjo rešitev. Referent se je dotaknil tudi kočljivih vprašanj, kot vprašanja vindišarjev, ugotavljanja manjšine in problematike ljudskih štetij. Končno je opozoril še na različne protislovenske izpade v zadnjem času in s tem indirektno odgovoril na temo, ki mu je bila zastavljena: Slovenci — diskriminirana manjšina.
Po referatu se je razvila živahna diskusija, ki je po eni strani pokazala široko odprtost večine študentske mladine in njeno razumevanje za problematiko slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Manjkalo pa tudi ni negativnih kritikov, ki so iznašali poznane argumente iz ropotarnice nemško-nacionalističnih društev, vendar je treba priznati, da tudi ti študentje niso bili izpadljivi, kakor smo to vajeni od njihovih starejših pendantov.
Dunajsko predavanje, na katero je prirediteljem uspelo pritegniti več kot 80 študentov, lahko ocenjujemo kot nadvse pozitiven dogodek, ki je pokazal, da v večini študentov ni nacionalističnih predsodkov, da gledajo na vprašanje stvarno in ga postavljajo zlasti v širši kompleks splošnega socioekonomskega razvoja naše narodne skupnosti in nemško govorečega prebivalstva v deželi.

V dvorani se je nevidno razpredala mreža smrti. Kisli-^ je neslišno grizla žico. Plavolasi mornariški oficir je že _jUgi£ napolnil čaše in se pomenkoval s kolegom, ki si . Požgal pipo. Menila sta se, v kateri bordel pojdeta zve-
Pri sosednji mizi so vstali štirje možje in odšli. Okrog '*e so posedli novi gostje, pri vratih pa se je gnetlo še fecej čakajočih.
Simpatična natakarica je prinesla pladenj s pijačo. Na '*0 je postavila pivo za Mihajla.
• Pride takoj," se je nasmehnil plavolasec.
^ Tedaj se je slepeče zabliskalo in votlo zagrmelo. I^v°rana se je zavila v dim in ogenj, se stresla v temeljih lr s® zamajala. Stena se je sesula, s stropa je padalo Qrn0vje, stekleni drobci lestencev so deževali na mno-$JC° čakajočih in ranjenih, ki jih je orjaška sila vrgla ob ^ in pometala po tleh. Plavolasi mornariški oficir, bra-
, brezobličnost. Gost čad je napolnil prostor in lizal raz-$. 'ne, poškropljene s krvjo. Kosi trupel so ležali vse križem. t><i Qnje 'n Kriki so odmevali med razbitinami. Nad stavbo Se je dvignil ogromen steber dima.
Mihajlo in Seidov sta bila že na obrobju predmestja,
Sl
Jta zaslišala eksplozijo in videla dim nad strehami. Mi-
° jo potegnil iz žepa cigarete. Na njegovem bledem,
visokem čelu se je svetlikalo nekaj kapljic. Moreča napetost je popustila. Bil je nepopisno utrujen in prazen, tako da bi najraje legel. Zamišljeno je opazoval steber dima nad mestom. Za njim se je v soncu lesketalo morje, ves Tržaški zaliv, in za njim soparni, kopasti oblaki.
»To naj bo za Moskvo, za vse, kar ste napravili sovjetskim ljudem in meni osebno ... in vsem ljudem na tej zemlji." Odleglo mu je.
»Zdaj greva naravnost v divizijo. Nemci so razdraženi, treba bo iti kam drugam. Gotovo si je Perne izmislil že kaj novega."
„Pa pojdiva," je dejal Seidov.
Mihajlo je dal roko v žep in otipal napeto pištolo. Zavila sta med predmestne hiše in se oglasila pri ilegalcu. Tam sta sedla na motor in se odpeljala proti Krasu. V lica jima je pihal hladen veter z gora in jima prinašal odmeve bobnenja topov — tam se je tolkla divizija. Zavedala sta se, da nista še zunaj nevarnosti. Zato sta si želela gozda kot riba vode. Srečno sta se pripeljala do skrivališča, kjer sta pustila motor in se napotila peš v gozdove.
Na kamnitem, razoranem grebenu sta se v senci redkih borov ustavila.
12
»Javljam se na povelje. Klicali ste me, gospod general," se je izprsil major Wolf, udaril s petami zrcalno po-loščenih škornjev, pritisnil roke k bedrom in se zazrl naravnost v stroge oči resnega, nekam zaskrbljenega generalovega obličja. Vso pot z Bleda do štaba je premišljal, zakaj ga je tako iznenada poklical, pa ni mogel odkriti vzroka.
General ga je, zvest svoji tradiciji občevanja s podrejenimi, pustil nekaj časa stati; medtem je z očmi otipaval
njegovo zunanjost in izraz, kot bi iskal nekaj, čemur bi se dalo oporekati, potem pa je dejal:
»Všeč mi je, da ste prišli v rekordnem času. Vesel sem, da je še nekaj ljudi, ki izpolnjujejo ukaze tako, kot se spodobi. Kako je pa z vašo rano?"
»Zlizal sem se. Zdravi se mi kakor kači."
»Veseli me, da lahko spet računam z vašo polno kapaciteto.”
Ponudil mu je stol.
»Sedite, gospod major. Takoj vam bom razložil, zakaj sem vas poklical. Imate civilno obleko s seboj?"
»Vse po naročilu, gospod general," je odgovoril Wolf.
»Rad bi se z vami posvetoval o nekaterih sila važnih zadevah. Vaši pomisleki, nekoliko pretirana fantazija ter anarhistični popadki mi pomagajo, da nisem preveč premočrten. To mimogrede. Sedaj pa takoj k stvari. Skrbi me val sabotaž in napadov na prometne zveze. Klicali so me v Berlin. Slišal sem jihl Državni vodja SS mi je zabičal, da sem osebno odgovoren za nemoteno zvezo z italijansko fronto. Poveljnik italijanske fronte se neprestano pritožuje nad nami, da transporti čet kasnijo in da so operacije po naši krivdi otežkočene. Ali veste, kaj to pomeni? Kar poglejte: zgrabil sem jih pri Idriji, pa so udarili na Postojno. Zažgali so pogonsko gorivo, minirali naš oficirski zbor v Trstu, pri kosilu... Povsod grozne žrtve... Dognal sem, da nasprotnik žanje uspehe, ker nismo pravočasno obveščeni o njegovih namerah. Moj aparat je bil okorel. Vselej smo bili prepozni. Sedaj sem napravil reorganizacijo. Ustanovil sem štabe zaščitnih področij po pokrajinah. Dal sem jim proste roke. Po vojaški plati je vse v redu, vas pa prosim, da mi organizirate agenturo, protibande in izvidnike. Te organe moramo brezpogojno razviti, če se nočemo iti z njimi slepe miši.
v-exvc/nx^
Slovensko prosvetno društvo .Bisernica'’ v Celovcu
Vabilo
na
LITERARNI
VEČER
v petek 26. novembra 1971 ob 19.30 uri v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, Tarviser Strafje 16.
Uvodno besedo bo imel ravnatelj študijske knjižnice na Ravnah dr. France Sušnik, ki bo govoril o slovenski knjigi. Kot literati pa se nam bodo predstavili domači pisatelji in pesniki Gustav Ja-nusch, Andrej Kokot, Janko Messner In Valentin Polanšek.
Ob tej priložnosti bo Slovenska prosvetna zveza predstavila tudi novo potujočo knjižnico, ki je včlanjenim društvom odslej na razpolago.
K številni udeležbi vabi odbor
Slovensko prosvetno društvo Radiše
V a i I o na
PEVSKI
KONCERT
v nedeljo 28. novembra 1971 ob 15. uri v dvorani pri cerkvi na Radišah.
Domači pevski zbor bo pod vodstvom Šimeja Wrulicha izvajal spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Ljubitelje lepega petja prisrčno vabimo, da se koncerta udeležijo v čim večjem številu.
Odbor
Navezava prijateljskih vezi
med Ločami in Ribnom
Kulturna izmenjava med sosednjimi društvi tu in onstran meje je za obe strani vedno vzpodbudno vplivala na posamezne prosvetne skupine. Zato ni čudno, da so s tako obliko sodelovanja pričeli tudi prosvetaši SPD „Jepa — Baško jezero” v Ločah, ki so doslej večinoma nastopali kot gostitelji kulturnih skupin sosednjih društev. Zdaj pa je pevski zbor omenjenega društva sklenil, da bo navezal prijateljske stike s sosednjim društvom v Sloveniji. Na posredovanje občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij je našel prijatelje pri Delavsko prosvetnem društvu v Rib-nem pri Bledu. In minulo soboto so pevci prosvetnega društva v Ločah bili gost imenovanega društva.
Dobrodošlico je našim gostom izrekel predstavnik ZKPOS Radovlji-
Proračun Celovca
Prejšnji teden je bil po temeljitem in stvarnem razpravljanju (z nekaj izjemami svobodnjaških odbornikov) v celovškem magistratu soglasno sprejet osnutek proračuna za leto 1972, katerega je predložil finančni referent in podžupan mesta Celovec dr. Romaucn. Da je bilo zanimanje za to debato veliko, priča 73 govornikov, ki so posegli v razpravo.
Proračun je razdeljen na dva dela: na redni (349,731 milijona šilingov) in izredni (117,859 milijona šilingov), tako da znaša skupno 467 milijonov 590.000 šilingov in je izravnan.
Ob koncu dvodnevne razprave se je župan Ausserwinkler zahvalil finančnemu referentu in finančnemu odboru za izdelavo osnutka ter izrazil prepričanje, da se bodo uradniki in nastavljenci z vso vnemo lotili uresničevanja zadanih nalog, kot so to delali že doslej.
ce, zatem pa je spregovoril še predstavnik Slovenske prosvetne zveze. Oba govornika sta poudarila korist takega sodelovanja med krajevnimi društvi na Koroškem in v Sloveniji.
V dobro zasedeni dvorani zadružnega doma v Ribnem je potem pevski zbor SPD „Jepa — Baško jezero" pod vodstvom zborovodje Šimeja Triessniga izmenoma nastopal s pevskim zborom „Viharnik", ki deluje v DPD Ribno in je bil ustanovljen pred letom dni. Tako je gostovanje pevcev iz Loč bilo nadvse prijetno, saj so z novimi prijatelji skupaj nastopali in tako spoznali njihove kulturne dosežke. Naši pevci so nadvse ugajali s koroškimi narodnimi pesmimi, pokazali pa so, da odlično zapojejo tudi pesmi drugih slovanskih narodov, zlasti ruskih. Višek pevskega koncerta pa je bil skupni nastop obeh zborov, ki sta ubrano zapela Treiberjevo pesem „N'mav čriez izaro”. Skupno pesem je vodil Šimej Triessnig.
Po končanem sporedu so pevci izmenjali spominska darila in sklenili, da bo to njihovo sodelovanje postalo trajno. Povedati pa je še treba, da so s pevci iz Loč bili tudi domači godci, ki so prav tako sodelovali na prireditvi. Tako so se prosvetaši SPD „Jepa — Baško jezero" dostojno predstavili tako novim prijateljem prosvetašem kakor tudi občinstvu v Ribnem.
Kulturnemu sporedu je sledilo še družabno srečanje, kjer so za dobro razpoloženje skrbeli ansambel Savski val in godci iz Loč.
Gostovanje prosvetašev iz Loč v Ribnem je bilo brez dvoma lepo doživetje za obiskovalce prireditve, v prijetnem spominu pa bo predvsem ostalo tudi Ločanom.
Podelitev kulturnih nagrad
V modri dvorani Doma glasbe je deželni glavar Sima prejšnji teden svečano podelil kulturno nagrado in štiri pospeševalne nagrade najpomembnejšim kulturnim in umetniškim delavcem Koroške, katere je predlagal kulturni sosvet koroške deželne vlade. Kulturno nagrado je prejel dr. Johannes Lindner, pospeševalne nagrade pa dr. Nikolaus Fheodoroft, Arnulf Komposch, G. F. Jonke in dr. Hans Sampl.
Zbrane zastopnike umetnosti, kulture in politike je pozdravil vodja kulturnega oddelka pri koroški deželni vladi dr. Mittergradnegger in jih seznanil z deli nagrajencev (o katerih smo v našem listu že poročali) in nagradami, ki znašajo: Kulturna nagrada 50.000, pospeševalne nagrade pa vsaka po 20.000 šilingov.
Dr. Fheodoroft se je v imenu nagrajencev zahvalil za visoka priznanja, godalni kvartet koroškega deželnega konzervatorija pa je poskrbel za umetniški okvir lepe slavnosti.
>^<>0OOOOO<><X><XX><>OOOOOOOOOOOOOOOO<x>0<XXXXXXXX>OOO00P
ŠE ENKRAT:
Izlet v Sarajevo
Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki, bo Slovenska prosvetna zveza zaradi velikega zanimanja skupaj z INEX TURISTOM na Jesenicah priredila nadaljnji izlet v Sarajevo, in sicer v nedeljo 5. decembra 1971.
Prispevek znaša na osebo šil. 480. V tej ceni je vračunana vožnja z avtobusom iz Celovca do letališča Brnik, od tam z najsodobnejšim letalom DC 9 v Sarajevo in nazaj ter od Brnika spet z avtobusom v Celovec. Zbirališče je ob 7. uri zjutraj v Celovcu, Gasometergasse 10; povratek v Celovec ob 9. uri zvečer.
Obstoja pa tudi možnost, da izletniki sami pridejo do letališča Brnik; v tem primeru se cena zniža na šil. 400 na osebo. Odhod z letalom je ob 8.30 uri, izletniki pa morajo biti vsaj pol ure prej na letališču.
Izlet bomo organizirali samo v primeru, da se bo prijavilo zadostno število udeležencev. Prispevek za potovanje je treba plačati v naprej, in sicer skupaj s prijavo najkasneje do torka 30. novembra 1971 na naslov: Slovenska prosvetna zveza, Celovec, Gasometergasse 10, tel. (0 42 22] 85 6 24.
Primer zglednega sodelovanja
Železna Kapla. — Minuli petek je bila v Železni Kapli zaključena razstava fotoamaterjev, ki so jo teden prej odprli v okviru kulturne izmenjave med občinama Železna Kapla-Bela in Kranj. Ob tej priložnosti je kulturni oddelek kapelške občine priredil literarni večer, na
Koroški slikarji razstavljajo
Izobraževalni referat sindikalne zveze za Koroško bo danes ob 18. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu otvoril slikarsko razstavo, na kateri bodo razstavljali najpomembnejši koroški slikarji: prof. dr. Werner Berg, Anton Mahringer, Gieselbert Hoke, Kurt Schmidt, Wer-ner Tatschl, Egon Wucherer, Valentin Oman, Franz Schneeweiss, Siegfried Tragatschnig, Erich Trost, Hans Hiesberger in Josef Tichi. Razstavo bo odprl predsednik izobraževalnega referata sindikalne zveze za Koroško dr. Josef Maderner.
Dne 3. decembra ob 19. uri pa bo v okviru razstave Georg Bucher bral pesmi koroških avtorjev: Jo-hannesa Lindnerja, letošnjega dobitnika kulturne nagrade dežele Koroške, Guida Zernatta, Ingeborg Bacli-mann, Christine Lavant, Herberta Strutza in drugih. Rudolfa Kattnigga „Slike iz Južne Koroške" pa bodo dale večeru glasbeno obeležje.
katerem so se predstavili člani koroškega pisateljskega društva, v kO' terem so včlanjeni tudi nekateri koroški Slovenci.
Župan deželni poslanec Lubas je izrazil zadovoljstvo, da se je k°' roško pisateljsko društvo predstavit v Železno Kaplo, to1^ na dvojezično ozemlje in tako •*' razilo svoje široko gledanje na k®1' turno ustvarjalnost v deželi. Udeležencem večera so se predstavili p]' satelja Lorenz Mačk in Florijan Id' pusch ter pesnika Walter NovofnT in Valentin Polanšek, ki so brali i* svojih najnovejših del. Na Pr'rf! ditvi sta sodelovala tudi P®v zbor SPD »Zarja" v Železni Kap1 in nemški pevski zbor. Za poveza-vo med nastopi posameznih avtof' jev pa sta s klavirskimi vložki p°' skrbeli gdč. Piskernik in ga. Karli**
S to prireditvijo sta tako obči®0 Železna Kapla-Bela kot Koroško p1' sateljsko društvo pokazala, da ) sodelovanje med obema narod^j ma v deželi možno in to na viso kulturni ravni. Prireditev je naš® dober odmev ne le pri občinski funkcionarjih, marveč tudi pri 1)0 vzoči publiki, ki je tokrat lahko živela pravi primer sožitja v dez® Koroškemu pisateljskemu druŠN® želimo, da bi s takimi večeri Š® tudi v druge kraje v deželi.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — 7®n^
Partizanski korpus ne ogroža samo naše varnosti v tem delu Evrope, temveč tudi moj in vaš osebni položaj. Treba mu bo posvetiti več pozornosti. Posebno njegovemu vodstvu. Prijela me je nezadržna strast, da bi spoznal, s kom imam opraviti."
»Popolnoma soglašam, gospod general. S temi podatki vam bom lahko postregel. Včeraj sem dobil razveseljivo poročilo od agenta Alfe, enega mojih najvažnejših ljudi, ki je nekaj časa molčal, ker so ga bili ranili naši in ga vrgli iz stroja. Mislil sem že, da je izgubljen. Poroča mi zanimive stvari o vodstvu.
»Poslušajte, kaj pa je po poklicu ta prekleti Lazar, ki nam je podrl progo?"
»Kaj? Navaden mesar?”
»Hudiča je navadenl Visokokvalificiran mesar je, ko nam tako mesari na vseh koncih. Sploh pa se čudim, da nam mesarji, kamnoseki, hlapci, železarji, pastirji in učitelji delajo takšne preglavice ... In to nam, šolani in do zob oboroženi vojski! Valjhun mi je poročal, da se je naših polastila totalna panika. Moramo jim izbiti strahl"
»In še nekaj vam moram povedati," se je oglasil Wolf. »Naš stari znanec Perne, ki je likvidiral Hrasta in moje najboljše, se je povzpel na položaj šefa obveščevalnega cenJra korpusa. Te sabotaže, gospod general, so uvod v nov stil bojevanja.”
»Odstranite ga! To že dolgo obetate."
»Previden je. Tisti, ki sem jim ga bil odkazal, so že vsi pod rušo. To bi bil lahko opravil Hrast, če ne bi bil preneroden. Zdaj pa bo teže."
»Žrtvujte še koga. Nihče ni vreden toliko, da ga ne bi mirno žrtvovali za višje cilje. Kaj pa tista vaša lepotica in njen strup?" General je zadnji stavek skoraj zlogo-val, poudarjajoč besedo za besedo.
Wolfu je bilo, kot bi mu zabadal v zadnjico zarjavelo šilo. Čakal je že na generalovo vprašanje in skrbelo ga je, kako se bo izmotal.
»Nisem si še na jasnem. Kazno je, da mi jo je uničil neki bedast agent, ki je menda klonil, ko so ga dali na nateznico. V rokah VOS je in prav gotovo jo bodo poslali v krtovo deželo, če je že niso."
General mu je porogljivo zabrusil: »Gospod major, ne jezite se zaradi trenutnega poraza. Saj raste še dosti mladega mesa in ni hudič, da si ne bi v kratkem izbrali kakšnega novega zajčka in ga poslali na oglede." Po teh besedah se je general mahoma zresnil. Napravil je nekaj odsekanih korakov in dejal:
»Gre za vojno akcijo. Sovražnik izkorišča našo neusklajenost. Najpogosteje operira na meji moje oblasti in Julijske krajine. Za te predele se tržaški štab ne čuti odgovoren. Zanašajo se name. Moja ofenziva se je izjalovila zaradi njihove mlačnosti. Mečejo mi polena pod noge, ne vem, po čigavi zamisli. Previsoko sem se dvignil nadnje, da bi lahko trpeli moj uspeh. Zato sem se namenil v Trst, da se pogovorim s poveljujočim generalom SS. Vi se boste med mojimi opravki posvetovali s svojo ustanovo in se podrobneje zanimali za njihove stike z Angleži. Potipala jih bova tam, kjer jih bo najbolj bolelo. Poleg tega pa boste lahko obiskali svojo Romano. Gotovo ima za vas imenitne vesti.”
»To je zelo pametno," se je razveselil Wolf, general pa je pozvonil adjutantu.
Adjutant je poročal, da so vozila nared in varnost zagotovljena vzdolž vse poti.
Čez nekaj minut je po glavni cesti proti Trstu zavijala kolona motociklov in avtomobilov.
General, zleknjen v naslonjač, se je oziral po pokrajini in govoril Wolfu:
»Lepa dežela, Helmut. Ali ni častno poslanstvo, n praviti jo nemško?"
Oziral se je po gozdnatem gričevju, ki je vzniknil® 1 ravnine in zastiralo obzorje. Povsod zeleni gozdovi in niki, ki so jih poživljali potoki in potočki... General s® ^ rad vozil tod. Čeprav ni bilo varno, je rad tvegal in se Pre podrejenimi delal pogumnega.
jo
»Rajmišljam, zakaj nam v Sloveniji stvari ne 9re tako, kot si želimo. Poglejte: fuhrer nam je kmalu p° četku vojne dejal, da pameten zmagovalec postavlja Pr ^ magancem zahteve v obrokih. Sele potem lahko račun® tem, da narod, ki je postal neznačajen — tak pa je .j narod, ki se prostovoljno ukloni — kljub nasilju ne razloga, da bi segel po orožju. Čim več doživi nas1 J tem bolj voljno ga sprejema. Zaradi novih, na videz P°\g, mičnih nasilstev, ki so pravzaprav ponavljajoče se in ^g dalje večje zatiranje, se ljudem zdi nesmiselno, da bi postavili po robu. Raje molče in voljno prenašajo man) gorje od hujšega zla, ki bi prišlo med nje, če bi z®c® vstajo. Ta podmena je na Balkanu povsem odpoved® čeprav je drugod po Evropi obveljala. Kar poglejmo D coze in Poljake, ki imajo večji materialni in ljudski p°*e^ cial, pa jih koljemo kot ovce. Tu pa deluje misel, I® *f £ vam jo nakazal, v obratni smeri. Vprašujem se, zakaj- v nasilja — večji odpor... To je blazno ljudstvo. Samom®r_ (
jg11,
uht®1
i«
ne zasluži obstoja na tej zemeljski krog
laČdi*
sko ljudstvo, ki
Wolf se je skrivnostno nasmehnil. »Tisti, ki je pol to teorijo, ni upošteval izjemnega razloga. Ta pa pojavil na Balkanu. Niste upoštevali posebnega zn Jugoslovanov. Bojeviti so, svobodo ljubijo bolj kot d®n ki ga komaj poznajo. Skromni so in fanatični. Kazno I da so bili obroki zahtev, ki ste jih postavili, že v zač®^ preobilni. Zdaj, ko se je sprožil plaz — kdo ga bo za®5
Odprimo vrata dobri knjigi!
Knjižna zbirka SPZ za leto 1972
Slovenska prosvetna zveza je te dni začela — tokrat nekoliko prej kot druga leta — razpošiljati svojo tradicionalno knjižno zbirko, ki *Pet obsega »Koroški koledar" in vrsto zanimivih knjig tako s pod->očja leposlovja kakor tudi v pouk in za vsakdanjo rabo. Knjige so tudi tokrat izbrane tako, da bo vsakdo našel nekaj za svoj okus; torej bo zbirka pritegnila tako mlade kot starejše bralce ter jim posredovala utrinke iz bogate zakladnice slovenske književnosti. Zato P« odprimo vrata dobri knjigi — zagotovimo si pravočasno novo knjižno zbirko Slovenske prosvetne zveze!
VERUJEMO V MOČ IN POSLANSTVO NAŠE PESMI
Iz govora predsednika ZSO dr. Francija Zwittra na proslavi 40-letnice pevskega zbora SPD „Edinost" v Pliberku
, V naslednjem hočemo vsaj v kratkih besedah predstaviti posamezne knjige letošnje zbirke.
•	KOROŠKI KOLEDAR 1972
Kakor smo pri „Koroškem koledarju" vajeni, tudi izdaja za leto 1972 vsebuje zanimive prispevke in fazprave iz preteklosti in sedanjosti koroških Slovencev. Poleg tega pa Posreduje koledar tudi opis življenja drugih narodnostnih skupnosti: medtem ko smo v letošnjem koledarju spoznali problematiko Slovencev v Kanalski dolini, nam tokrat predstavlja beneške Slovence v Italiji in hjžiške Srbe v Vzhodni Nemčiji. Oljenje in probleme beneških Slovencev opisuje Izidor Predan, pred-J*dnik prosvetnega društva „Ivan krinko" v Čedadu, o lužiških Srbih Pa v reportažni obliki pripoveduje Avguštin Malle.
. V glavnem pa je vsebina koledarja posvečena tridesetletnici množične Vselitve koroških Slovencev in tride-Setletnici pričetka oboroženega upo-ra proti poizkusu fizičnega iztrebljenja našega ljudstva. Ker je bilo o °beh dogodkih napisanih že precej načelnih poročil in razprav, je uredništvo koledarja tokrat pobrskalo P° dnevnikih in zapiskih neposredno prizadetih. Opis dogodkov leta ,92 obsebga enajst zapiskov, namenjenih predvsem mladini, da bi ji Predočili trpljenje in upornost njenih Staršev v letih nacističnega nasilja na
Koroškem.
Drugi del koledarja se začenja s ponatisom eseja J. F. Perkoniga »Ko-T°šlu Slovenec", ki je bil leta 1951 Jjtvič objavljen v slovenskem prevete Že omenjenim prispevkom o beških Slovencih in lužiških Srbih ledi zapis o problematiki kulturne Avtonomije koroških Slovencev po Prvi svetovni vojni, nanj pa je navezana vrsta prispevkov, ki se bavijo
*	današnjo kulturno-politično stvar-j°?tjo, kjer je govora o prosvetni ?eJavnosti in o osnovah za kulturni
°ncept, o knjižničarstvu in o sode-®vanju naših književnikov z društ-°m slovenskih pisateljev, pa tudi o Vezni gimnaziji za Slovence v Ce-
lovcu, ki bo v letu 1972 imela že svojo deseto maturo.
Spominskim člankom o Jakobu Šketu, Jaki Špicarju, dr. Francetu Cziganu in dr. Josipu Ogrisu sledijo prispevki gospodarskega značaja: o vplivu države na spremembe v sodobnem kmetijstvu, o turističnem gospodarstvu ter o socialnem zavarovanju kmetov. Mimo tega pa vsebuje koledar še nekaj leposlovnih utrinkov in razumljivo celo vrsto ilustracij.
# Dr. Anton Polenec: POGOVORI Z ŽIVALMI
V knjižnih zbirkah SPZ se je ime znanega slovenskega prirodoslovca dr. Antona Polenca že večkrat pojavilo; njegove knjige so tudi med našimi ljudmi naletele vedno na veliko zanimanje. Tokrat pripoveduje avtor o tem, kako je možno »govoriti" z živalmi; potrebno je samo, da jih dobro poznamo in da jih imamo radi. V knjigi je dr. Polenec nanizal »pogovore", ki so jih imeli razni pri-rodoslovci, ki so proučevali in raziskovali posamezne vrste živali, njih življenje in navade. Spoznali bomo marsikaj zanimivega, česar doslej nismo poznali in knjiga bo gotovo dosegla svoj namen, ko bo — kakor zaključuje avtor — vžgala v našem človeku, v naši mladini ljubezen do narave, do živali.
Uvodoma je dr. Zwitter orisal nenadomestljivo vlogo, ki so jo odigrali naši pevski zbori v boju za ohranitev našega naroda, za širjenje njegove nacionalne zavesti, za njegovo vzgojo in za obrambo njegove nacionalne individualnosti. Poudaril je, da je ustanavljanje pevskih zborov in prirejanje pevskih koncertov pred štiridesetimi leti sodilo med pogumna dejanja tako v moralnem kot v političnem smislu, saj so morali takore-koč na barikadah voditi boj za narodni obstoj. Nastajali so proti volji oblasti in zlasti proti volji naših narodnih nasprotnikov, namesto pomoči so se v naše mlade zbore in društva zajedali udarci cenzure, raznarodovalnega pritiska, gmotnih težav ter policijskih in administrativnih ukrepov.
»V prva desetletja našega zborovskega petja po prvi svetovni vojni vse tja v nacistično obdobje, ko je po naših vaseh in domačijah prisilno utihnila naša pesem, je vgrajenih toliko žrtev, toliko požrtvovalnega in nesebičnega dela, da to predstavlja moralni spomenik pevske kulture in pevske ljubezni, ki gotovo nima primere v vsej koroški zgodovini, ki brez dvoma ni revna na pevskem ustvarjanju."
Ko je orisal bogato dejavnost pliberškega zbora, je govornik naglasil, da to ni slučaj, marveč izraz in dokaz njegove aktivnosti, njegove požrtvovalnosti in zlasti njegove izredne kvalitete; predvsem pa je to delo njegovega ustanovitelja in zborovodje vse od prvih dni do danes — tovariša Folteja Hartmana. »Zato naj v imenu osrednje slovenske kulturne organizacije SPZ izrečem ob neprekinjenem štiridesetletnem pevskem delovanju čestitke in zahvalo njemu in jubi-lantskemu zboru, ob tej priložnosti pa tudi vsem pevcem in zborom širom naše zemlje, ki so z ljubeznijo in požrtvovalnostjo gojili našo prelepo pesem, dramili z njo med našim ljudstvom narodno zavest."
stojne dejavnike v občini, deželi in državi naslovil poziv: Dajte tudi naši kulturni dejavnosti tisto gmotno podporo, ki nam po ustavi in mednarodnih pogodbah gre in ki jo nujno potrebujemo za ohranitev in obstoj ter zlasti za nadaljnji razvoj naše narodne samobitnosti!
Potem je dr. Zwitter ugotovil, da je struktura naših pevskih zborov najboljši dokaz in primer, da se ne smemo zapirati in izolirati in da morajo imeti prostor in mesto med nami vsi, ki ljubijo in cenijo našo pesem, ne glede na to, če so iz političnih vzrokov morda v drugih vrstah. »Ne smemo ponavljati starih napak, ko smo zaradi zaprtosti izgubili številne naše ljudi. Ne smemo ustvarjati novega geta — naša kulturna dediščina je tako bogata, naše kulturno ustvarjanje tako prizadevno, naša volja do obstoja in vsestranskega razvoja tako živa, da ne sme biti med nami pregrad in predsodkov, kadar gre za naše skupne narodne težnje."
Prav v tem smislu — je poudaril govornik — so bili naši zbori prav pionirji za širši, obsežnejši kulturni in narodni koncept: da naša bodočnost ni niti ne more biti v zaprtosti vase, v getu in oddvojenosti od ostale družbe, marveč v globoki zakoreninjenosti v našo dediščino in hkrati v širokem sodelovanju z družbo, v kateri živimo.
Svoja izvajanja je dr. Zwitter zaključil z ugotovitvijo, da bo slovenska pesem živela, dokler se bomo složno trudili vsi za njeno veljavo in jo ljubili z enako vnemo naprej, kakor so jo ljubili naši pradedje, naši očetje in jo ljubijo vsi naši pevci. »Verujemo namreč v moč naše pesmi, ki nas je vedno družila in bila integralni del našega kulturnega in narodnega prizadevanja. Zato verujemo v njeno poslanstvo tudi v bodoče, verujemo, da se bomo na poti do naše kulturne in splošne enakopravnosti srečali vsi, da bomo skupno gradili s pesmijo bratstvo med narodi in mirno sožitje v deželi!”
•	Anton Aškerc: BALADE IN ROMANCE
Pod naslovom »Balade in romance" je Janez Logar zbral najboljše Aškerčeve pripovedne pesmi in najizrazitejše primere njegove lirike. Tako obsega knjiga poleg celotne zbirke Balade in romance, kakor jo je pripravil pesnik sam, še pripovedne pesmi iz drugih zbirk, nadalje lirske pesmi s primeri popotnih impresij, socialnih pesmi in svetovnonazorskih izpovedi, ob koncu pa še nekaj oseb-no-izpovednih pesmi. V celoti je v zbirki zajetih 107 pesmi, ki nam Aškerca predstavljajo kot pesnika, ki se je s svojo odločno pesniško besedo bojeval za pravice svojega naroda in zlasti za enakopravnot socialno šibkega človeka.
•	Miško Kranjec: NA CESTI PRVEGA REDA
Pod tem naslovom je plodoviti slovenski pisatelj Miško Kranjec napisal povest, ki sega na zelo aktualno področje našega sodobnega življenja: načenja namreč vprašanje moralne odgovornosti za prometne nesreče. Mimo tega pa pripoveduje tudi o današnji mladini in njenih problemih, ki jih mladi ljudje skušajo reševati na njihov lastni način in pri tem marsikje pridejo v konflikt s starejšo generacijo in njenimi »ustaljenimi" pravili in zakoni. To je knjiga, ki bo pritegnila bralca s svojo odkrito izpovedjo; »šokirati" pa bo mogla le tistega, ki se zapira v krog zastarelih tabujev in se še vedno noče sprijazniti s stvarnostjo današnjega sveta.
•	Ivan Spolar: NASVETI ZA VSAKDANJO RABO
Kakor pove že naslov, gre pri tej knjigi za priročnik, ki se ga bo lahko posluževal vsak, ki v svojem domu tudi sam rad opravi kakšno delo, ne da bi vedno klical na pomoč strokovnjaka. Vendar pri tem ne gre le za tako imenovana domača dela in popravila v navadnem pomenu, marveč je treba misliti tudi na domiselnost in ustvarjalno sposobnost, ki jo pri takih delih tudi amaterji lahko razvijijo do stopnje umetnosti in strokovnjaštva. Sicer pa je v knjigi govora o drobnih hišnih popravilih, o urejanju stanovanjskih prostorov, pa tudi o negi avtomobila, pri čemer besedilo dopolnjujejo še številne ilustracije.
•	Blaž Singer: VODNIK NA POTI MED SLOVENCI NA KOROŠKEM
Kot dodatna knjiga je tokrat mišljen Singerjev »Vodnik", o katerem smo v našem listu že obširneje poročali in ga torej ni več treba posebej predstavljati.
Ob koncu le še nekaj številk: celotna zbirka, torej koledar in 5 nadaljnjih knjig, obsega skupaj 888 strani, kljub temu pa je cena samo 70 šilingov. Knjige pa je seveda mogoče dobiti tudi posamezno, vendar so v tem primeru nekoliko dražje — koledar sam stane 25 šilingov, prav tako 25 šilingov stane »Vodnik", ostale štiri knjige pa vsaka po 10 šilingov.
Zbirko dobite pri krajevnem prosvetnem društvu ali v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu.
»Hkrati pa je tudi na vse pri-
»ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
^ Podcenjevali smo komuniste, ki so izrabili uporniškega una množic in se prilagodili njihovim težnjam."
»Morda imate prav. Toda zdaj smo v vojni in moramo Se držati logike strahu, sile in protisile, če hočemo obdržati 'Qjeti v rokah. Smo na ozemlju, kjer lahko pričakujemo rUgo tronto. Kar poglejte jih, saj se borite z njimi že če-vr 0 leto. To je sovražnik, ki ne pozna nobenih človeških ^Jstev. Kruti so, lokavi in brezobzirni tudi do lastnih ljudi. |,r*ijo se spontane taktike bojevanja, česar smo mi naše l°di učili s težavo. Prisilili so me, da ukazujem po načelu ^°ine nuje. To pomeni, da naš cilj odreja sredstvo in nate- Mi ne bomo popustili. Nasilje bom stopnjeval do nebnih meja. In presegel bom nasprotnika!
Vidite, to ostrino, ki sem jo uveljavil na svojem ob-<*iu, bi rad razširil tudi na tržaško območje, in to brez-£°9ojno. Ne bom dopustil, da bi se kitili z mojimi lovori-Qrni, jaz pa odgovarjal za njihove polomije!"
Generalovo razlago je prekinilo nekaj novega. Pripe-so se v gozdnat kraj, kjer se je cesta približala želez-. *ki progi. Zagledali so množico civilnih delavcev in ko-vojaških kamionov, ki so stali ob cesti.
•iali
»Vozite počasi, da vidim, kako popravljajo progo," ukazal general šolerju.
> Pred seboj so videli mnogo ljudi, prisilno mobiliziranih ^etov in delavcev iz vseh bližnjih naselij. Moški, ženske in s 0 otroci so nosili tirnice in jih polagali na progo, kjer so 2 njmi ukvarjali nemški monterji.
»Poglejte no, to drhali Kako se leno giblje!” je viknil aeneral, ki mu je jeza pognala vso kri v obraz.
»Pri takih delih bi bilo treba uporabljati palico."
Pri prvem znaku poveljstva inženirske enote, ki je vo-dela na progi, pa je velel general ustaviti. Poskakali avtomobilov in se napotili na progo, da bi si general
ogledal rušilno moč angleškega eksploziva. Med vojaki in civilisti je vzvalovilo. Množica se je začela hitreje premikati, kot bi ji napolnila ude nova moč.
»Helmut, ali vidite moč avtoritete? To je gola sila strahu," se je samozadovoljno zarežal general in skočil na nasip, kjer je velika skupina delavcev vzdigovala podrto železno ogrodje. Tu so bili na delu tudi varilci, ki so orodje rezali. Iz ruševin čuvajnice, pokrite s šotorskimi krili, je pritekel častnik in raportiral generalu. Ta je malomarno poslušal in zamahnil z roko:
»Nehajte! Raje poglejte te lenuhe. Kakšna lagodnost! Ali nameravate počakati na upokojitev ali ustrelitev na tej progi? Zakaj ne uporabljate sile? Zavedajte se, da morajo po tej progi v najkrajšem času voziti vlaki našo vojsko na italijansko tronto."
Častnik je bledel in kimal. Potem si je general ogledal nekaj kosov pretrganih tračnic in vzel v roke kepo razstreliva 808, ki mu ga je na izrecno željo prinesel častnik. Po-duhal ga je in se zaničljivo namrdnil:
»Diši po angleški aristokraciji in njenih nadišavljenih ritih. Popoldanski prigrizek! Še vi poduhajte," ga je pomolil Wolfu. Ko mu ga je vrnil, ga je jezno vrgel predse. Ko je zapuščal razbito progo, je bil besen.
»Vidite, dragi major, to je delo Anglosasov. To je narod, ki je napolnil Ameriko s črnimi sužnji. To so apostoli demokracije. Vedno imajo nekoga, da gre zanje v žerjavico po kostanj. Nam očitajo nasilje, sami pa že stoletja širom po svojem imperiju v krvi dušijo upore. Kaj vse so počenjali po uporniških vasehl Moške so najraje privezovali na topovske cevi, ženske, starce in otroke so žive sežigali, muslimane pa so po navadi zašili v svinjske kože in jih utopili. Naša okupacija je v primeri z njihovo pravo samaritanstvo."
„C'est la guerre, pravijo Francozi, gospod general. Mislim, da to pojasnjuje vse, kar se sicer ne da pojasniti z običajno pametjo."
Pripeljali so v Postojno. V mestu se je življenje normaliziralo, vendar pa so bile ulice prazne. General se je ustavil na mestnem poveljstvu. Čeprav je imelo svoje starešine v Trstu, se je namenil, da ga bo nekoliko izprašil. Wolf je stal ob strani, ko je general tolkel s koščeno pestjo po mizi. Prisotni oficirji so bledeli, nikogar ni bilo, ki bi mu ugovarjal.
»Kaj delate tukaj? Spite? Pred nosom vam zažgejo pogonsko gorivo in razbijejo progo. Kaj bo jutri, če se začne izkrcavanje? Mar mislite, da bomo napajali tanke z vodo? Podavili vas bodo v posteljah!"
Potem so se zapeljali pred jamo. Ko je general v spremstvu oficirjev in policije stopil na betonsko ploščad, se je razgledal in med zobmi dejal Wolfu:
»Poglejte no to svinjarijo."
Vhod v jamo je bil podoben izžaganemu očesu. Skale so bile črne, ožgano drevje pa je kazalo, kako visoko so segali plameni.
General si je v spremstvu Wolfa ogledal podzemlje. Prava podoba pekla... Vsepovsod čadasto ogrebeno skalovje in skrivenčeni ostanki raztaljene kovine, ki mu je škripala pod škornji... Kmalu ga je posilil kašelj, čeprav je pritisnil na usta robec. Bilo mu je, kot bi stopil v krematorij. Iz teme podzemskih prepadov je prihajalo šumenje reke in mu pekleno grizlo oholo samozavest.
Vrnil se je na prosto, kjer je sijalo sonce in se zrcalilo v ostankih razbitih oken ožganega jamskega poslopja.
General je bil zelen od jeze. Da se ne bi spozabil, je ukazal odpeljati naprej, proti morju.
»Kaj mislife o tej stvari, major?"
|“^otoček je bil kot razposajen teliček, ki ne ve kam s svojo močjo. Skakljal je od skale do skale, se spustil v slap, se za hip umiril v tolmunu, kjer so prebivale postrvi, in spet je odbrzel čez brzice, skale in korenine že zdavnaj okleščenih dreves proti dolini. Če je ujel odpadlo vejo, jo je zgrabil v svoj objem in povlekel s sabo, in to je storil tudi z listjem, tudi s travo, celo srnjačka je hotel spodnesti, srnjačka, ki se je prišel vanj napajat, Tako je bil razposajen in neumen ta potoček.
Pa ni ostal dolgo sam ta potoček. Z desne se mu je pridružil drugi potoček, prav tako razposajen in neumen, in potem, že skoraj ob vznožju gore, tretji potoček, ki je bil prav tako razposajen in neumen kot prva dva.
Zdaj je bil to že potok, saj so bili v njem združeni trije potočki. Toda bil je še vedno razposajen in neumen. Pa tudi močan. Posebno po dežju se je razbesnel in ni vedel kam s svojo močjo. Pa je valil kamenje v
VLADO FIRM
Tal na j>c>lju
Tat se je priplazil na tuje polje. Izkopal je nekaj krompirja in si z njim napolnil vrečo. Potem je legel pod košato drevo in modroval:
„Polovico krompirja bom pojedel, drugo polovico pa prodal. 2 denarjem si bom kupil kokos. Kokol bo nesla jajca. Iz jajc mi bo zvalila piščeta. Piščeta bodo rasla. Ko bodo dovolj velika, jih bom prodal in kupil svinjo. Svinjo bom vzredil in kupil kobilo. Kobila mi bo dala žrebe. Ko bo žrebe zraslo, bom prodal kobilo in žrebe. Za denar si bom kupil hišo in polje. Na polju mi bo raslo marsikaj, tudi krompir. Pazil bom, da mi pridelkov ne odnesejo tatovi. Najel bom čuvaja. Če ne bo dobro čuval, bom zaklical: ,Hej, čuvaj, bolje pazi!‘“.
Tat je tako glasno zaklical, da so ga ljudje na sosednih poljih slišali. Pritekli so k njemu, mu vzeli vrečo s krompirjem in ga pretepli. Nato so ga izročili orožnikom.
SMILJAN ROZMAN
POTOK
dolino, trgal zemljo in spodnašal cela drevesa. Šele potem v dolini se je potok umiril in odložil iz svojega naročja vse, kar je uplenil gori. Kajti tudi potok, pa še tako močan, se sčasoma utrudi.
Kdove, koliko časa bi potok živel tako življenje, če bi ne bilo v dolini kmeta Matjaža. Kmet Matjaž je bil revež, toda zaradi potoka je bil dvakratni revež, kajti potok mu je v gori žrl zemljo, spodaj pa jo je spet zasipaval s prodom in drevjem, ki ga je spodnesel v svoji razuzdanosti.
Nekega dne pa je, kot pravijo pri nas, kmeta Matjaža srečala pamet. Pomislil je: „Ta potok, ves neugnan, neumen, razbrzdan, ta potok bom naučil kozjih molitvic."
Vzel je sekiro, žago, šel v goro in sekal in žagal in klestil. Potem je spodaj ob vznožju gore naredil jez. Ni bilo lahko. Potok mu je uhajal na desni, če je jezil na levi, in če je jezii na levi, mu je uhajal na desni. Slednjič pa ga je le ukrotil.
Potok, neumen, kot je bil, se tega sprva sploh ni zavedel. Toda kasneje, ko ga je kmet Matjaž speljal na kolo, ko se je zajedel v lopatice kolesa, je uvidel, da doživlja nekaj novega, česar do tega trenutka še ni doživel. Sprva je bil potok na kmeta Matjaža, ki je postal zdaj mlinar Matjaž, strašansko jezen. Nagajal mu je, kjer je le mogel. Tri mu je lopatice na vodnem kolesu in trgal jez. Toda mlinar Matjaž je z vsakim dnevom bolj spoznaval potokove muhe. Lopatice je zamenjal z novimi, močnejšimi, jez pa ojačil z novimi bruni.
Potok se je še vedno jezil, vendar z vsakim dnem manj. Počasi se je navajal na novo življenje, na novo igro. In ne samo to.
Počasi je to igro vzljubil. Vzljubil je jez, zapornico na jezu, vodno kolo, mlin, iz katerega so prihajali skrivnostni šumi, in mlinarja Matjaža. Kajti zaslutil je, da ga jez, mlinsko kolo in mlin vežeta z Matjažem. In ne samo to. Nekega dne se je zavedel, da ni več razposajen in neumen potok, ampak da je potok, ki s svojo močjo koristi mlinarju Matjažu in ljudem v dolini. Občutek, da nekomu koristiš in daješ, pa je lep občutek in zato sta potok in mlinar Matjaž še dolgo živela v slogi in ljubezni ob veseli pesmi mlinarskih koles.
MALI
»Jurček, mrači se že. Pridi v kuhinjo!" je poklicala mama.
„Oh, samo malo naj se še igram," je prosil Jurček.
Toda stemnilo se je in očka je zaklical »Dovolj je igre za danes. Pridi!"
Eh, ko se očka takole oglasi, pa je že treba ubogati, kajne? Tudi Jurček je ubogal. Pograbil je žogo, vzel vedro in lopatico, naložil vse skupaj v samokolnico in odpeljal v hišo. Ni se spomnil, da je pred hišo ostal njegov mali avto.
Na nebu so se prižgale zvezde. V oknih so začele ugašati luči. Sinko je že davno spal. Spali so tudi veliki ljudje. Bila je noč.
Malemu avtu je postalo dolgčas. Najrajši bi bil v hiši med drugimi igračami. Pomenili bi se kaj, nato bi na varnem zaspali. Tudi on je poskušal zaspati, a ni mogel.
„Ne, to je pa že preneumno. Nič več ne bom čepel tu. Na sprehod se odpravim. Potem bom lahko zaspal," si je rekel.
Prižgal je lučke-očke, zatrobil tu-tu-tu in odpeljal po klancu.
Cesta je bila prazna. Ob njej so stale velike temne hiše. Nikjer ni bilo žive duše.
Mirno in brez skrbi je ropotal po cesti. Nenadoma se je začudil:
Jesenski dežek
Dežek po strehi	Hitro na streho
orehe trklja;	cap, cap, odcapljo«'
mucek pa misli,	čez hipec se vrne -
da z njim se igra.	mu z repa kapljo*
K peči se stisne,
..Mrmrjav" godrnja,
dežek pa dalje
orehe trklja. Neža Maurer
AVTO
„Oho, kaj pa to pomeni? V trgovini je luč! Pa menda niso tam vlomilci..." V prsl" mu je vzdrhtelo srčece-motorček. A zmagala je radovednost in junaško se je odpeljal napreJ*
Ustavil se je pred vrati trgovine. Previdno je pokukal skozi velika stekla. Ne, niso blU vlomilci. Le prodajalka je hitela z delom, ker se je pripravljala na inventuro.	.
„Tu-tut, dober večer," je glasno zatrobil mali avto.
„Oho, glej ga no! Kaj pa bi ti rad?" se je začudila prodajalka, ko je odprla vrata.
»Kaj bi rad? Pravzaprav nič. Toda poč*' kajte, ko sem že tu, mi le dajte nekaj za našega Jurčka. Saj mu vsakdo kaj prinese, če g te ^ trgovino," je rekel.
»Povej mi torej, kaj naj ti dam."
»Dajte, prosim, nekaj dobrega, da bo Jur' ček vesel."
Prodajalka je začela nositi v avto razne dobre reči: najslajše bonbone, sveže napolitan' ke, okusno čokolado, sočne oranže, hrustave kekse in še mnogo drugih dobrot.
»Ali bo dovolj?" je vprašala, ko je bil aVtC> skoraj do vrha poln.	_	.
»O, bo," je rekel avto. Sicer bi bil rad ime še pesek in vodo, a vedel je, da toliko vsega ne bi mogel peljati.	.
»Ali imaš denar za vse, kar sem ti dala? J vprašala prodajalka.	, ,
Malemu avtu je postalo nerodno. A znase se je in rekel:
»Nimam denarja. Toda ko bom velik, hon* vozil samo za vašo trgovino."	.
»V redu. Srečno pot!" je rekla prodajalk^ in se vrnila k delu. Mali avto pa se je obrni proti domu. Ves utrujen je obstal pred n« Ugasnil je lučke-očke in takoj zaspal.
Kmalu nato se je začelo daniti. Zapeli ptički. Sonce je vstalo in tudi Jurček se J zbudil. Spomnil se je, da je zvečer pozabil a
to zunaj. Stekel je pred hišo, obstal pred a :rmel. Poklical je očka in rnarnl<: ’ Vsi so se čudili in ugibali, odkod je v ay
tom m
toliko dobrot. Niso mogli uganiti in nihče j1 ni vedel povedati. Kaj pa, če se je o vsem te Jurčku le sanjalo?
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
Tone
»Velika zanikrnosf, lagodnost, slaba bojna pripravljenost. Predolgo so imeli mir."
»Zanima me rezultat preiskave. Na pomoč sem jim poslal enega najboljših kriminalistov. Zaprli so mnoge ljudi."
»Izguba časa, gospod general! Medtem ko se bomo mi trudili tukaj, bodo partizani odkrili novo ranljivo točko. Rajši bi temeljito pregledali zavarovanje. Tudi pobijanje talcev je nesmisel. Postrelili bomo nedolžne, drugi bodo iz strahu odšli k njim ... Ne delajmo si novih sovražnikov, ko jih imamo že tako dovolj. Dognal sem, da imajo vse te akcije enega samega režiserja. Proučeval sem stil. Po sledi ga poznam kot krvoločnega tigra. V Trstu bova odkrila isti način, boste videli. Spomnite se, da sem vam poročal, ko mi je javil Hrast, da Perne pripravlja okoli sebe skupino asov za vrhunske podvige."
»Likvidirajte mi no tega hudiča! Ali pa mi predlagajte nekaj, da jih onemogočimo."
»Za zdaj ne vem nič pametnega. Množice ljudi imajo na svoji strani, njihove oči in ušesa segajo med nas in opazijo naše šibkosti tam, kjer jih mi ne vidimo. Njihov uspeh je rezultat lagodnosti in samozadovoljstva naših vojaških veličin. Preden ste me klicali, sem razčlenil njihove najuspešnejše akcije. Vse so izvedene na meji fantazije in realnosti, zelo drzno, z velikim tveganjem, ki so mu dorasli samo rojeni fanatiki, izredno pogumni posamezniki, žilavi ljudje s primernim vojaškim znanjem."
»Prav imate," je prikimal general. »Toda zavarovanje nam bo odvzelo nadaljnje, že tako omejene rezerve."
V Trstu sta se prepričala, da je Wolf pravilno sklepal. S štabnimi oficirji sta si ogledala notranjost poslopja, kjer se je odigrala diverzacija. Ruševine so bile v glavnem odstranjene, sicer pa razdejanja ni bilo moč skriti. General
je stal sredi sobane, držeč roke na hrbtu, zmajeval z glavo in gledal okajene stene pa krvave lise na njih.
»Bilo je obupno, gospod general," mu je tolmačil polkovnik SS, ki je bil ob eksploziji v stranskem prostoru.
»Med prvimi sem bil v dvorani. V oblakih dima in prahu so se plazili ranjenci drug čez drugega in čez raztrgana trupla proti izhodu. Med reševanjem ranjencev je nekdo zavpil: .Pazite eksplodirale bodo še druge mine! Rešite nas!' To je preplašilo reševalce. Nihče si ni upal v dvorano. Med navalom proti izhodom je množica pomendrala nič koliko ljudi. Pravi kaos, gospod general. Kaj takega še na vzhodni fronti nisem doživel. Nobeno povelje ni zaustavilo preplašene množice, ki je drla iz poslopja. Red je napravila šele enota, ki je prišla od zunaj in ni bila okužena s strahom po eksploziji. V obeh dvoranah smo imeli sto petdeset mrtvih in več ko dvesto ranjenih."
»Pošastno . .. Posameznik nam povzroči toliko žrtev, kot jim jih mi pobijemo z drago, skrbno pripravljeno ofenzivo ... Elitne ljudi nam morijo ... In kako je s preiskavo?"
»Nobenega rezultata."
»Saj sem vam dejal, kako bo," je skromno pripomnil major Wolf.
»In kakšne so domneve?"
»Raznovrstne, gospod general. Morda taista oseba, ki je bila v kino dvorani... Ali pa kdo od osebja.'
,Ce je tako, gospod polkovnik, vam bo naslednja mina eksplodirala v poveljstvu vojnega področja," je porogljivo dejal general in pritaknil: »Kaj takega se pri nas ne bi dogodilo. Ali ne, gospod major?"
»Da, gospod general. Kaj takega se pri nas prav gotovo ne bi dogodilo!"
»In povračilni ukrepi?"
»Tu delamo v rokavicah. Samo petdeset talcev smo
pobesili skonca te ulice, nekaj pa postrelili, za strah me* nemu prebivalstvu, da ne bi nasedalo komunistični kug1* »Malo cenite svoje ljudi. Otepalo se vam bo, da nlS,^ bolj ostri. Se bolj vam bo vroče," je dejal general spuščal po stopnicah in se zagledal v zidovje sive barve, oškrabano od strojničnih rafalov.
Na kosilo je bil general povabljen k poveljujoče generalu SS, major Wolf pa je dobil prosto do naslednl ga dne. Ko sta se z generalom razšla, mu je ta dejal:
»Dragi Helmut, zdaj pa odprite oči in napnite ušes* zberite mi čimveč podatkovl Zanima me prav vse, kar dogaja v tem mestu."
13
Po obisku v uradu geslapa je Wolf odšel v hotel« ^ bi se odpočil in se duhovno pripravil na srečanje z R° no. Zelo je bila vznemirjena, ko ji je bil po telefonu sr ročil, da pride v mraku. Zvest je ostal načelu, da opra skrivne posle samo v okrilju noči.	,
Slekel je uniformo in se zavalil na posteljo. Zapr' I oči in skušal zadremati. Zaman si je dopovedoval, d truden. Motilo ga je bleščečo okno, v katero se je upird^ sonce, ki je kot žareča krogla viselo nad morskim ^ jem. Z ulice pa je odmeval nenavaden hrup. Vstal I zagrnil zavese. Objel ga je prijeten somrak.	^
Spomin na Romano ga je prijetno razburjal ter .g hkrati vzbujal občutek moškosti. Z njeno pomočjo 50|nj| visoko povzpel v očeh svojih šefov, hkrati pa je izp°P° ,g arhiv svojih seksualnih izkušenj s posebnostmi napol'lan folklore in italijanske aristokracije.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
, ko se r umazal
d0ROTHY PARKER
Izkušnje
Pogled Janeuvive Marion je bil r'ag> ustnice so se ji smehljale. Bila Je bleda in ljubka kot lokvanji, ki s° plavali v posodi iz modrega stekla J3 nizki mizici. Glas ji je bil mehak fot mirno žuborenje potoka in njene Besede so bile osvežujoče kot hladna r°ka na vročem čelu.
Še preden se je mala Peton odlo-c‘la spregovoriti, je že priznala vso SY?J° bolečino. 2e dva tedna ni Sil-V|ja Peton videla Bruna Barklita.
»Kaj naj naredim, gospodična?" je vPrašala mala Peton.
Oči Marion so polne sočutja opazovale dekletov izmučen obraz.
. »O da, veste, tudi jaz ... strašno J? brez njega. Srečavala sva se vsak ?an. Zmeraj mi je telefoniral, ko se j® vrnil domov, pa čeprav sva se lo-?*a pred desetimi minutami. In vsa-jutro mi je želel dobro jutro.
,ak dan. Oh, gospodična Marion, , J si ne morete misliti, kako je bilo lepo.«
, »O, draga, lahko si mislim" je rekla Marion, „vem to."
»In nenadoma se je vse to konča-
»Mar res nenadoma, Silvija?"
»Da ... se pravi... nekega večeri ko sva se razšla, mi ni telefoniral. l“akala sem in čakala. Bila sem . ..
moč verjeti, kako je to lahko ,Va*no, ta telefonski pogovor, toda
verjeti,
it-™, ih telefonski ‘*a sem obupana."
. »Vem,“ je rekla Marion, »lahko le Zelo pomembno."
»Nisem mogla spati, ničesar nisem ^Pgla narediti. Dve uri in pol sta ^‘mli. Pomislila sem, da se mu je ^rda kaj pripetilo." v »Ste res pomislili na to?" je vpra-a‘a gospodična Marion.
»Seveda, jaz ... Ne, prav imate. , Vi vse veste, vse, gospodična. Ne-.8a večera je bil ples v klubu in 5lslila sva, da bova odšla v klub.
°ua bilo je lepše ostati z njim do-?>a. Nisva odšla. Zato sem mislila, da j*. °dšel na ples brez mene. In ker ‘Sem mogla več ostati mirna, dokler ,8a nisem preverila, sem mu telefona."
»Da,“ je rekla gospodična Marion, .telefonirali ste mu. Imate devetnajst i?> mar ne? Srečala sem že ženske, i1 so pri osemintridesetih delale ena-e napake. Je bil doma, ko ste ga klicali?"
»Ubogi otrok," a Marion.
»Rekel je, da mu je žal, ker je
Pfekinil
vsakem novem srečanju sem se tako bala, da je to zadnjič, da nisem več znala biti zabavna. Vedno znova sem ga spraševala, kaj se je zgodilo, on pa mi je odgovarjal, da ni nič in da je vse v redu. Spraševala sem ga, ali sem morda naredila kaj, kar mu ni všeč, on pa je to vedno zanikal. .. In zdaj ga že dve nedelji nisem več videla. Kako si lahko z nekom vsak dan in nato tako nenadoma prekinitev?"
»Ste že kdaj premišljevali na prekinitev?"
»No .. .ja. Tako zapeljiv je, poln je vrlin. Vedno sem se bala drugih deklet. Zatrjevala sem mu, da mu bom nekega dne odveč. Šalila sem se, morda pa je bilo na tem tudi nekaj resnega."
»Vidite, Silvija, moški nimajo radi temačnih napovedi. Vem, da ima Bruno dvajset let, toda vsi moški imajo dvajset let in nimajo radi takih stvari."
»Rada bi bila taka kot vi, gospodična, da bi lahko vedno vedela, kaj naj naredim. Bojim se, da sem počenjala same neumnosti... Ko bi se lahko pogovorila o tem, bi morda lahko razjasnila vse nesporazume, mislim, da bi lahko .. .“
»Ne, drago dete," je rekla gospodična, »preteklost je mrtva, nadaljujte veselo svojo pot. Ne pozabite tega
Domislice
Prenaseljenost na svetu je privedla do tega, da v enem človeku stanuje več ljudi.
Ljudje kažejo nenasitno željo, da bi vedeli vse, razen tistega, kar je vredno vedeti.
Zvito je kazati zagrenjenost, kadar za to ni nobenega razloga, in ne kazati je, kadar je zanjo na pretek povodov.
Na licu je zmeraj prostora za solze.
nasveta, ko se boste srečali z Brunom. Obnašajte se tako, kot da ste se trenutek pred tem smejali."
»Morda ga ne bom nikoli več videla. Telefonirala sem mu drugič, tretjič. Danes sem ga iskala trikrat. Ni ga bilo doma. Saj je vendar nemogoče, da bi bil vedno zunaj. Ponavadi mi odgovarja njegova mati. Vedno pravi, da ga ni. Sovraži me."
»Kje pa, vi otrok," je rekla gospodična Marion. »Kadar je nekdo nesrečen, potem vedno misli, da so vsi, ki imajo karkoli opraviti z vzrokom njegove nesreče, njegovi sovražniki."
»Oh, rotim vas, povejte mi, kaj naj naredim? Recite mi, kako vam je uspelo, da vas imajo vsi radi? Toliko stvari veste. Poslušala bom vaše nasvete ... Mar res verjamete, da bi lahko bilo tako, kot je bilo prej?"
»Draga Silvija," je rekla gospodična Marion, »poslušajte me. Verjamem, da se lahko z Brunom spet najdeta, toda vse je odvisno od vas. In, dragi otrok, to ne bo tako hitro. In ne bo lahko. Ni takega šarma, zaradi kateega bi se ljubezen znova lahko rodila. Dvoje orožij vam je potrebno: potrpežljivost in hrabrost. Čakati morate, Silvija, to pa je težko. Naj se zgodi karkoli, ne smete mu več telefonirati. Moški nimajo radi deklet, ki tečejo za njimi. Pojdite na ples s prijatelji. Nikar se ne zapirajte v dom in ne čakajte na telefon. Ne, draga, nikar tako. Pokazali ste Brunu, kako radi ga imate in kaj pomeni za vas. Moški tega nimajo radi. Lahko je verjeti, da jim je to všeč, vendar pa to ni tako. Biti morate prijetni in vedri, kajti to je tisto, kar najprej zahtevajo. Govorite z njim veselo in nežno in ne delajte aluzij na to, kar se je že pripetilo. Sovražijo spomin na žalost. Se posebno pa mu ne smete ničesar očitati. Izogibati se morate prepirom. Nič ne prizadene moškega tako zelo kot ravno spoznanje, da žena izgublja dostojanstvo. Razumeti morate dejstvo in sprejeti ga morate — da včasih želi iti ven tudi s kom drugim, ne samo z vami. Ne sprašujte ga ne kod ne zakaj. Noben človek nima tega rad. Ne bo odšel, dokler bo čutil, da ga ne zadržujete. In nikar ne ustvarjajte v njem občutka krivde, pa naj je naredil karkoli. To je dolga in težavna pot, vendar edina."
»Razumem, gospodična," je rekla. »Razumem, to mora pomagati in to ni lahko."
»Vedno je bilo tako," je rekla gospodična Marion.
»Poskušala se bom ravnati po vaših nasvetih. Najprej pa bom poskusila biti taka, kakršni ste vi. Vsi ljudje bi vas morali oboževati. Vi
x>OOOOO<X>OOOCxXX><XXxX>C>OOOOOO<>0<XX>CX>OO<X><>OOOO<><XXX>0
Knjiga - najlepše darilo!
n a j -
šil.
100
Ko boste izbirali darila za svoje otroke, pomislite, da je
lepše darilo — dobra knjiga.
HI Tone Seliškar: FANTU SO ZRASLA UŠESA, pisateljevi mladostni spomini, 232 str., ilustr., kart.
Hi Stevenson: OTOK ZAKLADOV, barvna slikanica,
16 str. velikega tormata, br.
■ Bertha M. Parker: ZAKLADNICA NARAVE, narava in njeni pojavi v besedi in sliki, 216 str. vel. tormata, barvne ilustracije, kart.
S Prežihov Voranc: PRVI MAJ, barvna slikanica,
16 str. velikega tormata, kart.
B France Bevk: PASTIRCI PRI KRESU IN PLESU, otroške pesmi in igre, 64 str., ilustr., br.
B Jules Verne: V OSEMDESETIH DNEH OKROG SVETA, barvna slikanica, 16 str. vel. formata, br.
B Jonko Moder: NA KRILIH DOMIŠLJIJE, povestice za najmlajše, 48 str., barvne ilustr., br.
B Mira Miheličeva: ŠTIRJE LETNI ČASI, otroške povesti,
84 str., ilustr., kart.
B Mirko Žeželj: PRETEKLOST V PODOBAH, sprehod skozi stoletja, 116 str., vel. formata, barvne ilustr., ppl.
B Mark Twain: KRALJEVIČ IN BERAČ, barvna slikanica,
16 str., vel. formata, br.
E Ivana Brlič-Mažuranič: ZGODBE IZ DAVNINE, otroške povesti, 32 str., vel. formata, barvne ilustr., br.
Ela Peroci: ZATO, KER JE NA NEBU OBLAK, otroške povesti, 40 str., ilustr., ppl.
A.	Dumas: ROBIN HOOD, barvna slikanica,
16 str. velikega formata, br.
Janko Moder: PRAVLJICE IZ GOZDA, povesti za najmlajše, 48 str., barvne ilustracije, br.
Tone Seliškar: INDIJANCI IN GUSARJI, vesele in resne dogodivščine fantovske skupine, 168 str., ilustr., br.
B.	Stowe: KOČA STRICA TOMA, barvna slikanica,
16 str. vel. formata, br.
Miloš Macarol: MALI ELEKTROAMATER, o koristnih in uporabnih zakonitostih elektrike, 112 str., ilustr., br.
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA" CELOVEC WULFENGASSE
x> 00000000000000'00<>00<><XXxX>0<xX>00<XX>0<X><XX>0<X>00000
B
ste prekrasni. Dovršeni. Kako to, da vedno veste, kaj je treba narediti?"
Gospodična Marion se je nasmehnila.
»No, vidite, imam nekaj let več kot vi... in nekaj več izkušenj."
Mala Peton je odšla. Marion je pogledala na uro in nalahno vzkliknila. Nato pa je vsak trenutek pogledovala, ali se kazalec na uri premika. Prižgala je cigareto in opazovala dim, ki se je dvigoval v špira-lah. Nato se je nenadoma dvignila in stopila k telefonu.
, »ua, je rekla Silvija, »in ... prehuda sem ga, in to mu ni bilo všeč. ^.Prašala sem ga, zakaj mi ni telefo-lrah odgovoril je, da, da ne ve, če-81 u bi mi še enkrat telefoniral, če pa a se prav pred kratkim ločila in l,Tla ničesar novega povedati. Bala 56,11 se in zato sem zajokala."
»In slišal je, kako ste jokali?" je Prašala gospodična Marion.
• »Da, in je rekel: Za božjo voljo! /* Prekinil zvezo. Tega nisem mogla penesti in zato sem mu znova tele-,0t>irala.“
HUMORESKA
OZDRAVLJENI KOMPLEKSI
je rekla gospodič-
zvezo, in da je vse v redu,
j* Pa sem bila vztrajna in prišlo je
0	hudih besed . .. Potem je prihajal ?ak dan, vendar je redkeje telefo-‘ral. Nato pa so prišli dnevi, ko me
1	nič več iskal. Igral je tenis in se abaval z drugimi.
Nekaj kasneje se je Kathy Grand-
*	r vrnila domov in jaz ... verja-CtT>, da sta pogosto skupaj."
,.vn rekli ste mu, da vam to ni všeČ?«
•j. »Da, gospodična, rekla sem mu. e8a nisem mogla preprečiti. Že sa-
•	a misel se mi je zdela nora. Kathy
strašno dekle, da, nekaj najhujše-j* • • • Verjemite mi, da bi mi bilo ]tar‘j hudo, če bi me pustil zaradi j^terega lepšega dekleta od mene.
e bi bilo tako poniževalno, mar ne, ®0sPodična?“
^ »Ne vem, draga, žena ne vidi rada, zavržena zaradi lepše nasprot-
»Strašno sva se prepirala in nato a se vedno redkeje srečavala. Pri
»Kako naj bi le posfala iz mene žena!" sem se branila, ko so me starši pričeli nagovarjali, naj bi se poročila s Petrom. »Nisem zdrava, suha sem, v otroških letih sem prebolela ošpice, skrlatinko, vnetje srednjega ušesa ..."
»Tudi tvoja mati je bila vse do poroke suha," je rekel oče. »Zdaj jo poglej!’
Primer je bil očiten in — poročila sem se.
Kmalu se je izkazalo, da je bil moj odpor do poroke zavoljo bolezenskih predsodkov — brez podlage. Prav dobro sem shajala kot kuharica, šivilja, pomivalka, tla pa sem zmogla tako zdrgniti, da so se svetila kot sonce. Kadar sta tast ali tašča imela migreno ali revmo, sem uspešno opravljala vlogo medicinske sestre in negovalke.
Nova družina me je tako vzljubila, da so mi zaupali tudi pranje posteljnine in vsega osebnega perila. Kmalu sem z zadovoljstvom otipavala krepke mišice na svojih rokah.
Opazila sem tudi, da brez težav drvim po stopnicah v peto nadstropje z ducatom steklenic piva in živežem. Bila sem tudi nadvse hitra, ko je bilo treba nakupiti hrano za goste in pripravljanje ozimnice.
Spomnim se primera: poleg svojih dveh torb sem vlekla po stopnicah še sosedin otroški voziček in sanke. Da bi ne izgubljala časa, se mi ni ljubilo čakati na dvigalo. Ucvrla sem jo po stopnicah. Tako me je opazil stanovalec iz četrtega nadstropja — trener za lahko atletiko.
»Imenitno ste gibčni!" me je pohvalil. »Bili bi v ponos moji ekipi!"
Nisem imela časa za pogovor:
Pri naslednjem srečanju me je prijel za roko.
»Poslušajte," sem zavpila, »jaz nimam časa za pogovore." Odskočila sem z obloženima rokama.
»Kakšen skoki" me je pohvalil. »Kenguru! Antilopa! Gazela!" Potem me je pričel nagovarjati, da bi tekmovala v njegovi ekipi. Končno se mi je zasmilil in sem privolila v tekmovanje. Tekla bom na dolge proge v moški konkurenci. Le eno prošnjo sem imela: tekla naj bi v čevljih s peto, v rokah pa moram imeti dve torbi, po osem kilogramov težki.
Zmagala sem. Sploh ne bi rada omenila, kako sem pustila za seboj najboljšega tekača, ker nočem kompromitirati moških.
»Le kako ste zmogli doseči takšen uspeh?" so me vpraševali časnikarji, ki so se zbrali okrog mene.
»Nimam nikakršnih posebnih zaslug," sem sramežljivo rekla. »Moj mož ve vse," sem še dodala in pokazala nanj, on pa mi je že molil dodatno torbo z živežem.
Člani žirije so zasuli moža s hvalnicami.
»Zahvaljujemo se vam za ta čudež, zares ste izredni. Bravo!”
Napihnil se je od sreče, se klanjal na vse strani in zagotavljal zbrani množici:
»Zares sem se trudil z njo! Ustvaril sem ji idealne možnosti, kot v topli gredi!”
Dovolj mi je bilo.
»Poglej dragec,” sem mu rekla kar se da nežno. »Jaz sem se že okrepila." Pokazala sem mu svoje jeklene mišice. »Dovolj mi je idealnih možnosti, ker bom sicer postala premočna!" Porinila sem mu v roko dve mreži, vsaka je fehtala osem kilogramov. »Zdaj si ti na vrstil"
V zdravem telesu je spregovoril zdrav duh.
»Ali bi lahko govorila z gospodom Lorenom, prosim?" je rekla čez nekaj sekund. »Ah, ni ga? Da. Verjetno govorim z njegovo tajnico? Ali bi mi lahko povedali, kdaj bo prišel? Ah, razumem. Če bi prišel, bi mu povedali, prosim, naj pokliče gospodično Marion ... Da, ve za mojo številko. Hvala."
Gospodična Marion je spustila slušalko.
»Prekleta ženska," je rekla. »Kot da ne bi vedela za moje ime. Zakaj me sovraži... In on? Obljubil mi je, da mi bo telefoniral. Obljubil. Rekel je, da se ni nič pripetilo, da je vse v redu. Rekel je, rekel ...“
Nekaj trenutkov kasneje je Marion morala kar dvakrat zastati, da si je obrisala solze, preden je lahko zavrtela številko telefona. Ko je spregovorila, je bil njen glas zlomljen in drhteč.
»Ali bi lahko govorila z gospodom Lorenom, lepo prosim?"
ža dobro voljo
CARINSKA
Carinik na meji vpraša starejšo žensko: »Vino? Žganje? Kava?"
„Na," mu odgovori ženska. »Če pa že imate limonado ...“
NAROBE RAZUMELA
Zaradi pomanjkanja prostora so morali pevci imeti vaje kar v gostilni. Pa vpraša hčerka mamo: Kako, da gre očka vsak večer pet, saj ne zna not?"
„No že zna priti, not! Samo ven ne."
KDOR VPRAŠA, ZVE
„Draga, koliko fantov si že pustila doslej?"
„Koliko? Ti boš peti."
NEOPAŽEN
„Ali veš, da bi bil Tine odličen detektiv: že ves mesec hodi za Marico, pa ga sploh še ni opazila ..
DOMISELNOST
„Dajanje napitnine je za naš kolektiv žaljivo," piše v restavraciji. Pri izhodu je pa nabiralnik z napisom: „Tukaj vrzite za našo užaljenost."
Na ozemlju Avstrije je urejenih 23 „gozdnih poučnih poti“, od katerih je ena na Koroškem in sicer na ozemlju Križne gore na severozapadni periferiji mesta Celovca. Ta pot se prične pri botaničnem vrtu in se v loku konča po 2,5 kilometrih blizu izhodišča pri Švicarski hiši nad cerkvijo na Križni gori.
Lastnik te poti je občina Celovec, vzdržuje in oskrbuje pa jo Koroška gorska straža (Karntner Bergwacht). Posebni zanimivosti na tej poti sta razgledni stolp z zvezdarno in celovški botanični vrt. Namen takih poti je seznaniti širše množice z gozdom, kjer se predvsem mestni ljudje lahko naužijejo svežega gozdnega zraka; prikažejo pa tudi vlogo, ki jo igra gozd kot vodni in lesni rezervoar.
Tudi vodenje šolskih skupin po tej „poučni gozdni poti“ je možno, samo je to treba prej javiti ali koroškemu gozdarskemu društvu (Karntnerischer Forstverein, Obirstrafie 44) ali pa koroški kmetijski zbornici, oddelek za gozdarstvo (Kammer f. Land- und Forstwirt-schaft in Karmen, Museumgasse 5), da preskrbijo vodiče. V upravi botaničnega vrta se dobi tudi kratek opis te poti in stane 5 šilingov; za vodiče in učitelje, ki vodijo skupine, pa so na razpolago brezplačni opisi.
SAK—OLIMPIJA
Slovenski atletski klub na Koroškem je s svojim uspehom v drugem nogometnem razredu D vzbudil zanimanje tudi v sosednji Sloveniji. Ne le, da ga omenja večina slovenskih listov — posebno zadovoljstvo je sprožilo v moštvu povabilo za gostovanje v Ljubljani. Slovenski tradicionalni klub Olimpija iz Ljubljane je namreč uspešne slovenske nogometaše iz Koroške povabil v Ljubljano, da nastopijo proti kombiniranemu moštvu Olimpije. Nadalje si bodo slovenski študentje lahko ogledali prvenstveno tekmo I. zvezne lige med Olimpijo in Partizanom iz Beograda. Da bodo nogometaši slovenskega atletskega kluba nastopili „le“ proti moštvu, sestavljenem iz mladincev, leži na tem, da ima Olimpija močan naraščaj, ki se lahko meri tudi s starejšimi in boljšimi.
Ljubitelji slovenskega nogometa in navijači SAK-ja so prav tako povabljeni v Ljubljano, saj jim bodo Ljubljančani nudili dve zanimivi tekmi. Prva bo pokazala razmerje moči dveh moštev sosednjih dežel, druga pa bo za Olimpijo že precej odločilna za obstoj v najvišji jugoslovanski nogometni ligi. Prijateljska in prvenstvena tekma bosta v nedeljo 28. 11. 1971 v štadionu za Bežigradom v Ljubljani.
KOŠARKA V JUGOSLAVIJI
Minulo nedeljo so bile v Jugoslaviji košarkarske tekme 3. kola zvezne košarkarske lige. Kakor je bilo pričakovati, je na sobotni tekmi med ljubljansko Olimpijo in prvim v lestvici Crveno zvezdo vladalo navdušenje, kot so ga bili vajeni na dosedanjih spopadih bivših prvakov. Ljubljanska Olimpija je tekmo sicer izgubila, vendar ni bilo nezadovoljnih gledalcev, saj so videli kvalitetno in napeto igro. Tekma se je končala 80:76 (42:37) za Crveno zvezdo. Olimpija je po porazu zdrknila v lestvici na sedmo mesto, kar priča o nizkem igralnem povprečku moštva, čeprav je bilo upati, da se bo moštvo po prvem kolu prebudilo. Moštvo Olimpije na videz morda niti ni slabše od Crvene zvezde, vendar mu manjka mladost in borbenost, ki pride posebej do izraza v skokih pod košem.
Največje presenečenje 3. kola je bilo slavje Partizana nad favorizirano Lokomotivo (82:73). Ostala moštva so se ločila takole: Borac—Rabotnički 100:88, Jugoplastika— Oriolik 109:68, Željezničar—Radnički 67: 68 in Beograd—Zadar 79:77. V prihodnjem kolu bo Olimpija nastopila proti moštvu Radnički.
ITALIJA—AVSTRIJA 2:2
Nogometna tekma kvalifikacijske skupine 7 za evropsko prvenstvo narodov med Italijo in Avstrijo se je v Rimu končala pred 80.000 gledalci z velikim presenečenjem. Čeprav je bilo o skupinski zmagi že vse odločeno, se je Avstrija povzpela k podvigu in izvrstno zaigrala pred navdušenimi navijači. Z izvrstno taktiko in velikim zamozaupanjem bi avstrijska reprezentanca skoro zrušila velikega nasprotnika, saj je še nekaj minut pred koncem vodila 2:1. Gole za Avstrijo sta strelila Jara in Sara, za Italijo pa sta bila uspešna Prati in de Sisti.
Da ima avstrijska reprezentanca izvrstne posameznike, pričajo štirje zadetki Paritsa (v Rimu ni igral), s katerimi je bil najuspešnejši napadalec kvalifikacijske skupine. Avstrija je končno zbrala iz 6 tekem 7 točk, napadalci pa so bili s 14 zadetki najboljši.
Ob začetku naslednjega leta pa se bo avstrijska nogometna reprezentanca pripravljala za svetovno prvenstvo 1974 v Mun-chenu. V svoji kvalifikacijski skupini bo imela za nasprotnike Madžarsko, Malto in Švedsko.
DROBNE VESTI
Mladi avstrijski avtomobilski dirkač Niki Lauda bo nastopil 8. januarja naslednjega leta v Buenos Airesu na 1000-kilometr-ski dirki. Lauda bo vozil avtomobil znamke Lola (2 litra), njegov partner pa bo Kinnunen ali Bonnier. Vest sama ni nič nenavadnega, zanimivo pa je, da je poslal Laudi povabilo na dirko najznamenitejši nekdanji avtomobilski dirkač, ki še ni bil nikdar svetovni prvak, Argentinec Juan Manuel Fangio.
Najuspešnejši kolesar letošnje sezone je Eddy Merckx. 2e tretjič zapovrstjo je osvojil največ točk v „Super-Prestige-Pernod“, v celoletnem točkovalnem sistemu, vendar je bila letos razlika do drugega v lestvici največja. Merckx je zbral 420 točk. Letošnja sezona je bila za Belgijca sploh najuspešnejša, saj je zabeležil 53 zmag. Drugo mesto tega točkovanja je zasedel Španec Luis Ocana.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družbo z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
RADIO CELOVEC
Porotila: 5.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddajo za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Zo avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Zensko oddaja — 18.10 Odmev Časa — 18.40 Šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregied sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20 05 Deželno poročilo — 22.10 Šport iz vsega sveta.
Sobota, 27. It.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 Pretežno veselo — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 15.30 Voščila — 17.10 Glasbeniki sveta — 17.40 Igralske anekdote — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika
—	19.40 Melodija in ritem — 20.10 V razpoloženju operete — 21.30 Ljubljenci občinstva nekdaj in danes — 22.22 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 28. 11.: 6.10 Igra na orgle — 7.35 Ljudska glasba — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Zveneč mozaik — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja: Hudič in trije vojaki — 16.30 Dunaj, melodija mesta — 17.05 Sprehod skozi advent — 18.00 Majhen večerni koncert —■ 18.30 Koroški portret — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zveneča Avstrija.
Ponedeljek, 29. 11.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 šolska oddaja — 10.15 Prometna vzgoja — 10.30 Zgodovinske osebnosti v književnosti — 11.00 Ljudske viže
—	14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Iz deželnega vzgojnega programa — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Za ženo: Manipulirani mladostnik
—	16.30 Otroška oddaja — 17.10 Zabavna oddaja —
18.00	Oddaja kmetijske zbornice — 18.45 Note in beležke — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 „Smrtni prizor", slušna Igra — 21.30 Robert Stolz dirigira.
Torek, 30. 11.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.15 Aktualno gospodarsko dogajanje — 10.30 Odrski liki svetovne književnosti — 11.00 Ljudske viže — 14.30 Predstavljamo vam — 14.45 Koroški visokošolski tedni — 15.00 Ljudska glasba iz Štajerske — 16.15 Za ženo: Manipulirani mladostnik — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze
—	18.45 Note in beležke — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 19.35 Melodija in ritem —
20.10	Orkestrski koncert — 21.30 Vesela matematika.
Sreda, 1. 12.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Planinske viže — 14.45 Koroška pesem — 15.00 štajerske orgle — 16.15 Za ženo: Manipulirani mladostnik — 16.30 Operetni koncert — 17.00 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja združenja industrialcev — 18.45 Note in beležke — 19.15 Jezik domovine — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Neznano in redko v avstrijski ljudski glasbi.
Četrtek, 2. 12.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Zima že prihaja — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz štajerskega glasbenega ustvarjanja — 16.15 Za ženo: Manipulirani mladostnik — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Odškodninsko pravo — 18.00 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.45 Note in beležke — 19.15 Dom in šola — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Lovska ura — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja — 22.20 Dunajski solistični orkester.
Petek, 5. 12.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Pionirji tehnike — 9.30 Klavirska glasba — 10.30 Tragedije svetovne književnosti — 11.00 Ljudske pesmi — 14.45 Literatura iz štajerske — 15.00 Zborovska glasba —
16.15	Zena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 18.45 Note in beležke — 19.15 Zabavno Iz umetniške postilje — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 To radi poslušamo — 22.20 Pogled k sosedu.
Slovenske oddale
Sobota, 27. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Narodno-zabavne melodije.
Nedelja, 28. 11.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo In glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 29. 11.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo.
Torek, 30. 11.: 13.45 Informacije — Slovenski solisti
—	Nova slovenska literatura.
Sreda, 1. 12.: 13.45 Informacije — Za naše mlade poslušalce — Pesmi za mladino.
četrtek, 2. 12.: 13.45 Informacije — Prof. Črtomir Zorec: Prešernove vezi s Koroško.
Petek, 3. 12.: 13.45 Informacije — Poper in sol.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddajo — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas domo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsok dan zo vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Ro-dijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 27. 11.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Iz opusa Edvarda Griega — 12.40 Po domače z domačimi vižami — 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet —
15.40	Pojo naši operni pevci — 16.45 S knjižnega trga — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 18.15 Iz operetnega sveta — 18.50 Pogovor s poslušalci — 19.15 Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Naših trideset let, prenos iz Jajca
—	21.30 Godala v ritmu — 22.20 Odaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 28. 11.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 11.20 Voščila — 13.30 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Ob 29. novembru, reportaža — 16.00 Z domačimi ansambli in pevci — 16.30 Trideset let v anekdotah — 17.05 V svetu opernih melodij — 17.30 Radijska igra
—	18.23 Lahka glasba — 19.15 Glasbene razglednice
—	20.00 Zabavno glasbena oddaja ■— 22.20 Vedre in vesele melodije za predvečer praznika.
Ponedeljek, 29. 11.: 6.00 V praznično jutro — 6.50 Danes za vas — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Naši najmlajši pojo na prazničen dan — 9.05 Vedri zvoki za prijetno razvedrilo — 10.05 Pesmi o republiki — 10.20 Delegati na II. zasedanju AVNOJ-a, reportaža — 10.45 Lepe melodije — 11.15 „čuje se odmev korakov . . .", iz slovenske simfonične glasbe
—	12.10 čestitke za praznik — 13.30 Povezanost Slovencev z drugimi jugoslovanskimi narodi, reportaža
—	14.20 Pojo najbolj znani operni pevci našega časa
—	15.15 Revija pevcev in nasamblov domačih napevov — 16.00 Partizanski filmski junak — 16.30 Iz jugoslovanske filmske glasbe — 17.05 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 17.30 Radijska igra — 18.39 Lahka orkestralna glasba slovenskih avtorjev — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Vedre melodije — 22.15 Zaplešite z nami — 23.05 Kajuh: Pesmi — 23.15 Godala za lahko noč.
Torek, 30. 11.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 8.05 Radijska Igra za otroke — 8.40 Skladbe za mladino — 9.05 Parada popevk in zabavnih zvokov — 10.05 Simfonični plesi in rapsodije — 11.15 Po domače, veselo, poskočno — 12.10 Od melodije do melodije — 13.30 Od para žuljavlh rok do gospodarskega giganta, reportaža — 14.05 Naši vokalni ansambli pojo narodne pesmi — 14.30 Z našimi majhnimi ansambli — 15.05 Orfej brez Evridike — 16.00 Melodije po narodnih besedilih — 16.30 Lahka glasba — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Pregled jugoslovanske sodobne knjižne ustvarjalnosti — 18.40 Orkestralne melodije jugoslovanskih skladateljev —
20.00	Z našimi opernimi pevci — 20.30 Radijska igra
—	21.15 Slovenska lahka orkestralna glasba — 22.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 23.05 Matej Bor: Balade — 23.15 Plesni zvoki.
Sreda, 1. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.05 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Vedno lepe melodije — 9.40 Iz glasbenih šol — 12.10 Iz opere ..Hoffmannove pripovedke" — 12.40 Od vasi do vasi
—	14.10 Moški zbor — 14.35 Voščila — 15.40 Z Mozartom v vedrem ritmu — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke s slovenskih festivalov — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 21.30 Od melodije do melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe.
četrtek, 2. 12.: 6 50 Beseda na današnji dan — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kočevski zbor slovenskega naroda — 9.35 Narodne pesmi iz Bosne In Hercegovine — 12.10 Iz švarove opere „Slovo od mladosti"
—	12.40 Pihalne godbe — 14.10 Pesem iz mladih grl
—	14.30 Z ansamblom Mojmlra Sepeta — 14.45 Enajsta šola — 15.40 Violončelist Matija Lorenz — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Z ansamblom Atija Sossa — 18 45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni tokovi sedmih desetletij — 22.15 Iz sodobne češkoslovaške glasbe — 23.15 Jazz —
23.40	Popevke na tekočem traku.
Petek, S. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pes, človekov prijatelj — 9.35 Od melodije do melodije — 12.10 Igra violinist Vladimir škerlak — 12.40 čez polja In potoke — 14.10 Kaj nam pripoveduje glasba — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev
—	17.10 človek In zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.50 Ogledalo našega časa — 20.00 Slovenski zbori tekmujejo — 20.30 „Top pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede In zvoki Iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo.
Obračun Rdečega križa
Na občnem zboru koroškega Rdečega križa, kateremu je predsedoval državni poslanec dr. Kerstnig, so sklenili, da bodo drugo leto posvetili nabiranju novih članov glavno skrb, * pričakovanimi prispevki pa financirali nadaljnjo izgradnjo organizacije.
V lanskem letu (1970) je imel Rdeči križ samo pri transportnih strožkih za prevažanje bolnikov 1,4 milijona Ji' lingov primanjkljaja, ki so ga krili z raznimi prostovoljnimi prispevki prebivalstva.
Iz poročil je bilo razvidno, da je Rdeči križ lani s svojimi 45 vozili prevozil 1,5 milijona kilometrov in da se je število darovalcev krvi povečalo za 915 na skupno 12.294, medtem ko jih je v letu 1969 bilo 11.379. Na 75 tečajih za prvo pomoč je sodelovalo 2700 ljudi, za karitativne namene pfl je bilo izdanih 150.000 šilingov.
Dr. Kiemeswengerju je bilo na občnem zboru za velike zasluge za Rdeči križ podeljeno častno članstvo.
Avstrija J
Sobota, 27. 11.: 14.55 ORF-koncert 15.50 Za otroke — 16.35 Za družino "
17.00	Seniorskl klub — 18.00 Teden* obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 *u tura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 i0* v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj si želiš — 21.45 špod
—	22.15 čas v sliki — 22.30 Napad na poštni v'0*' kraminalnl film.
Nedelja, 28. 11.: 16.15 Za otroke — 16.45 Veroni*®
—	17.15 Za družino — 17.45 Svet v slikah —' Otrokom za lahko noč — 18.30 Veselje z glasbo ^
19.00	čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 §P°rt
20.10	Beseda za nedeljski večer — 20.15 Peter Al®*0^ der predstavlja specialitete — 21.45 Čas v sli*' ^
22.00	Iz moje knjižnice.
Ponedeljek, 29. 11.: 18.00 Portret avstrijskega ** sta: Celovec — 18.20 Otrokom za lahko noč —
Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.50 Pol°P iz Afganistana — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 0 v sliki — 20.06 šport — 20.15 Filmske zgodbe l* . strije 1938—1945 — 21.05 Telešport — 23.10 Čas v s|,K' Torek, 30. 11.: 18.00 Tečaj angleščine — 18.20 0,f£ kom za lahko noč — 18.25 Kultura aktuglno — 18, y Indian River — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Ca> sliki — 20.06 šport — 20.15 Nož — 21.25 Svet knji«
—	22.25 Čas v sliki.
Sreda, 1. 12.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 obisku pri Johannu Nepomuku Davidu — 1100 G°J na pri polni luni — 16.30 Za otroke: Radovedna ** zda — 17.15 Mednarodni mladinski obzornik — 1 V deželi Laponcev — 18.00 Tečaj francoščine — 1 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 1 ' 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Pano'011^ Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled spored0
—	21.15 Gledališče in diskusija — 22.50 čas v sl'*' četrtek, 2. 12.: 10.00 Obisk v schbnbrunskem °*9®_
riju — 10.30 Oueens of France — 11.30 Neznano s°*® stvo: Liechtenstein — 12.00 Fizika za vsakogar — ^ ' Tečaj italijanščine — 18.20 Otrokom za lahko noJ 18.25 športni mozaik — 18.50 Stan Laurel In 01 Hardy — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sli* 20.06 šport — 20.15 Nož — 21.25 Aktualno iz fllms*®* sveta — 22.15 čas v sliki.
Petek, 5. 12.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Zv°* človekove roke — 11.00 Survival — 11.25 Dvanaj*1 ^ lijonov — 12.55 Mednarodne smučarske tekme Ostani zdrav — 18.20 Otrokom za lahko noč — * Slike Iz Avstrije — 18.41 Oddaja sindikalne zvez« ^ 18.50 Kamor nas veter potegne — 19.16 Pregled sP^ reda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 2Q.15 PeS® iz Avstrije: Koroška — 21.00 Avstrijci v Južni Aro«*
—	22.00 Čas v sliki — 22.15 Ob koncu tedna na P0"’
Avstrija?
Soboto, 27. 11.: 18 30 Panoram0 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled,’v reda — 20.06 šport — 20.10 Vzg°ia
20.15	Sladki ptiček mladost, film — 22.10 Teler«Pda,.
Nedelja, 28. 11.: 18.30 Iz moje knjižnice — 19 °°oVjn-v sliki In vprašanje tedna — 19.30 Svetovna t'9® ,, ska mesta: Lizbona — 20.00 Smučarska glmnast'
20.15	Odkritje, film — 21.50 Telereprlze.	jj,
Ponedeljek, 29. 11.: 18.30 Kaj morem postati —	^
Spor In sprememba — 19.30 čas v sliki — glod sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — Tickets please — 21.05 Gostilna pri polni luni " Telereprlze.	jg,-
Torek, 30. 11.: 18.30 Fizika za vsakogar — 19’	-o-
znani Jaz — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregl°d	„
reda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 B°|a |n> srečni meji — 21.25 Zaljubljeni v glasbo, mel°d prizori Iz operet — 22.10 Telereprlze.
Sreda, 1. 12.: 18.30 Neznano sosedstvo: L*eFa stein — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sp°r®“ ^ 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Koncert Oz'»
21.15	Ples na veleposlaništvu, film — 23.20 Tel®r®P ^ Četrtek, 2. 12.: 18.30 Zvok Iz človekove roke ^p.OlF
Predkolumbljska kultura — 19.30 čas v sliki —' ^5 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja Dvanajst milijonov, dokumentarni film — 21-35 reprize.	£0»
Potek, 3. 12.: 18.30 Obiščemo razstavo — 19 jp0ft v sliki — 20.00 Ob koncu tedna na poti — 2° 0° ,anJ* — 20.10 Vzgoja — 20.15 Mornar na konju, f'9 Jacka Londona — 21.00 Deklica Iz Flandrlj«.
22.40	Telereprlze.