io oda o d D OD JO n DJJ V o oyJ. J ov D O j POŠTI 1 102 EOo.. Dolžina brez RV-maketa znanega večnamenskega helikopterja j JULES VERNE Dolžina 925 mm " Polmaketa motorne jahte ^obi "RETRODESIGN" A o-* e G^ 02 G\V- tS A3 50 a v b a ' p . D \s arob^nspe^ pod ae»" p n a '“SU J V 4 2 °° rvr" ,Q00 n'", ^?,,e\tP° de pt°sP®^v°\\9 Dolžina Tehnično dovršen teni,,.. buggy z vgrajenim motorjem HYPER 21 v . _ a \v GRAUPNER GmbH & Co. KG ~ Postfach 1242 ■ D-73220 Kirchheim/Teck http://www.graupner.de, http://www.mibomodeli.si ■<,0 Em up n er Mibov teden! 21. marca, na prvi pomladni dan, praznujemo v podjetju MIBO MODEL110. obletnico svo¬ jega delovanja. V teh letih smo se na trgu predstavili z novimi in kakovostnimi modeli. Poleg pilatusa B4, ki je naš najbolje prodajani izdelek, nam je uspelo tudi z modeli LS8, soarmaster, svvift S1, suhoj Su-31 in drugimi. Podjetje je nastalo iz male ljubiteljske delav¬ nice, ki danes zaposluje deset ljudi. Poleg zaposlenih imamo še redne zunanje sodelavce. Skupaj smo ustvarili to, kar danes pove beseda MIBO MODELI. Ob tej priložnosti smo posebej za vas pripravili Mibov teden. V času od 17. do 23. marca bomo naše zveste kupce nagradili, in sicer: © ob nakupu za nad 5.000 SIT dobite bon za kavico ali drugo pijačo pri našem sosedu - Pika baru; © ob nakupu za nad 20.000 SIT z gotovino pa bomo upoštevali 10-odstotni praznični popust Dosedanji prodajni pogoji ostanejo nespremenjeni. STALNO NA ZALOGI VEČ KOT 2000 IZDELKOV VODILNIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV Eraupner ■ C,..,:, i Vljudno vabljeni v našo trgovino MIBO v Logatcu! TRGOVINA MIBO Stara cesta 10, Logatec Odprta: pon.—pet. 10-12" in 16-19" sob. 9-13" Obiščite nas na www.mibomodeii.si te!.: 01/759 01 01 faks: 01/759 01 03 trgovina@mibomodeii.si KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAREC 2003, LETNIK XXXXI, CENA 400 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Glavna urednica: Maja Jug - Hartman Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 400 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641 745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 8000 SIT (40 EUR). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Euroadria, d. o. o. Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Radijsko vodenje ni zaobšlo niti doslej statičnih plastičnih maket. Pravi hit so letos mali Dragonovi RV-tanki v merilu 1 : 72. Foto: Jože Čuden KAZALO 2 5 6 NOVOSTI IN PRESENEČENJA ZA MAKETARJE. AERONCA V ELEKTRIČNI IZVEDBI ZRAČNI BOJI V SEZONI 2002 . 8 TRIJE DNEVI 24. POKALA LJUBLJANE. 10 RV-MODEL ŽIROKOPTERJA 14 KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2003 16 26 28 31 OBNOVIMO SI STARI MOPED (6. DEL). POSTOPKI IZDELAVE MODELOV ELSV - LAMINACIJA REGULATOR VRTLJAJEV VRTALNIKA AVTO NA PROPELERSKI POGON 33 36 38 39 40 ŠIMEN INU AGATA. STOJALO ZA ZGOŠČENKE MARČEVSKA DARILA. STEKLO Z »LEDENIMI« VZORCI NENAVADNE BATERIJE. TTI.1 7 marec 2003 1 Novosti in presenečenja za maketarje Sejem igrač v Nurnbergu 30. 1.- 4. 2. 2003 SAMO ŠTEMPIHAR Foto: S. Štempihar, J. Čuden Letošnji sejem igrač, modelarstva in ma- ketarstva je bil spet bogat z maketarskimi novostmi. V tem prispevku bomo omenili vse pomembnejše proizvajalce, katerih na¬ povedi obetajo veliko maketarskih užitkov. Revell za letos pripravlja nekaj pravih novosti in ponatisov, tako svojih kot iz spo¬ sojenih orodij. Najbogatejša je ponudba med letalskimi maketami v vseh najpogostejših merilih. Merilo 1 : 72: 04340 - junkers Ju-290 A-5, 04383 - blohm & voss BV-222, 04115 - fairey swordfish mkl (Matchbox), 04338 - dvosedi eurofighter (Italeri), 04384 - das- sault-breguet atlantic I, 04327 - lockheed S-3A Viking (Hasegavva), 04326 - H. P. victor K.2 (Matchbox), 04320 - dassault mystere IV A (Matchbox). Merilo 1 : 48: 04501 - arado Ar-234c (Hasegavva), 04529 - B-24D liberator (Mo- nogram), 04525 - martin B26B marauder (Monogram), 04523 - henschel Hs-129B-2 (Hasegavva), 04522 - F-4F phantom II (Hase¬ gavva), 04337 - B-58A hustler (Monogram), 04213 - learjet 35A (Hasegavva). Merilo 1 : 32: 04721 - Me Bf-109G-4 trop (Hasegavva), 04772 - P-47D thunder- bolt, 04701 P-38J lightning, 04720 - F-5E ti¬ ger II Patrouille Suisse (Hasegavva), 04718 - tornado ECR tiger meet. Merilo 1:144: 04052 - B-52H stratofor- tress, 04201 - A-320 Thomas Cook, Svviss, 04230 - A-380, canadair challenger 604, 04202 - boeing 737-800 (novi motorji + za¬ ključki kril). Ladje in plovila - merilo 1 : 72: 05015 - podmornica tip VII c (93 cm) in več ponatisov starih ladij. Vojaška tehnika - merilo 1 : 35: 03057 - M-60 A3 (Esci), 03059 - M-l A2 abrams (Esci). Merilo 1 : 72: 03132 - stug III, pozni, 03133 - PzKpfvv III Ausf. L, 03135 - ponton¬ ski most biber, 03134 - IDF merkava MK III. Kot posebna izdaja v merilu 1 : 48 prihaja komplet 05753 - The flying bulls set (Mono¬ gram), v katerem dobimo poleg makete B-25J mitchell redbull še barve in lepilo. Posebne omembe je vredna serija animiranega film¬ skega lika Wernerja in njegovih specialnih motorjev, ki vozijo na pivo in pivske klobase: 07810 - Werner funny motorbike, 07812 - Werner rdeči XXXXXXX killer (4 x Horex). Italijanski proizvajalec Italeri bo postre¬ gel z več ponatisi in novostmi. Letala - merilo 1 : 72: 1225 - Sm-79 sparviero, 1233 - F-5E tiger II tiger meet, 1234 - F-104A/C starfighter, 1235 - EF-111A raven (Esci), 1236 - sea harrier FRS.I (Esci), 1237 - A-7D sluff (Esci), 1238 - Tu-26M backfire (Esci), 1239 - Fw-189A-1, 1240 - P-47N thunderbolt. Merilo 1 : 48: 2630 - BAE havvk T.l, 2622 - V-22 osprey (Esci), 2626 - aermac- chi Mb-326 (Esci), 2627 - F-8H crusader (Esci), 2628 - A-1J skyrider (Esci), 2632 - Hs-123A-1 (Esci). Vojaška tehnika - merilo 1 : 35: 6383 - demag Z pak 38, 6395 - S.Kfzl0/4 (Esci), 6396 - LVT-A5, 6426 - VW hrošč (Afri- ca Corps), 6427 - T67IDF (Esci), 6428 - PzKpfvv IIIJ, 6429 - DUKW. Airfix je kot resnično novost v merilu 1 : 48 predstavil 07109 - BAE havvk. 1 in 07110 - BAE havvk 100, v modificiranih ka¬ lupih pa 08103 - D.H. mosquito NF.30 in 08104 - D.H. mosauito PR.XVI. Korejski Academy je pritegnil pozor¬ nost z letalsko maketo v merilu 1 : 32: 2191 Revell: Hs 129 B-2 in Ar 234 C, 1: 48 Revell: dassault-breguet atlantic, 1 : 72 Revell: eurofighter typhoon, dvosed, 1: 72 Revell: F-4Fphantom II, I : 48 Revell: F-4Fphantom Wild Horse in tornado ECR, 1:32 Revell: A 320 Siviss in Thomas Cook ter B-737 800 Air Berlin, 1: 144 Revell: merkava Mk.3, 1: 72 Revell: Wemerjev Red XXXXXXX Killer Revell: podmornica tip VII C, 1: 72 2 marec 2003 7 Dragon: tiger (Micro tech 1: 72) v kompletu z RV-napravo Dragon: Sd.Kfz.181 Ausf.Hl tiger 1, 1 : 72 Academy: AH-60L DAP blackhawk, 1:35 Academy: F/A18C kornet, 1 :32 Heller: VAB 4x4, 1 : 72 Dragon: Edivin Buzz Aldrin, 1 : 6 Tamiya: P-47D razorback, 1 : 48 Tamiya: T-55A, 1:35 Hasegawa: Kitty Hawk bratov Wright Hasegaiva: P-8E crusader, 1 : 48 Trumpeter: P-51D mustang, 1:24 Trumpeter: iljušinA 50 mainstay, 1 : 144 Trumpeter: Su-15 TM flagon-F, 1 : 48 - F-A-18C hornet (vreden nakupa). V meri¬ lu 1 : 48 prihaja nekaj ponatisov z novimi nalepkami, v merilu 1 : 72 so novi 1615 - F-8E crusader, 2205 - F-51D mustang (vojna v Koreji) in 2209 - P-38J lightning, v meri¬ lu 1 : 144 pa 4442 - B-58A hustler (Hobby- craft) in 4443 - B-47 stratojet (Hobbycraft). V zbirki vojaštva v merilu 1 : 72 sta novosti za diorame oprema in vozila nemške vojske 2207 ter zaveznikov 2208. Hongkonški Dragon je pripravil več po¬ natisov maket letal, pri vojaški tehniki pa so pod novosti uvrstili v merilu 1 : 35 serijo sov¬ jetskih tankov T-34, 6200 - nemški železniški top Leopold ter 6179 - nemški možnar Karl. Dragonova podružnica Panda models je predstavila v merilu 1 : 144 rockwell B1B lancer, v merilu 1 : 48 48001 - F-35A USAF in 48002 - F-35B USMC, v merilu 1 : 35 pa helikopterje UH-1D huey, UH-1N, beli 412 Tamiya je kot vedno skrivnostna in je kot novost obelodanila le letali v merilu 1 : 48: 61086 - P-47D razorback in 61087 - Me-262A-la, pri vojaški tehniki pa nekaj po¬ novitev in kot novost ruski tank T-55A v me¬ rilu 1 : 35. Japonska Hasegawa bo letos postregla s ponatisi nekaj starejših kot tudi z novimi modeli z različnimi nalepkami. V merilu 1 : 72 pripravljajo serijo letal B-25 mitchell, v merilu 1 : 48 pa dve pravi novosti: letali nakajima C6N1 saiun (Myrt) in F-8E crusa¬ der (vreden nakupa). Prihodnji projekti so zaviti v skrivnost. Ameriški proizvajalec Minicraft model kits je specialist za potniška letala v merilu 1 : 144. Letošnja novost je boeing 727-200, omembe vredna je še serija MD 80, 81, 82, 83. Lastnik firme za v prihodnje obeta še DC-9. Redni gost sejma, turški PM Models je ponudil tri novosti v merilu 1 : 72: PM-222 1AI nasher, PM-223 Me-328 ter PM-224 lip- pisch P-13A. Veliko pozornost si zasluži prodorni ki¬ tajski proizvajalec Trumpeter, ki je pripra¬ vil vrsto novih letalskih maket na zavidljivi kakovostni ravni. V velikem merilu 1: 24 sta na voljo spit- fire Vb in P-51d mustang; TTE.1 7 marec 2003 3 REPORTAŽA Trumpeter: letalonosilka Minsk, 1:550 Trumpeter: rušilec razreda sovremenij, 1 :200 Trumpeter: shengyang FT-6 trainer, 1 :32 Trumpeter: MiG-15UTI midget, 1 : 48 Trumpeter: Mil Mi-4A hound A, 1.35 Trumpeter: Tu-142MR bear-J, 1: 72 Trumpeter: M1A2 abrams, 1:35 Učitelj Karl Padar iz Eduarda z učencem Eduard: Ki-115 curugi, 1 : 48 Avtor prispevka z dolgoletnimi prijatelji iz firme Astromodel (barve Life Color) merilo 1 : 32: F-4F-4 wildcat, Jak-18, MIL Mi-4, Mil Mi-24; merilo 1 : 48: MiG 15bis, MiG 15UTI, MiG 19S, MiG 19PFM, MiG 17F, MiG 17PF in serija migov 21; merilo 1 : 72: F-107A ultra sabre. Pri vojaški tehniki so bili bolj skrivnost¬ ni, v merilu 1 : 350 pa pripravljajo letalono¬ silko Hornet (Tokio Raid) in komplet letal B-25, wildcat, hellcat, helldiver, avenger in dauntless. Vse bolj prodorni postajajo češki in polj¬ ski proizvajalci. Poljski Mirage hobi se je v merilu 1 : 48 izkazal z maketo letala PZL lic, ki se je v letalsko zgodovino zapisalo kot prvo zavezniško letalo, ki se je uprlo na¬ cistični agresiji (v pripravi je že recenzija makete). Omenimo naj še serijo letal grum- man F4F-3 wildcat, F4F-4, marlet III, zgodnji FM 2, FM 2, PZL-37A, PZL-37B, PZL 23 ka¬ raš, lublin hidro, izvidniški lublin in šolski RTO-8. Ponujajo tudi precej kakovostnih maket tankov, pravi hit pa bo nova serija v merilu 1 : 72. Izvrstna je tudi zbirka figur vojakov v merilu 1: 16. Nekdanji češki proizvajalec KP (zdaj Kopro) sicer ni ponudil kakih posebnih no¬ vosti, razen modificiranih starih maket z epoksidnimi deli in novimi nalepkami ter nekaj izposojenimi kalupi. Njihova odlika pa je tiskanje nalepk, na katerih tudi najdrob¬ nejše servisne napise popolnoma čitljivo preberemo z lupo. Proizvajalec Smer iz Prage še vedno skr¬ bi, da kakovostne stare Hellerjeve makete z dodatki in kakovostnimi nalepkami ne bi iz¬ ginile s trga. Lepo bi bilo, če bi se njihov program znašel tudi na naših prodajnih policah. Najzanimivejši češki proizvajalec Edu¬ ard, ki je pri nas dobro zastopan, je na vseh področjih pripravil obilico novosti iz vseh programov. Omenimo le makete letal: merilo 1 : 48: 8087 - Ki-115 curugi, 8088 - Ki-115 profi pack, 8056 - sopwith F.l camel, 8057 - sopwith F.l profi pack, 8100 - mirage lile, 8101 - mirage lile profi- pack, 8102 - izraelski mirage Illcj, 8083 - lysander Mk III profi pack, 8084 - albatros W.4 profi pack; merilo 1 : 72: 7043 - L-39 albatros profi pack, 7045 - junkers J.l profi pack, 7048 - D.H.-2, 7055 - MiG-15bis, 7051 - spad XIII, 7028 - Me-410 profi pack (fine moulds); merilo 1 : 144: serija Ju-87 štuka. Popolna novost tega proizvajalca so figu¬ re vojakov v merilu 1 : 16. Za začetek so pripravili naslednje: 6101 - baltic fighter ace, 6102 - Rdeči baron, 6103 - Herr Oberst, 6104 - nemški vojak in 6105 - admi¬ ral Yamamoto. Eden večjih čeških proizvajalec MPM za letos prav tako napoveduje obilico novosti. Ob tem je treba omeniti nove kalupe in teh¬ nologijo, ki prinašajo japonsko kakovost. Njihove podfirme so Special hobi, Con- dor, Azur, Planet Models ter CMK s širo¬ ko ponudbo poliuretanskih kompletov za detajliranje. Grand Phoenix Models, ki je plod so¬ delovanja Airesa in Eagle Strikea, je prvič na trg ponudil maketo letala FJ-4B fury v merilu 1 : 48. V kompletu so Airesovi pla¬ stični sestavni deli in epoksidni dodatki za detajliranje ter Eagle Strikeove nalepke. Ta je po združitvi z Aeromasterjem trenutno vodilni svetovni proizvajalec kakovostnih dodatnih nalepk. Italijanski proizvajalec barv Astrokit je na sejmu naznanil nov trend, linijo barv Life Color v 148 odtenkih, ki so podprte z mednarodnimi standardi (FS, RLM, BS, RAL). Tovrstne barve že več let poznajo in uporabljajo nekateri slovenski maketarji. Zanimivo predstavitev je pripravil španski proizvajalec barv Vallejo. Poleg stotih mož¬ nih odtenkov je še posebej navdušila fina granulacija in neverjetna oprijemljivost barv s podlago. Tudi testi teh barv bodo kmalu objavljeni v Timu. Oba proizvajalca si želita biti prisotna tudi na našem trgu. Morda bi se kot uvoznik lahko pojavilo ka¬ tero od podjetij, ki že uvažajo razne slikar¬ ske barve. Sejem je bil z maketarskega stališča ned¬ vomno vreden ogleda in bi ga v prihodnje morda veljalo organizirati tudi v okviru Združenja graditeljev plastičnih maket Slo¬ venije. 4 marec 2003 .TIEI 7 PRILOGA Aeronca v električni izvedbi SAŠO BABIČ V lanski oktobrski številki Tima smo objavili načrt za letalski model aeronca. Ob risanju načrta, izdelavi modela in nje¬ govemu dokončevanju sem hotel pokaza¬ ti, da je mogoče narediti t. i. park-fly mo¬ del klasične konstrukcije z razširjenimi in lahko dostopnimi materiali ter standard¬ no RV-opremo. V model sem vgradil 52-g servomehanizme, standardni paket baterij velikosti AA (mignon) in standardni spre¬ jemnik. Model z vso opremo, a brez gori¬ va, je tehtal 832 g. Za pogon sem uporabil motor OS max . 10 FP, ki se je v kombinaci¬ ji s tem modelom pokazal za zelo zmoglji¬ vega in mogoče celo premočnega, saj se je model zlahka vzpenjal pod kotom, večjim od 45°. Že ob izdelavi prototipa me je nav¬ dušila majhna masa modela, saj je prekrit in sestavljen brez motorja in RV-kompo- nent tehtal samo 320 g. Kmalu sem prišel na misel, da bi mo¬ del predelal še na električni pogon. Tako se odločil za nekoliko drugačno izvedbo. Uporabil sem obstoječi nosilec iz vezane plošče za motor z notranjim zgorevanjem. Odprtino sem povečal do te mere, da sem lahko elektromotor spustil med nosilca do njegove osi. Na nosilca sem z notranje strani s sekundnim lepilom prilepil tanek trak gume, da se elektromotor nanju lepše uleže in ne premika. Odprtino je bilo tre¬ ba podaljšati tudi nazaj, saj je na motor pritrjen rondo krmilnik vrtljajev. V požar¬ no steno sem povečal luknjo, skozi katero je bila prej napeljana cevka za gorivo. Sko¬ zi povečano luknjo sem v notranjost po¬ vlekel napajalne kable in povezavo krmil¬ nika s sprejemnikom. Luknje za pritrditev motorja OS max .10 FP sem povečal, da sem skoznje lahko potisnil plastične veži¬ ce. Ko določimo pravilen položaj elektro¬ motorja, vežice enostavno zategnemo. Motor je tako pritrjen preprosto in ele¬ gantno. terije sem uporabil paket s sedmimi členi Sanyo gold 1000 mAh. Glede na pogon z neposrednim prenosom in uporabljeni 6-V elektromotor ni smiselno uporabiti pogonskih baterij z več členi. Model z osmimi členi ni prav nič hitrejši, saj ga ovirata debel krilni profil in odprta kon¬ strukcija, čas letenja pa je praktično enak. Motor je preveč obremenjen in se moč¬ no segreva. S pogonsko baterijo kapacite¬ te 1000 mAh dosegamo do devetminutne bi po letenju ostal čist, z drugačno RV- opremo v trupu pa bi bil kljub težjim po¬ gonskim baterijam lažji kot s standardno RV-opremo in motorjem na notranje zgo¬ revanje. Iz modela sem odstranil motor, servomehanizme, rezervoar za gorivo, sti¬ kalo in sprejemniške baterije. S kladivcem sem iz trupa previdno izbil nosilce servo- mehanizmov za plin, smer in višino, z mo¬ dela dobro očistil oljnato nesnago in raz¬ mislil, kako bi pritrdil elektromotor. Po nekajminutnem brskanju po preda¬ lih v delavnici so se na mizi znašle vse komponente za vgradnjo: elektromotor speed 400 6 V, rondo krmilnik vrtljajev jeti JES-18, Graupnerjeva servomehanizma C-2081 in majhen sprejemnik Graupner R600. Z vgradnjo nisem imel nikakršnih težav. Tistim, ki se bodo tudi odločili za predelavo, bo v pomoč pri razporeditvi RV-komponent v modelu načrt modela v prilogi. Celoten načrt je v merilu 1 : 2, a brez navodil za gradnjo modela. Izkušene¬ mu modelarju to ne bo povzročalo težav, vsekakor pa ne bi bilo odveč pogledati v lansko oktobrsko številko revije. Servome¬ hanizma sem privijačil na trakova iz 4-mm topolove vezane plošče, vlepljena prečno čez trup. Pri montaži elektromotorja sem Izdelal sem tudi nov pokrov motorja iz ELSV, ki popolnoma skrije vgrajene kom¬ ponente. Odprtino v pokrovu pri prope¬ lerju sem nekoliko povečal, da je elektro¬ motor izpostavljen zračnemu toku, ki ga nekoliko hladi. V modelu imamo že vgrajena servo¬ mehanizma za smer in višino ter krmilnik vrtljajev. V prostornem trupu ostaja še ogromno prostora za pogonske akumula¬ torje in sprejemnik. Trup modela je pra¬ zen od požarne stene pa skoraj do konca kabine, kjer sta servomehanizma. Tako ni nobenih težav z določanjem pravilnega položaja težišča. Nosilec baterij glede na vrsto in obliko uporabljenih baterij izdela¬ mo iz ploščice topolove vezane plošče, ki jo vlepimo v dno trupa. Baterije pritrdimo nanj z ježkastim trakom. Enako pritrdimo na dno trupa med pogonske baterije in servomehanizma tudi sprejemnik. Težišče naj bo na rebru, v katero zatak¬ nemo krilo. Pogonske baterije so pred sprejemnikom na mestu, kjer je bil prej servomehanizem za plin, sprejemnik pa tik pred servomehanizmoma za smer in vi¬ šino. Menjava pogonskih baterij med pole¬ ti in stikanje kablov sta enostavna, saj pu¬ stimo vsa »okna« odprta. Za pogonske ba- polete, odvisno od režima letenja. Kljub temu da sem uporabil elektromotor z ne¬ posrednim prenosom, bi se modelu podal tudi pogon z enakim elektromotorjem in prenosom 1,85 : 1 ter Graupnerjevim pro¬ pelerjem slimprop 8x4 ali s prenosom 2,33 : 1 in propelerjem slimprop 9 x 5. Tu bi bilo zaradi večje mase pogona in mini¬ malne izgube moči zaradi prenosa smisel¬ no uporabiti pogonske baterije z osmimi členi Sanyo N500AR. Razlika v masi predelanega modela je očitna, saj je različica na električni pogon 180 g lažja od prejšnje. Če pa bi že pri prejšnjem modelu uporabil 9-g servome¬ hanizme in lahke sprejemniške baterije manjše kapacitete, bi bila taka aeronca za samo 40 g težja od električne. V vsakem primeru pa se pozna prihranek pri teži, saj se je krilna obremenitev v primerjavi s pro¬ totipom znižala za četrtino. Model je v zra¬ ku precej bolj počasen, manjša masa pa ob¬ čutno šibkejšemu pogonu ne povzroča nikakršnih težav. Električna različica je pri¬ jaznejša za letenje. Figure so počasnejše in letenje mehkejše. Povrh vsega smo po¬ pravili tudi videz modela, saj tega ne kazi več motor in njegov štrleči izpuh. V tej iz¬ vedbi je aeronca res pravi park-fly model. TTK,t 7 marec 2003 5 REPORTAŽA Zračni boji v sezoni 2002 ANDREJ PERVINŠEK Foto: A. Pervinšek, M. Zamuda da je masa čim bliže minimalni dovoljeni: 700 g za kategorijo .15 in 1000 g za katego¬ riji .21 in .25. Lažji modeli zagotavljajo lažje starte, boljše manevre, večje pospeške, več¬ je hitrosti in boljše jadralne lastnosti. Zmanjševanje zračnega upora in iskanje »super« profilov ni tako pomembno, saj to vpliva predvsem na končno hitrost in manj na manevrske sposobnosti pri srednjih hi- Tekmovanja Tekmovalna sezona 2002 je potekala po že kar ustaljenem vzorcu. Za slovenski nacionalni pokal smo organizirali šest te¬ kem, ob koncu leta pa v Moškanjcih še sed¬ mo, »božično« tekmo, ki je bila namenjena izključno zabavi in prijateljskemu druže¬ nju. Ena od tekem za Pokal Slovenije (dru¬ ga tekma v Crngrobu) je hkrati veljala tudi za Eurocup. Lani so tekme organizirala tri modelarska društva: v Moškanjcih že od vsega začetka delujejo člani Aerokluba Ptuj, v Crngrobu tekme organiziramo člani MD Čuk, v Novi Gorici pa člani MD Nova Gorica. Letos tekem v Novi Gorici ne bo več, njihove termine pa bodo prevzeli člani MD Modra ptica in MD Vrhnika. Poleg do¬ mačih smo se slovenski tekmovalci pogo¬ sto udeleževali tudi tekem v tujini: svetov¬ nega prvenstva WASG 2002 (World Air- combat Scale Games 2002) na Češkem, več tekmovanj za evropski pokal Eurocup 2002 ter nekaj tekem v Avstriji, na Slovaš¬ kem in na Finskem. Podrobnosti o tekmo¬ valnih koledarjih, pravilih in rezultatih ter tekmovalnih dosežkih posameznikov lahko najdete na uradni spletni strani ACES Slo¬ venije, http://fly.to/aces-slovenija. Vse domače tekme so potekale po vzor¬ cu 3 + 1, kar pomeni, da so tekmovalci vsa¬ kokrat izpeljali po tri bitke. Na koncu so se rezultati sešteli in sedem najbolje uvršče¬ nih je izvedlo še četrto - finalno bitko. Za Pokal Slovenije je posamezniku štelo dva¬ najst najboljših bitk. Lani smo bili tekmo¬ valci do devetega mesta zelo izenačeni in le malenkosti so odločale o končni uvrsti¬ tvi. Drugim se je poznalo, da so se udeleže¬ vali le posameznih tekem, zato so zbrali manj točk in dosegli slabše uvrstitve. Naziv najboljše slovenske eskadrilje (BAS 2002 Slovenija) si je četrto leto zapored prisluži¬ la eskadrilja Čuki iz Škofje Loke, ki je na¬ brala največ točk. Na naših tekmah pogo¬ sto nastopajo tudi tuji tekmovalci, ki pope¬ strijo dogajanje. Letos je poleg dvajsetih do¬ mačih tekmovalo tudi trinajst tujih pilotov. V tabeli so prikazani rezultati naših tek¬ movalcev v treh tekmovalnih sistemih. Za Pokal Slovenije 2002 je tekmovalo 33 tek¬ movalcev, od tega 20 domačih. Tekem za Eurocup 2002 se je udeležilo 155 tekmoval¬ cev, od tega 11 Slovencev. Na SP (WASG 2002) je med 71 piloti nastopilo 8 naših. Po¬ leg tekem, navedenih v tabeli, smo se udele¬ žili še pokalov Avstrije, Slovaške in Finske, kjer smo dosegli vidne uvrstitve in tudi ne¬ kaj zmag. V tekmovanju za Eurocup 2002 se nas je kar 9 uvrstilo med trideseterico. Nih¬ če drug nas v tem ni presegel. V tej konku¬ renci sem vse leto držal vodilni položaj in šele na češki tekmi, ki se je nisem udeležil, sta me prehitela Čeh Jakub Skotnica - Ram¬ pa in Slovak Kristian Popivčak - Kiki. Na SP na Češkem smo zasedli četrto mesto pred velesilama Nemčijo in Finsko. Ob koncu rednega dela smo bili celo drugi za Češko in šele v finalu sta nas prehiteli Slovaška in Švedska. Podrobne rezultate najdete na spletni strani http:// www. greppahalsan. nu/ac/usr/. Nismo več država le z enim ali dvema dobrima tekmovalcema, spo¬ sobni smo sestaviti ekipo, ki lahko kjer¬ koli doseže dobro uvrstitev, tudi če posameznikom ne gre najbolje. Novosti pri modelih Odslej imamo v pravilniku novo ka¬ tegorijo - modeli letal, ki so imela razpeti- no več kot 12 metrov in površino kril več kot 25 m 2 . Modeli morajo imeti razpetino najmanj en meter, poganja pa jih motor s prostornino 4 cm 3 (.25 kubičnega palca). Sem spadajo na primer modeli letal thun- derbolt, corsair, 11-2, hellcat, tempest, Ki- 64, C.3603 ali blackburn firebrand. Druge kategorije so ostale nespremenjene. Zazdaj pri nas ni veliko tekmovalcev, ki bi upo¬ rabljali motorje ve¬ likosti .25 (4 cm 3 ). Večina jih na večjih modelih uporablja motorje 3,5 cm 3 . Si¬ cer pa gre razvoj modelov naprej. Vsi se močno trudimo z zmanjševanjem mase, pri tem pa skušamo obdržati še dovolj trdno konstrukcijo. Pri gradnji še vedno uporabljamo prav vse vrste materia¬ lov. Pomembno je, na svetovno prvenstvo trostih, kjer se odvija večji del boja. Izdelali smo kar nekaj izvrstnih modelov. Naši hell¬ cat, Mig-7, Su-6, FW Ta-152 in C.3603 so po¬ polnoma primerljivi z boljšimi evropskimi izdelki. Lanski svetovni prvak vozi model Ki-64, enakega ima tudi zmagovalec Evrop¬ skega pokala. Povsod se je odlično obnesel t. i. »Švicar« C.3603. Nekaj let stari modeli so predvsem zaradi večje mase postali manj konkurenčni. Vse več tekmovalcev se obrnjenim navzdol, zato tek- Trije C.3603 in spitfire MkVIIpred odhodom Spitfire na sliki ima motor z valjem, movalec raje vzleta hrbtno. 6 marec 2003 TTK 7 Vlado Ogrizek (60) in Sergej Skledar (57) na SP pripravljata model za boj - krila mažeta z medom. Pol minute pred bitko: 55 - Marjan Erklavec, 58 - Srečo Žnidarčič , 59 - Tomaž Svoljšak in 52 - Andrej Pervinšek Gorazd Gajser je poletel v boj. Iztok Stopar se vrača z uspešne misije. Cor- sair je še vedno cel. odloča za večje modele z večjimi motorji in lani smo na naših tekmah lahko videli manj kot 20 % modelov, opremljenih z motorji 2,5 cm 3 . Dober model s takim motorjem je po hitrosti in drugih karakteristikah pri¬ merljiv z večjimi, konkurenčnost pa izgub¬ lja zaradi manjše zanesljivosti motorja, v povprečju zahtevnejšega upravljanja in manjše razpetine kril. Pri večji razpetini je večja verjetnost, da ujamemo trak. Vseeno pa menim, da hi lahko dober pilpjt z lahkim in majhnim modelom na tekmah pošteno mešal štrene najboljšim. Kolega iz eskadri¬ lje, Tomaž Starin, je razvil model Me l63b, ki pripravljen za let tehta le 550 g. To po¬ meni, da bi ga bilo treba za tekmovanje do¬ datno obtežiti z najmanj 150 grami, da bi ustrezal pravilom. Na testih je pokazal izredne manevrske lastnosti in dosegal hi¬ trosti, ki so že previsoke za uspešen boj. Z ustreznimi predelavami bo to gotovo izvr¬ sten bojni model. Letos je bil zelo kon¬ kurenčen tudi model Ki-6l z motorjem MWS 2,5 cm 3 , ki ga je upravljal Srečo Žnidarčič. Tehnika bojevanja Tu so nastale največje spremembe. Leta 1999namjev vsej sezoni vsem slovenskim tekmovalcem skupaj uspelo porezati le dva ali tri trakove. Toliko jih zdaj našim najbolj¬ šim uspe doseči v eni sami bitki. Na vsaki tekmi lahko vidimo, kako posamezniki v eni bitki porežejo dva, tri ali celo štiri tra¬ kove. To so vrhunski dosežki, posebej ker pri nas skupine sestavljamo tako, da je v zraku le pet ali šest tekmovalcev in je zato število razpoložljivih trakov v bitkah manj¬ še, kot jih imajo v drugih državah. Previdno nabiranje časovnih točk in defenzivna vož¬ nja ne dajeta možnosti, da bi prišli v finale. Za uvrstitev na vrh je potrebna agresivna vožnja, ki pa je tudi tvegana. Za zmago ni zanesljivega recepta, ker je način boja odvi¬ sen tudi od sloga vožnje nasprotnikov in od lastnosti vseh modelov v bitki. Nekateri tekmovalci zgolj krožijo v gneči. Pri mode¬ lih z večjimi krili je velika verjetnost, da bodo ujeli kakšen trak. Če hočemo v bitki doseči več, pa tudi taka taktika ne zadošča. Treba je opazovati dogajanje v zraku in se zavestno umikati, oziroma napadati, za kar pa je treba dobro pilotirati. Model svetovnega prvaka Kikija Ki-64 z motorjem MWS .21 ni najhitrejši, ima pa izredne manevrske lastnosti in odlične pospeške (teža!). Menimo, da je postal pr¬ vak zaradi odlične taktike in izrednega pi¬ lotiranja. Iz lastnih izkušenj vem, da se ga je bilo izredno težko otresti, ko me je začel lo¬ viti. Podobno tehniko vožnje imata na pri¬ mer tudi Čeha Rampa in Kobra. Tudi naši najboljši tekmovalci Sergej, Gorazd, Vlado, Srečo, Iztok in Tomaž odlično obvladajo tehniko letenja. Boj se dogaja v sredini bo¬ jišča, modeli pa niti sekundo ne letijo na¬ ravnost. Kroženje se odvija po potrebi v vertikalni ali horizontalni ravnini, v levo ali v desno. Taktika je podobna kot pri nogo¬ metu: treba se je umikati pred napadi nas¬ protnikov in z manevriranjem priti v ugo¬ den položaj za akcijo. Kakor hitro se poka¬ že priložnost, je treba natančno in odločno napasti. Napad je uspešnejši, če nasprotni¬ ka presenetimo z bliskovitim manevrom. Uspešen je le majhen odstotek napadov, zato skušamo napasti čim večkrat. Trčenj si Vodja organizacije ACES Europa, Dietmar Kleinitz, izroča pokal svetovnemu prvaku Kristianu Popivčaku. V ozadju Martin Ma- chura. nihče ne želi, vendar so ob agresivni vožnji pogosta in dostikrat močno vplivajo na re¬ zultat. Trčenje v prvih petih minutah bitke ni dobro, ker izgubimo veliko časovnih točk in točk, ki bi jih dobili ob morebitnih rezanjih. Trčenje v zadnji minuti bitke pa število točk celo poveča. Veliko nam lahko pomaga dober pomočnik, ki poskrbi za hi¬ ter štart in ki nas v bitki opozarja na napa¬ dalce oziroma na primerne tarče. Kako naprej Posamezniki iščejo nove poti, ki morda peljejo v oblikovanje novih modelarskih kategorij. V ZDA imajo že nekaj časa kate¬ gorije combat open, 2610 in 2105, ki se med seboj precej razlikujejo. Na Češkem postaja priljubljena kategorija bojev na po¬ bočjih z letečimi krili iz EPP. Tovrstne mo¬ dele je videti tudi že pri nas. Pojavljajo se tudi poskusi oblikovanja posebnih katego¬ rij, ki bi delovale po posebnih, lokalnih pravilih, vendar ne sodijo k organizaciji ACES. Zračni boji se bodo še naprej odvija¬ li enako kot v drugih državah. Večjih spre¬ memb pravil zazdaj ni pričakovati. Tekmo¬ valci bomo še naprej poskušali v okviru pravil poiskati sebi najbolj primeren mo¬ del, čim bolj izboljšati načine letenja in se zraven dobro zabavati. TTEI 7 marec 2003 7 delajo preglavice s premočnimi raketnimi motorji, čeprav manj izrazito. Kljub temu smo bili priče številnim dolgim poletom, ki so se pogosto končali sredi sicer zelo oddaljene koruzne njive. Boj med posa¬ mezniki je bil hud, na koncu je slavil naš reprezentant in v preteklosti že zmagova¬ lec svetovnega pokala v tej kategoriji, Igor Štricelj iz ARK Vega. Sledila sta mu Polja¬ ka Jerzy Boniecki in Jerzy Kolodziej. Zvečer so se vsi tekmovalci zbrali na banketu in podelitvi diplom, nagrad in plaket najboljšim prvega dne. Direktor tekmovanja Anton Šijanec in predsednik organizacijskega odbora Jože Čuden sta jim podelila unikatno izdelane »zmajčke«, tradicionalna odličja na Pokalu Ljubljane. Druženje se je ob prijateljskem klepetu udeležencev in v sproščenem okolju pla¬ ninskega doma v Kamniški Bistrici zavle¬ klo še dolgo v noč. Mihael Pavlovič iz Bjelovarja vsako leto pripelje na tekmovanje večjo ekipo raket¬ nih modelarjev. Pri raketah s trakom S6Aje bil najuspešnej¬ ši Igor Štricelj, nekdanji zmagovalec svetov¬ nega pokala v tej kategoriji, pred Poljako¬ ma Jerzyjem Kolodziejem in Jerzyjem Bo- nieckim. REPORTAŽA Trije dnevi 24. Pokala Ljubljane ANTON ŠIJANEC Foto: A. Šijanec in S. Lodge 24. Pokal Ljubljane je potekal od 25. do 27. oktobra na zdaj že uveljavljeni lo¬ kaciji pod vasjo Križ pri Kamniku. Naše mednarodno tekmovanje raketnih mode¬ larjev FAI je izredno priljubljeno, saj vsa¬ ko jesen pritegne kakih 90 udeležencev iz vsaj desetih držav. Zadnji deset let je tudi finale svetovnega pokala raketnih mode¬ larjev. Raketnomodelarsko tekmovanje z najdaljšo tradicijo na svetu bo letos praz¬ novalo srebrni jubilej, 25 let nepreki¬ njenega izvajanja. Vse to je dokaz velike zavzetosti, vztrajnosti in prizadevnosti članov Astronavtsko-raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane. Prvi dan Kot ponavadi je bil zbor tekmovalcev dan pred prvim tekmovalnim dnevom. Letos so se zbrali le slabih pet dni po za¬ ključku svetovnega prvenstva. Časovna stiska organizatorjev je bila velika, saj so bili praktično vsi ključni ljudje tudi člani slovenske reprezentance raketnih mode¬ larjev in so se domov vrnili tik pred zdaj¬ ci. Bali smo se tudi, da zaradi nedavno končanega svetovnega prvenstva udele¬ žencev ne bo toliko kot običajno. Kljub temu se je vse lepo izteklo, klubsko tova¬ rištvo je premagalo časovo stisko, mik tekmovanja pa je privabil skoraj vse stal¬ ne domače in tuje udeležence ter še nekaj novih. Drugi dan Na jutranji uradni otvoritvi tekmova¬ nja se je zbrala le peščica ljudi, manj kot ponavadi, vendar kljub temu nad 80 tek¬ movalcev, organizatorjev in sodnikov iz devetih držav. Prvi tekmovalni dan se je takoj začelo zelo zares - na sporedu so bile kar tri kategorije prostoletečih mode¬ lov. Tekmovalni poligon, ki je bil postav¬ ljen na zemljišču gospe Marte Kos iz Kri¬ ža, je bil izvrstno pripravljen, zato je glav¬ ni sodnik Marjan Čuden lahko brez obo¬ tavljanja napovedal začetek tekmovanja. Prva je bila na programu kategorija ra¬ ket s padalom S3B/2, v kateri že dve leti veljajo nova pravila, ki so nesmiselna v točki previsokega impulza raketnih mo¬ torjev, kar povzroča previsoke in predol¬ ge lete modelov. Časomerilci jih v zraku težko spremljajo, temovalci pa imajo pre¬ več težav z vračanjem modelov. Predlog organizatorjev, da se moč motorja prepo¬ lovi, so tako vsi tekmovalci sprejeli z nav¬ dušenjem in tekmovanje je bilo zato pre¬ cej bolj napeto in razgibano. Maksimalnih časov je bilo bistveno manj in pomembna je bila vsaka sekunda. Na koncu je slavil naš reprezentant Miha Kozjek iz domače¬ ga kluba, sledila pa sta mu moskovski gost Vitalij Majboroda in Igor Štricelj iz sevniš- kega ARK Vega. Kot druga je bila na vrsti kategorija prostoletečih raketoplanov S4B, v kateri je z novo konstrukcijo raketoplana - lete¬ čim krilom prepričljivo zmagal ruski tek¬ movalec Vladimir Hohlov, za njim pa sta se uvrstila Čeh Jaromir Chalupa in njegov moskovski klubski kolega Vitalij Majboro¬ da. Poleg obeh Rusov so bili njunega us¬ peha veseli tudi organizatorji, saj bodo njuni dosežki gotovo spodbuda tudi dru¬ gim ruskim modelarjem, da bi se bolj množično udeleževali Pokala Ljubljane. Po odmoru in kosilu se je v popoldan¬ skih urah začelo tekmovanje v kategoriji raket s trakom S6B. Tudi tu nova pravila Anglež Stuart Lodge, velik prijatelj Pokala Ljubljane in vsestranski raketni modelar, se tekmovanja udeležuje že skoraj celo deset¬ letje. Igor Štricelj, ARK Vega, 3-, Miha Kozjek, ARK Komarov, L, in Vitalij Majboroda, Ru¬ sija, 2., so bili najboljši v kategoriji raket s padalom S3B/2. 8 marec 2003 TIK.1 7 REPORTAŽA Vladimir Čipčič iz Kikinde je eden najbolj¬ ših jugoslovanskih raketnih modelarjev v kategoriji S8E/p. Glavni sodnik in časomerilci pozorno spremljajo vzlet RV-raketoplana. Krzysztof Przybitek je pripadnik mlajše ge¬ neracije stalnih gostov iz Poljske. Mojstrovina Latvijca Arnisa Bače pred zaključno montažo maketa nosilne rakete sojuz Tretji dan Nedelja je bila tretji in hkrati tudi zadnji dan tekmo¬ vanja. Na lansirnih rampah so se poja¬ vili modeli RV-ra- ketoplanov, okoli njih pa njihovi iz¬ kušeni piloti. Stro¬ kovni vodja tek¬ movanja v tej ka¬ tegoriji, Ivan Turk, jih je razvrstil v pet predtekmovalnih skupin, na koncu pa so se najboljši pomerili še v fina¬ lu. Tudi tokrat se je najbolje odrezal naš stalni gost, Art¬ hur Hunziker iz Švice, sledil mu je tudi že stari znanec Jerzy Kolodziej iz Poljske, treje mesto in svojega prvega zmajčka pa si je priboril drugi švicarski tekmovalec, Daniel Stu- diger. Že v petek in soboto je ekipa sodnikov za makete, ki jo je vodil Primož Kuhar, opravila statično ocenjevanje prijavljenih letečih maket raket kategorije S7. Razplet je bil kar pričakovan, saj se je tekmovanja spet udeležil večkratni zmagovalec sve¬ tovnega pokala in ljubljanskega tekmova¬ nja v tej kategoriji, Latvijec Arnis Bača, ki je na koncu zasluženo spet osvojil obe lo¬ voriki. Za njim sta se uvrstila Anglež Stuart Lodge in učenec velikega Bače, mladi Edgars Zvirgzdis. Krog uradnih kategorij FAI in katego¬ rij svetovnega pokala je bil tako sklenjen. Mednarodna žirija FAI v sestavi Krešimir Pavleš iz Hrvaške, Tomaš Sladek iz Češke ter predsednik žirije Roman Ložar iz Slovenije so pohvalili res izvrstno in po¬ žrtvovalno delo članov ARK Komarov iz Ljubljane pri organizaciji tekmovanja in podpisali uradne rezultate tekmovanja. S tem pa dogajanja še ni bilo konec; v lepem sončnem nedeljskem popoldnevu Pri Arnisu so slabi starti prava redkost. Tudi tokrat je navdušil z atraktivnim pole¬ tom svojega sojuza. je sledila še tradicionalna kategorija »ne¬ navadnih modelov«, ki je pri tekmovalcih in gledalcih izjemno priljubljena. Udele¬ ženci so pripravili vrsto zanimivih nemo¬ gočih modelov, ki so vsi bolj ali manj us¬ pešno vzleteli - v zabavo udeležencev in številnih gledalcev. Najbolj se je izkazal Kristjan Crnoja iz novomeškega ARK Apollo, ki je zmagal z natančno izdelano maketo povečanega mobilnega telefona; ta je pred poletom tudi zvonil in vibriral. Člani ARK Komarov iz Ljubljane so ob za¬ ključku, kot je že v navadi, izvedli še nekaj poletov večjih raket z amaterskimi raket¬ nimi motorji, tokrat pa so se jim s svojo raketo pridružili tudi člani ARK Apollo iz Novega mesta. Start RV-raketoplana poljskega modelarja Kolodzieja, drugouvršečenega v S8E/p Letos jeseni bo veliki jubilej Ljubitelji raketnega modelarstva se že veselimo jubilejnega 25. pokala Ljubljane, ki bo za vse gotovo res pravi praznik. Vse, ki bi si tekmovanje želeli ogledati, za 11. in 12. oktobra letos vabimo na tekmoval¬ ni poligon pod vasjo Križ pri Kamniku. Morebitne spremembe bodo objavljene na domači strani kluba ARK Komarov: www.komarov.vesolje.net, kjer lahko več izveste o rezultatih minulih tekmo¬ vanj in si ogledate fotoreportaže. fnEIi 7 marec 2003 9 PRILOGA RV-model žirokopterja DAVORIN DRAGINC Model žirokopterja bo kljub preprostemu videzu atraktiven in zanimiv na vsaki modelarski stezi. Izdelavo modela žirokopterja pripo¬ ročam tistim modelarjem, ki že imajo nekaj izkušenj z gradnjo in letenjem z RV-modeli. Kljub temu da je model vi¬ deti preprost, zahteva kar nekaj spret¬ nosti pri izdelavi glave in krakov rotor¬ ja. Letenje je bolj podobno tistemu z le¬ talskim modelom kot pa s helikopter¬ jem, čeprav ga marsikateri radovednež hitro zamenja za model helikopterja. Pri gradnji sicer ni nobenih zahtevnih postopkov, prav tako so vsi materiali z lahkoto dostopni. Model se zlahka raz¬ stavi in ga brez težav prenašamo. Pred začetkom gradnje moramo del načrta, ki je v pomanjšanem merilu 1 : 2 (trup modela in podvozje), ustrezno povečati, izbrati primeren pogon in se odločiti, katere servomehanizme bomo vgradili. Izbrani motor nam bo določil širino njegovega nosilca. Lahko upora¬ bimo motor OS 1,76 cm 3 , thunder tiger 1,76 cm' ali podoben motor te prostor¬ nine. Ko smo izbrali motor, širino nosil¬ ca ustrezno modificiramo. Enako stori¬ mo z odprtinami za servomehanizme. Priporočam manjše servomehanizme, končno izbiro pa prepuščam vsakemu posamezniku. Trup Na trši karton najprej prerišemo ob¬ liko trupa in narišemo omenjene po¬ pravke - širino nosilca in odprtine za servomehanizme. S pomočjo šablone prenesemo obliko in vse odprtine na 5-mm balzo, ki nam bo služila kot sredi¬ ca trupa (1). Nato z ostrim rezilom izre¬ žemo vse odprtine, ki so označene s tri¬ kotnim simbolom (A). Iz trše vezane 5-mm plošče izrežemo nosilec motorja (2), iz 5 mm debelega li¬ povega lesa nosilec podvozja (3), nosilce servomehanizmov (4) in nosilca smučke (5). Vse dele prilepimo na ustrezna me¬ sta, ki so razvidna z načrta. Iz vezane plošče debeline 0,4 mm po enakem po¬ stopku izrežemo opiati trupa (6), pri tem pa pazimo, da izrežemo le tiste od¬ prtine, ki služijo za namestitev motorja, rezervoarja za gorivo, servomehanizmov in baterije, ter okrogle odprtine in odpr¬ tine za namestitev nosilca horizontalne¬ ga stabilizatorja. Sledi spajanje vseh treh delov trupa, tj. sredice in obeh bočnih opiat. Z epoksidno smolo namažemo obe opiati in na mesto, kjer je predvide¬ na okrepitev, položimo ogljikova vlakna (8). Vse skupaj natančno spojimo (balza na sredini), pri čemer si pomagamo z okroglo odprtino (26), skozi katero lah¬ ko potisnemo primeren zatič (kasneje ga odstranimo), da vse tri dele pravilno namesti. Trup nato položimo na ravno desko in obtežimo z utežjo. Ko se smola strdi, trup zbrusimo z brusilnim papir¬ jem, da zgladimo nepravilnosti. Iz lahke vezane 3-mm plošče izre¬ žemo nosilec vodila glave rotorja (9; 2 kosa) in dela prilepimo, kot kaže na¬ črt. Za večjo varnost nosilec skupaj s trupom še dodatno prevrtamo in v izvr- tino zataknemo okrogel zobotrebec (10), namazan z lepilom. Izrežemo nosi¬ lec horizontalnega stabilizatorja (7) iz vezane 3-mm plošče in ga prilepimo na svoje mesto. Prav tako izvrtamo luknje za okrogle zatiče (11), s pomočjo kate¬ rih z elastiko pripnemo horizontalni stabilizator. Pod nosilec prilepimo tri¬ kotno balzovo letvico (12; glej načrt). Horizontalni stabilizator Iz 5-mm balze odrežemo pravokotno obliko stabilizatorja skupaj z zavihki (13), ki jih bomo kasneje odrezali. Stabi¬ lizator moramo zbrusiti v ustrezen vzgonski profil, ki je narisan na načrtu. Nato na vsakem koncu odrežemo zavih¬ ke in jih prilepimo pod kotom 40°. Spoj dodatno okrepimo s stekleno tkanino 25 g/m 2 (14; glej načrt). Na stabilizator prilepimo še okrepitve iz vezane plošče debeline 0,4 mm (15). Prekrivanje trupa in horizontalnega stabilizatorja Trup in horizontalni stabilizator prekrijemo s folijo za letalske modele po lastni izbiri. Pomembno je, da za laž¬ jo orientacijo modela v zraku za zgor¬ njo stran krakov, trupa in horizontalne¬ ga stabilizatorja izberemo svetle barve - na primer belo ali rumeno, za spod¬ njo stran pa temne, na primer temno¬ modro. Model v zraku bo vedno videti kot majhen temen objekt, s smotrno razporeditvijo barv na zgornji in spod¬ nji strani pa bo orientacija modela veli¬ ko lažja, še posebej pri letenju v zavojih in proti sebi. Podvozje Iz jeklene žice 0 2 mm ukrivimo podvozje (16), kot je narisano na načrtu. Na trup ga namestimo tako, da ga vsta¬ vimo v utor na mestu za motorjem. Do¬ datno ga pritrdimo še s plastičnimi tra¬ kovi (17), skozi katere privijemo vijake z maticami (18). Na podvozje namestimo kolesa (19), ki jih lahko izdelamo sami ali jih kupimo v modelarski trgovini. Pritrditev horizontalnega stabilizatorja je zaradi možnega nastavljanja vpadnega kota stabilizatorja glede na trup izvedena z elastikami. marec 2003 TIS.!! 7 10 PRILOGA nika in v njem črki pp. Najdemo ga na hrbtni strani izdelka. V šarnir zarežemo podolgovat utor za krmilo višine in podolgovat utor, ka¬ mor pride os rotorja. Pravokotno luk¬ njo za krmilo smeri in sredinsko luk¬ njo izrežemo kasneje. Nato začnemo sestavljati vodilo. Najprej sestavimo zgornja dela vodila skupaj s šarnirjem in vse tri spnemo s svoro. Izvrtamo eno od lukenj in vanjo zabijemo okro¬ gel zobotrebec (10), ki smo ga prema¬ zali z epoksidno smolo. Ko se ta strdi, navrtamo še preostale luknje in vanje zabijemo zobotrebce. S tem povežemo oba lesena dela z delom iz polipropile- na. Enako napravimo s spodnjima de¬ loma, pri čemer pazimo na pravilni razmik med zgornjo in spodnjo polovi¬ co. Ko smo vlepili zobotrebce, vse sku¬ paj obrusimo z brusilnim papirjem. Sledi lepljenje osi rotorja (31) in krmi¬ la višine (32). Jeklena žica, ki jo bomo uporabili za os rotorja, mora popolno¬ ma ustrezati notranjemu premeru leža¬ ja (33) oziroma mora ležaj brez težav nasesti na žico. V našem primeru sta premer žice in notranji premer ležaja 2,5 mm. Mesto, kjer bo os rotorja vlep- ljena v vodilo, dobro nahrapavimo ali nekoliko sploščimo, da tudi z obliko zagotovimo dobro naleganje v vodilo glave rotorja. Prilepimo jo z epoksidno smolo. Enako napravimo pri višinskem krmilu, le da je tu premer žice 2 mm. Zdaj izrežemo pravokotno odprtino za smerno krmilo (34) in izvrtamo sre¬ dinsko luknjo premera 2 mm. Smerno krmilo izdelamo iz vitroplasta debeli¬ ne 1,5 mm in ga z epoksidno smolo prilepimo v pravokotno luknjo na levo stran vodila. Krmilo na drugi strani vo¬ dila zavarujemo z leseno podložko (35) in okroglim zobotrebcem. Na koncu vodilo zaščitimo z barvo na ni- tro osnovi. Glava rotorja Iz vezane 3-mm plošče izrežemo tri zgornje (36) in tri spodnje pravokotni- Posamezne komponente pritrdimo z elastikami, lahko pa uporabi¬ mo tudi plastične vežice. Glede na velikost komponent (baterija, sprejemnik) se sami odločimo, kam jih bomo namestili, seveda po tem, ko smo že določili težišče. Iz jeklene žice 0 1 mm ukrivimo smučko (27) in jo prilepimo na predvi¬ deno mesto. Pritrditev motorja Motor namestimo tako, da ga do konca potisnemo v utor nosilca motor¬ ja; tako nam hkrati pomaga držati pod¬ vozje na svojem mestu. Nato izvrtamo luknje in privijemo motor na nosilec. Servomehanizem za plin je nameščen na desni strani trupa, da omogoča ne¬ moteno povezavo krmila z ročico za plin. Izpuh motorja poskusimo obrniti čim bolj stran od trupa in nanj po želji pritrdimo silikonsko cevko, da nam iz¬ pušni plini ne mastijo trupa in servo- mehanizmov. Uporabimo propeler veli¬ kosti 7x4, ker povzroča najmanj nepri¬ jetnega momenta okrog vzdolžne osi trupa. Določitev težišča modela Težišče lahko določimo že na tej stopnji grad¬ nje, saj drugi deli modela ne vpliva¬ jo nanj. Na trupu pa moramo že imeti pritrjen mo¬ tor z rezervoar¬ jem (praznim), servomehanizme, baterijo in spre¬ jemnik. Baterijo in sprejemnik za¬ časno prilepimo z obojestranskim lepilnim trakom na levo stran tru¬ pa, da ju lahko med uravnoteže- vanjem premak¬ nemo na pravo mesto. V nosilec glave rotorja na¬ mestimo vijak z matico (25) in nanj z vrvico obesimo model. Težišče je pravilno določeno, če je spodnja linija trupa nagnjena naprej za 5-10° oziro¬ ma, če lahko natančneje izmerimo, za 7-8°. Po končanem uravnoteževanju baterijo in sprejemnik na njuno mesto pritrdimo z elastikami ali plastičnimi vežicami. Izberemo manjšo in lažjo ba¬ terijo. Sam sem uporabil tako s kapaci¬ teto 500 mAh, velikosti 28 x 65 mm. Vodilo glave rotorja Iz vezane 3-mm plošče izrežemo dva zgornja (28) in dva spodnja dela (29), kot kaže načrt. Šarnir (30) izrežemo iz polipropilena debeline 1 mm. Dobimo ga v trgovinah z umetnimi masami ali v trgovinah s plastičnimi posodami; iz polipropilena so pokrovi posod ali po¬ soda v celoti. Zagotovilo, da je material res polipropilen, nam daje znak trikot¬ Rezervoar za gorivo Uporabimo lahko kakršen koli re¬ zervoar (20), ki se dobi v modelarski trgovini, s kapaciteto kakih 100 do 120 ml. Lahko ga izdelamo tudi sami iz manjše plastenke, ki jo lahko kupimo v lekarni. Rezervoar pritrdimo na svoje mesto s plastičnimi vežicami (21), ki jih upo¬ rabljajo električarji. Servomehanizmi Servomehanizmi naj bodo manjših dimenzij. Pritrdimo jih na svoja mesta in pazimo, da jih dobro privijemo brez sleherne zračnosti. Povezavo od servomehanizma do krmiljenja višine in smeri izvedemo z jekleno žico (22), na katero na enem koncu pritrdimo običajne vilice (23; številka ni označena na načrtu), na dru¬ gem koncu pa uporabimo vilice z okro¬ glo glavo (24), ki omogočajo gibanje v vseh smereh. Vodilo glave rotorja, na katerem so dobro vidni krmilna vzvoda višine in smeri ter os rotorja Desna stran vodila glave rotorja, na kate¬ rem vidimo pritrditev krmilnega vzvoda smeri s pomočjo pravokotne lesene podlož- ke in okroglega zobotrebca TIKE 7 marec 2003 11 Glava rotorja, na kate¬ ri so vidni zobotrebci, ki povezujejo zgornje in spodnje dele iz poli- propilena Kraki morajo biti med seboj čim bolj enaki, natančno pa mora biti narejena tudi glava rotorja. TT ke (37). Razlika med njimi je le, da ima¬ jo zgornji eno od ožjih stranic zbrušeno pod kotom 20° glede na navpično os (glej načrt). Pripravimo še dva trikotnika (38) in dve podložki (39), prav tako iz vezane plošče 3 mm, ter trikrak (40) iz polipro- pilena debeline 1 mm. Iz medenine iz¬ delamo pušo (41), ki ima notranji pre¬ mer enak zunanjemu premeru ležaja - v našem primeru 6 mm - in zunanji premer 7 mm. Ker so kraki rotorja med seboj razmaknjeni za 120°, moramo biti pri izdelavi trikraka in glave rotorja kar se da natančni, zato medsebojni položaj posameznih delov večkrat preverimo. Sledi sestavljanje glave. Medenina¬ sto pušo z epoksidno smolo prilepimo v luknjo enega od trikotnikov. Puša mora biti pravokotna glede na trikotnik in naj na spodnjem delu trikotnika sega ven za debelino podložke, tj. 3 mm. Ko se lepilo strdi, na pušo nataknemo tri¬ krak in nanj še drugi trikotnik. Vse sku¬ paj spojimo z zobotrebci, kot smo to napravili z vodilom glave rotorja. Nato prilepimo še obe leseni podložki, eno zgoraj in drugo spodaj. Pravokotne dele (36 in 37) prav tako s pomočjo zobotrebcev prilepimo na mesta, označena na načrtu. Paziti moramo, da ti deli izhajajo pravokotno iz stranic trikotnika, torej so razmaknje¬ ni za 120°. Pravokotniki (36) morajo biti na zgornji strani glave, ker imajo nagib, ki omogoča mahanje krakov navzgor. Po končanem lepljenju vso glavo obrusimo z brusilnim papirjem. Na posamezne dele glave prilepimo še pravokotne podložke (42), ki zagotav¬ ljajo pravilen nastavni kot krakov; ta znaša med ravnino diska rotorja in teti¬ vo profila približno -1°. Brez tega kota rotor ne preide v avtorotacijo, oziroma je vzgonska sila rotorja premajhna. Gla¬ vo rotorja zaščitimo z nitrolakom ali z barvo na nitro osnovi. Ko se ta posuši, kar s sekundnim lepilom v pušo vlepi- mo še oba ležaja (33), vendar moramo paziti, da je plast lepila tanka in da ne pride med kroglice ležaja. Med oba le¬ žaja ne pozabimo vstaviti plastične cev¬ ke (43), ki drži razmik med njima. Kraki rotorja Vzamemo kakovostno balzo (enako¬ merno gosto in ravno) debeline 5 mm in velikosti 100x450 mm. Na spod¬ njo stran prilepimo stekleno tkanino 25 g/m 2 . To napravimo tako, da na glad¬ ko površino, ki smo jo prej premazali z ločilcem, polotimo tkanino, jo na tanko premažemo z epoksidno smolo, nanjo položimo balzo in vse skupaj obtežimo z utežjo. Ko se smola strdi, iz tega kosa narežemo tri krake (44) in nanje prile¬ pimo smrekove letvice (45). Vsak krak posebej ob šabloni (46) zbrusimo, da dobimo ustrezen profil. Pri tem opravi¬ lu moramo biti kar se da potrpežljivi in natančni, da dobimo čim bolj natančen profil, ki bo zagotovil zadostno količi¬ no vzgona. Krake odrežemo na mero, prilepimo okrepitve (47) na spodnji in zgornji strani ter izvrtamo luknje za pri¬ trditev kraka na glavo rotorja. Uravnoteženje krakov rotorja Uravnoteženje krakov rotorja je eden najpomembnejših korakov pri iz¬ delavi žirokopterja. Le tako bodo kraki delovali pravilno brez zaganjanja in ne¬ potrebnih tresljajev. Krake najprej uravnotežimo vzdolž¬ no po liniji profila, ki poteka 11,5 mm od sprednjega roba kraka. To napravi¬ mo tako, da na navpično steno zabije¬ mo tanek žebljiček, ki mu nato odščip- nemo glavico, da lahko nanj nataknemo krak. Še prej na žebljiček privežemo vr¬ vico z utežjo, da določimo linijo, ki je posledica zemeljske gravitacije. Vrvico z lepilnim trakom prilepimo ob steno, da je utež ne zaniha. Nato vsak krak po¬ sebej obesimo na žebljiček, skozi luk¬ njo, ki je najbližja robu kraka. Na spod¬ njem koncu kraka označimo, kje poteka linija, ki jo določa nit. To ponovimo z vsakim krakom. Če smo bili pri izdelavi natančni, je odstopanje pri vseh krakih enako. To odstopanje popravimo z do¬ dajanjem uteži na mesto (48), in sicer toliko, da se vzdolžna linija profila (11,5 mm) pokrije z vrvico. Utež skrije¬ mo v krak tako, da v balzo izdolbemo luknjo, utež prilepimo s sekundnim le¬ pilom, mesto pa zakrijemo s kitom, da ne pokvarimo linije profila. Sledi prečno uravnoteženje, oziro¬ ma po dolžini kraka. Krak postavimo na kos žice prečno, tako kot bi delali gu¬ galnico, in preverimo, kje po dolžini krak ostane v ravnovesju. To napravimo z vsakim krakom, in če se točke med se¬ boj razlikujejo, jih zbližamo z dodaja¬ njem uteži. Ta točka ni nujno na sredini kraka. Obtežimo konec kraka, 11,5 mm od sprednjega roba. Krake na koncu še stehtamo s kar najbolj precizno tehtnico. Če se po teži Kraki rotorja, nameščeni na glavo, so raz¬ maknjeni pod kotom 120° razlikujejo, dodajamo svinčene uteži na konce krakov, 11,5 mm od sprednjega roba, pri čemer pazimo, da ne pokvari¬ mo prejšnjih uravnoteženj. Krake pritrdimo na glavo rotorja s pomočjo vijaka in varovalne matice (49) ter balzovega zatiča (50); zatič je večji od luknje in ga moramo vanjo za¬ biti na tesno. Pri vijačni zvezi matico za¬ tegnemo toliko, da se krak lahko še vedno premika. Na mestu ga drži bal- zov zatič. Preverimo še medsebojni raz¬ mik krakov, ki mora biti 120°. Rotor nataknemo na os in ga obr¬ nemo tako, da je os vzporedna s tlemi, ter preverimo uravnoteženost rotorja. Primemo enega od krakov, na primer tistega, ki je najvišji, ga počasi zasuče- mo za 90° in ustavimo. Nato ga znova obrnemo za 90° in ustavimo. Postopek ponavljamo, dokler ne pridemo s kra¬ kom spet v zgornji položaj. Če je rotor vsakič obmiroval v vseh ustavljenih položajih, potem nam je uravnoteže¬ nje v celoti uspelo, če ne, dodamo ne¬ kaj uteži na krak, ki je lažji od preosta¬ lih dveh. Nazadnje krake prekrijemo s folijo. Dokončanje modela Ko smo izdelali vse dele modela, jih pravilno sestavimo. Rotor s pomočjo dveh objemk (52), kakršne se uporab¬ ljajo za pritrditev koles, zavarujemo pred ločitvijo, vmes pa dodamo še dve podložki iz polipropilena (51). Napra¬ vimo povezave s servomehanizmi ter namestimo sprejemnik, baterije in re¬ zervoar, kot je bilo že opisano. 12 marec 2003 7 PRILOGA Nastavitve modela Pred začetkom letenja še enkrat pre¬ verimo težišče modela: primemo ga za os rotorja, pri čemer naj bi bila spodnja linija trupa pod kotom 7-8°. Ta kot lah¬ ko imenujemo tudi kot visenja modela. Položaj modela z nosom navzdol je po¬ treben za stabilnost letenja in ob odpo¬ vedi motorja omogoči modelu, da zaja¬ dra v pravo smer, tj. z nosom naprej, in zagotovi njegov nadzorovani pristanek. Če je težišče modela od rotorja preveč nazaj, se to pokaže tako, da je model zelo občutljiv po smeri, če pa je težišče preveč naprej, je model praktično ne- vodljiv. Nato nastavimo hod servomehaniz- ma. Za krmiljenje višine se rotor pre¬ mika naprej in nazaj. Hod naprej je do¬ ločen tako, da mora biti rotor pri pol¬ nem odklonu komande naprej porav¬ nan s spodnjo linijo trupa. Pri polnem odklonu komande nazaj pa mora biti rotor nad repom dvignjen približno 25 mm. Servomehanizem za krmiljenje sme¬ ri omogoča nagibanje rotorja levo in desno. Kot, ki ga moramo nastaviti za to premikanje, je 7-8°. Ta odklon omogo¬ ča zadostno odzivanje modela po smeri in dodatnega odklanjanja ne priporo¬ čam, ker privede do prekrmiljenja. Model nato preverimo po smeri in višini tako, da ga postavimo z nosom v veter pod kotom 45-60°. Hitrost vetra naj bo okrog 10 m/s ali manj. Rotor se bo začel vrteti z določenimi vrtljaji. Če bo veter dovolj močan, bo rotor sam prešel v samorotacijo, kar bomo zazna¬ li po tem, da se bodo vrtljaji znatno po¬ večali, rotor bo postal nekoliko gla¬ snejši, model pa bo zaradi nastajajoče¬ ga vzgona postal lažji. Če rotor sam od sebe ne preide v samorotacijo, naredi¬ mo nekaj korakov v veter, kar bi mora¬ lo zadoščati. Ko je rotor v samorotaciji, kot nosa zmanjšamo na 20-30° in opa¬ zujemo, ali ima model kakšen moment okrog vzdolžne osi oziroma ali se nam hoče v roki zavrteti v levo ali desno. V tem primeru to odpravimo s pomočjo trimerja na RV-napravi. Enako storimo z višino, le da zdaj preverjamo z delu¬ jočim motorjem ter s plinom, odprtim za tri četrtine. Če opazimo, da nos sili navzdol (redko navzgor), poskusimo to odpraviti s trimerjem višine, če to ne zadošča, lahko pod zadnji del ho¬ rizontalnega stabilizatorja podloži¬ mo balzovo ploščico debeline največ 2 mm. Plin na motorju nastavimo tako, da na minimumu nima previsokih vrt¬ ljajev, saj bi to onemogočalo pristanek, ker bi model hotel leteti še naprej. Letenje Z vključenim motorjem "vzletamo obvezno v veter, z nosom navzgor za 45-60°, da se rotor začne vrteti. Če ro¬ tor še ni začel samorotirati, naredimo nekaj korakov v veter, da zarotira, mo¬ del postane lažji, nakar ga nadzorovano spustimo iz roke (plin je povsem od¬ prt) tako, da je trup usmerjen pod ko¬ tom približno 20° navzgor. Če rotor ni prešel v samorotacijo in smo ga prej Model v preletu točke pristanka na varni vi¬ šini in primerni oddaljenosti Model tik pred pristankom: na tej stopnji popolnoma odvzamemo plin in dodamo komande za višino, tako zaustavimo mo¬ del, ki bo pristal in se ustavil približno po dveh metrih. spustili iz roke, bo model najverjetneje v levi spirali zavil proti tlom. To pa zato, ker ima napredujoči krak večji vzgon od nazadujočega kraka (napredujoči krak je tisti, ki ima v danem trenutku hi¬ trost rotacije + hitrost letenja modela, nazadujoči krak pa je tisti, ki ima v da¬ nem trenutku hitrost rotacije - hitrost letenja modela). Na desni strani rotorja imamo torej večji vzgon kot na levi in pojavi se moment, ki model zasuče v levo. Če ne bi vzletali v veter, bi model naglo zavil iz smeri, in bili bi prepozni, da bi se še odzvali s komandami. Prav tako se izogibamo Starta z vzletno-pri- stajalne steze, ker model nima smerne¬ ga krmila, da bi ga lahko držali v predvi¬ deni smeri. Takoj po metu iz roke vzpostavimo kot vzpenjanja enako kot pri letalskem modelu ter pazimo na morebitni zanos modela zaradi vetra. Prvi zavoj napravi¬ mo na višini približno 20-30 m, in to v levo stran, ker model v desno težje nare¬ di zavoj zaradi vrtenja rotorja v smeri, nasprotni od urinega kazalca, če gleda¬ mo model od zgoraj. Napredujoči krak, prav tako gledano od zgoraj, je na desni strani rotorja. Težje pa zavija zato, ker se na napredujočem kraku rotorja pojavi dodatni upor, takoj ko začnemo z zavo¬ jem. Opozorim naj tudi na to, da nagib v zavojih ne sme presegati 45°, ker to lah¬ ko privede do nenadzorovanega leta modela in strmoglavljenja. Žirokopter naj leti na razdalji približno 60 m, in ko doseže to višino, je ne poskušamo vzdr¬ ževati s komando višine naprej, ampak enostavno zmanjšamo moč motorja. S tem se izognemo, da bi model začel lete¬ ti prehitro in zato strmoglavil v levem za¬ voju na tla. Ker model nima kril, njegov položaj v zraku težko ocenimo, zato je dobro, da smo ga prekrili z različnimi barvami za lažjo orientacijo. Pomagamo si tudi tako, da med drugim opazujemo tudi položaj horizontalnega stabilizator¬ ja, enako kot letalsko krilo. Ker pa je sta¬ bilizator veliko manjši, moramo zato le¬ teti bližje k sebi. Če izgubimo nadzor nad modelom in orientiranost, takoj zapremo plin, ko¬ mande postavimo v nevtralno lego in poskušamo ugotoviti položaj. Žirokop¬ ter se bo tedaj začel spuščati kot pada¬ lo. Če ga ne moremo ujeti, ga pustimo in model bo sam pristal, morebiti z zlomljenim propelerjem ali zvitim pod¬ vozjem. Za začetek priporočam letenje v t. i. levih šolskih krogih (vsi zavoji v levo stran), da bomo čim hitreje varno dobili občutek za odzivnost modela in se počasi pripravili na sam pristanek. V finalu šolskega kroga z odvzemanjem plina zmanjšamo višino na okrog 5-7 metrov, in ko model pripeljemo nad točko pristanka, dodamo plin in nada¬ ljujemo v nov šolski krog. Ko vzpostav¬ ljamo režim spuščanja z odvzemom pli¬ na, tega ne odvzamemo popolnoma, ker bo žirokopter hitro izgubil hitrost letenja in se bo hitrost spuščanja bistve¬ no povečala. Sledi pristanek modela, in ker smo že zvadili sam prihod modela na prista¬ nek, samo še znižujemo višino v finalu do te mere, da se spustimo na okrog 20-30 cm nad tlemi. Pristanemo tako, da popolnoma odvzamemo plin, trenu¬ tek pred dotikom tal pa dodamo nekaj komande za višino in žirokopter bo pri¬ stal brez večjih težav z majhnim izte¬ kom po stezi. Ko se model dotakne zemlje, takoj še razbremenimo rotor s potiskom komande za višino naprej. S tem se, zlasti v močnejšem vetru, izog¬ nemo prevračanju modela. Seveda ni treba posebej poudarjati, da pristajamo izkjučno v veter. Želim vam obilo užitkov pri sestav¬ ljanju in letenju z modelom žirokopter- ja, vsa morebitna vprašanja v zvezi z gradnjo in letenjem pa lahko naslovite na elektronski naslov: janadragin@volja.net. TIK 7 marec 2003 13 KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2003 LETALSKO MODELARSTVO - Prostoleteči modeli in zmaji LETALSKO MODELARSTVO - RV-modeli F3J F3J F3K F3A, I modelars F3B u miting F5J - 7 celil 5. 7. F3A 20.-28. 7. F3J 15.8. RV letalski 6. 9. F3A 13.9. F5J-400 13.-14. 9. F3J 20. 9. F3J 4. 10. F3A LETALSKO MODELARSTVO - RV zračni boji Gusti Ogrin, tel.: 051/639-346 Iztok Stopar, tel.: 040/712-424 Vojko Lušin, tel.: 050/641-610 andrej.pervinsek@telemach.net andrej.pervinsek@telemach.net Iztok Stopar, tel.: 040/712-424 Marko Frank, tel.: 041/260-710 Iztok Stopar, tel.: 040/712-424 RAKETNO MODELARSTVO 14 marec 2003 7 RANG TEKMOVANJA: MK - medklubsko; Pokal SLO - medklubsko; DP - člansko državno prvenstvo; DP-ml. - mladinsko državno prvenstvo; MN - mednarodno; FAI - mednarodno po koledarju FAI; FAI-VVC - mednarodno po koledarju FAI - svetovni pokal; EC - evropski pokal; EP - evropsko prvenstvo; SP - svetovno prvenstvo T”: 7 marec 2003 15 Obnovimo si stari moped (6. del) SAŠO AVSEC Motor bomo razstavili samo, če je to tre¬ ba. Če ne deluje, še zdaleč ne pomeni, da je tako pokvarjen, da bi ga morali razgraditi na prafaktorje. Za večino težav z vžigom in ne¬ pravilnim delovanjem sta namreč kriva elek¬ trični sistem in uplinjač, tadva pa dosežemo brez večjih posegov. V našem primeru ga bomo razstavili, kolikor se ga pač da - do sklopov, ki jih kot celoto prodajajo v trgovi¬ nah z rezervnimi deli. Če je motor še nameščen na ogrodju, ga moramo najprej sneti. V ta namen je treba odstraniti vse mehanske in električne vezi med njima. Pa pojdimo po vrsti. Najprej sname¬ mo izpušno cev. Na spodnji strani glave odvijemo dva vijaka M 6 (ključ 10), ki iz¬ pušno cev pritrjujeta na glavo. Med njima je tesnilo, ki ga bomo morali zamenjati. Izpušna cev je na sredini obešena na sornik zadnjih vilic. Da se ne sname, pre¬ prečuje varovalka (segerjev obroček). Snamemo ga z izvi¬ jačem in odstranimo izpušno cev. Nato odklopimo sklopko. S ključem 30 (ali vodovodnimi kleščami, papagajka- mi) odvijemo veliki vijak na desni strani motorja, ki pokriva sklopkina vzvoda. Bovden in žica sta nataknjena med dva vzvoda, ki premi¬ kata notranji meha¬ nizem sklopke. Če napetost žice v bovd- nu povsem popusti¬ mo (s cevasto matico na koncu bovdna), lahko z izvijačem brez težav privzdig¬ nemo spodnji vzvod in iz utora izvlečemo žico. Odvijemo vi¬ jak (ključ 10) na pretikalnem peda¬ lu in snamemo pe¬ dal. Če se je pre¬ močno prijel ob gred, moramo v razpoko na njej po¬ tisniti izvijač in jo nekoliko razširiti. Verigo odstra¬ nimo tako, da s kombinirkami od¬ maknemo varo¬ valko, odstranimo vezno ploščico in izvlečemo spojko. Ko je spojni členek razklenjen, lahko verigo z lahkoto potegnemo čez zobnike in jo od¬ stranimo. Na pokrovu leve strani z izvijačem odvije¬ mo dva vijaka M 6 x 50. Poleg bovdna sklop¬ ke moramo osvoboditi tudi žico za plin, ki je spe¬ ta z uplinjačem. Od elek¬ trične napeljave odklopi¬ mo samo tri žice. Dve pri¬ hajata s telesa motorja. Rumena je za napajanje porabnikov, črna pa vodi do platinskega prekinjala. Obe sta spoje¬ ni s kabelskimi sponkami (t. i. »faston«), zato gresta hitro narazen. S svečke snamemo viso¬ konapetostni kabel in si s tem omogo¬ čimo dostop do kape, ki pokriva valj in glavo motor¬ ja. Ta usmerja tok hladilnega zraka okrog valja. S kape odvijemo dva vija¬ ka M 7 (zanju rabi¬ mo ključ 11) in sna¬ memo kapo. Šele ko je kapa odstranjena, lahko odmaknemo tudi pokrov. Svečko pustimo kar na svojem mestu, da nam med delom v valj ne bo prišla umazanija. Odvijemo vi¬ jak na dnu motorja in skozi odprtino izpustimo olje. Se¬ veda pred tem na¬ mestimo primerno posodico, s katero bomo staro olje prestregli. Najbolj¬ ša je steklena, saj nam bo omogočila pregled olja. Iz njegovega videza lahko namreč vsaj približno oceni¬ mo, v kakšnem sta¬ nju je motor. V času, ko izteka olje, odvijemo štiri vija¬ ke M 5 x 10, ki pritrjujejo hladilno vetrnico na kolut z magneti. Snamemo (plastično) ve¬ trnico in kovinsko ploščo pod njo. Pod vetrnico je kolut z magneti. Ta je pritrjen na glavno (ročično) gred. Spa¬ ja ju matica, ki jo od¬ vijemo z natičnim ključem 17. Kolut moramo med odvi¬ janjem zadržati. Naj¬ boljše orodje je sne¬ malnik za avtomobilske oljne filtre. Z njim ko¬ lut objamemo in mu preprečimo vrtenje. Ko je matica odvita, snamemo kolut. Na gredi in v notranjosti koluta sta konusa, ki se natančno prilegata - in se včasih presenetljivo dobro spojita. Pri snemanju si lahko pomaga¬ mo na več načinov, na primer z izvijači ali s tri- krakim snemalnikom. Včasih to sicer uspe, po¬ gosto pa s takimi metodami poškodujemo ro¬ bove koluta in celo magnete pod njimi. Zato uporabimo majceno snemalno pripravico, ki jo za tisočaka dobi¬ mo v trgovinah z re¬ zervnimi deli za mo¬ pede. Uvijemo jo v navoj na sredini ko¬ luta in privijamo vi¬ jak, dokler konus ne popusti. Pod ko¬ lutom je plošča z električno opremo. Motor je na okvir pritrjen s tremi vijaki M 8 (zgornja sta dol¬ ga 80 mm, spodnji 85 mm). Odvijemo jih z dvema ključema 13 Odstranimo matice na desni strani okvir¬ ja, nato pa izvlečemo spodnja dva vijaka. Preden odstranimo zgornji vijak, izpod mo¬ peda umaknemo noge in vse vrednejše pred¬ mete. Ko izvlečemo vi¬ jak, bo motor v trenut¬ ku pridobil na teži, zato ga moramo pre¬ vidno prestreči z za¬ nesljivim strokovnim prijemom, sicer ga bomo poškodovali, lahko pa tudi sebe! Motor zdaj presta¬ vimo na delovno mizo, kar nam bo razstavlja¬ nje močno olajšalo. Odvijemo dva vijaka M 6, ki pritrjujeta upli¬ njač. Do takrat, ko se mu bomo natančneje posvetili, ga spravimo v čisto vrečko in shra¬ nimo v posodi, ki ga ščiti pred mehanskimi poškodbami. Odstranimo še ploščo z električnimi napravami: dvema tuljavama, preki- njevalnikom in konden¬ zatorjem. Plošča je pritr¬ jena s tremi vijaki M 4; pred odvijanjem vijakov si natančno zabeležimo njeno lego, kar nam bo pomagalo pri ponovnem nameščanju. 16 marec 2003 TTRI 7 Na desni strani mo¬ torja je sklopkin poti¬ sni ležaj. Do njega pri¬ demo potem, ko odsta- nimo varovalko (raz- cepko) v matici in od¬ vijemo matico. Potisni ležaj premikata dva vzvoda, razmika pa ju vzmet med njima. Pod matico z za¬ rezami, ki omogoča nastavljanje napeto¬ sti sklopke, je najprej zgornja ležajna blazi¬ na, nato ležaj in spodnja tečajna blazi¬ na. Ko smo odstra¬ nili sestavne dele ležaja, lahko zasuka¬ mo in izvlečemo tudi oba sklopkina vzvoda. Na desnem po¬ krovu je 5 vijakov M 6 x 30 in eden (sprednji) M 6 x 25. Odvijemo jih z mo¬ čnim izvijačem. To¬ da previdno! Vijaki se s časom precej močno sprimejo in jih je včasih zelo težko odviti. Njihove glave so iz slabega materiala, ki ga z izvijačem kaj hitro poškodujemo. Ta¬ kega vijaka pa potem ne odvijemo več brez posebnih metod! Snamemo pokrov desne strani. Na robu pokrova vidimo tesnila, v notranjosti motor¬ ja pa prenosni zobnik in sklopko. Veliki zobnik, pod katerim se pokaže gred z menjalniškimi zobniki (piramida), iz¬ vlečemo brez težav. Pazljivo si zabeležimo le položaj, lego in debelino podložk, ki jih naj¬ demo pod vsako od gredi v motorju! Tudi sklopko je treba samo izvleči. Na¬ vadno gre z lahkoto, včasih pa se nekoliko sprime z igličastim ležajem pod njo. Z nekaj potrpljenja jo bomo gotovo odstranili. Glava, v katero je privita svečka, in valj, v čigar notranjosti se giblje bat, sta na ohišje pritrjena z maticami M 7 (ključ 11). Zgornja desna in spodnja leva matica (gledano s sprednje strani) sta daljši, nanju je namreč pritrjena kapa. IZDELEK ZA DOM Matico na glavnem pogonskem zobniku odvijemo s ključem 22 in z zvijačo: med zo¬ bec na zobniku in zagonsko gred postavimo primerno dolg vijak, s katerim med odvija¬ njem matice utrdimo zobnik. Ta ima v sredi¬ ni pravokotni izrez, ki mu prepreči, da bi se pri poganjanju zavrtel okrog svoje pogonske gredi - in se potem vrtel v prazno. Glavo in valj preprosto snamemo. Tukaj ni kaj dodati. Prikaže se bat - majhen valjast kos aluminija, ki svetu motornega pogona kraljuje že dobrih sto let. Odvijemo še vijake M 6 na pokrovu leve strani motorja. Razlikujejo se po dolžini in njihove dolžine si pri razstavljanju za¬ pišemo. Čeprav je Tomosov motorček v ce¬ loti kar dober izdelek (to vidimo šele po 15 ali 20 letih delovanja), pa ti vijaki konstruk¬ torjem niso v čast. Pred sestavljanjem bomo kupili nove vijake, take s šestrobo ali inbu- sno glavo. Sprednja vijaka (pri batu) sta dol¬ ga 60 mm, notranji trije po 50 mm, zgornja 60 mm in spodnja (ki sta privita na matici) po 40 mm. Ločimo levo in desno stran; če ne gre zlahka, po njima rahlo udarjamo s pla¬ stičnim kladivcem. Sklopkina skledica je z matico pritrjena na desno stran glavne gredi. Pod njo je pod- ložka z varovalnimi zavihki, ki preprečuje, 'T*i r ifr7 „ An , — -a_ marec 2003 da bi se matica zaradi vibracij odvila sama od sebe. Poravnamo jih z izvijačem in kladi¬ vom. Skledico za¬ gozdimo s pri¬ mernim vijakom in s ključem 22 odvijemo mati¬ co. Toda pozor: navoj na njej je levi! Odvijamo jo torej v smeri vrtenja ure, nas¬ protno, kot smo sicer navajeni! Nato odstranimo matico, podložko in sklopkino skledico. Ta je potisnjena na gred in pred vrtenjem zavarovana z zagozdo. Mor¬ da ji bo treba pri snemanju nekoliko poma¬ gati s plastičnim kladivcem. Glavna gred z ojnico in batkom se vrti v ležaju, ki se zaradi hudih delovnih razmer pogosto najbolj obrabi. Če glavne gredi ne moremo izvleči z roko, si pomagamo s pla¬ stičnim kladivom. Iz levega dela ohišja izvlečemo tri gredi. Najprej odstranimo zagonsko gred, ki je pač preprosto vložena v ležaj na ohišju motorja. Gred z zobniki in gred za prestavljanje iz¬ vlečemo skupaj - vzporedno, saj sta med se¬ boj povezani z vilicami. Delati je treba pre¬ vidno, da se nam stvari v rokah ne razletijo! Vse dele vstavimo v čiste podolgovate poso¬ de, kjer bodo varno počakale na nadaljnjo obdelavo in ponovno vgradnjo. 25 Postopki izdelave modelov ELSV Laminacija MLADEN MIOCINOVIC Vsak izdelek, ki ga bomo naredili s po¬ močjo orodja, mora zadostiti našim priča¬ kovanjem glede kakovosti. Da bomo našo raven izdelkov dvignili čim više, moramo spoznati lastnosti materialov, ki jih bomo potrebovali. Večkrat ko bomo uporabljali različne kompozitne materiale, več izku¬ šenj bomo pridobili in vpeljali svoj način izvajanja posameznih postopkov. Pri delu ne smemo pozabiti na uporabo zaščitnih sredstev, kot so rokavice iz lateksa in zaš¬ čitna maska, vse orodje po uporabi pa vedno takoj očistimo z acetonom. V modelarstvu za laminiranje uporab¬ ljamo predvsem stekleno tkanino in og¬ ljikova vlakna, redkeje kevlar (aramidna vlakna). V nekaterih primerih uporablja¬ mo tudi tkanine, ki so kombinacija oglji¬ kovih in aramidnih vlaken. Steklene tka¬ nine so stkane iz tankih steklenih niti, niti pa so izdelane iz tankih steklenih vla¬ ken. Proizvajalci nam ponujajo steklene, ogljikove in kevlarske tkanine različnih vrst tkanj in površinskih mas. Od postop¬ ka izdelave in obdelave steklenih tkanin je odvisno, kako vpijajo smole in se prile¬ gajo v orodja različnih oblik. Glede na zahtevnost, namen in velikosti izdelka iz¬ biramo steklene tkanine različnih vrst tkanja ter površinskih mas. Najpogostej¬ ša tkanja, ki jih lahko kupimo, sta platno in keper ter netkana koprena (mata). Proizvajalci imajo v ponudbi tudi samo¬ stojne steklene, ogljikove ali kevlarske niti in pramene različnih debelin in dol¬ žin. V tabeli so prikazane steklene tkani¬ Način tkanja/ oblikovanja platno keper koprena (mata) Površinska masa (g/m 2 ) 17 105 225 ne najbolj običajnih tkanj in njihove po¬ vršinske mase, ki jih uporabljamo v mo¬ delarstvu. Izdelki v modelarstvu (trupi modelov letal in plovil) so ponavadi dokaj prepro¬ sti za izdelavo iz kompozitnih ma terialov. Marsikdaj nam polaganje samo dveh ali več slojev tkanine po celotnem orodju ne zadošča za doseganje ustrezne trdosti na posameznih delih modela. V takem primeru na obremenjenih mestih položimo dodatni sloj ali dva tkanine. Plasti tkanine polagamo in sproti prepo¬ jimo z epoksidno smolo v orodju po vrst¬ nem redu. Začnemo z lažjo, nadaljujemo s težjo in končamo z najtežjo stekleno tkanino. Vibracije in hrup, ki jih povzro¬ ča delovanje motorja na modelu, lahko bistveno zmanjšamo z drobnimi spre¬ membami pri gradnji. Med dve plasti tka¬ nine na določenih mestih položimo co- remat debeline 2 mm ali že prej nareza¬ ne in oblikovane trakove stiropora debe¬ line 2-3 mm. Tako nastala sendvičkon- strukcija, bo učinkovito ščitila pred vi¬ bracijami in zagotovila mnogo večjo trd¬ nost na okrepljenih delih modela. Pred polaganjem tkanin in nanašanjem epok- sidne smole se odločimo, ali bomo ulitek obarvali že v orodju. To prinaša kar nekaj prednosti, ni pa nujno potrebno za lami¬ niranje. Pred brizganjem barvnega nano¬ sa očiščeno orodje namažemo z ustrez¬ nim ločilnim sredstvom po navodilih proizvajalca. Beli vorgelat T 35 enako¬ merno in v tankem sloju nabrizgamo po celotni površini orodja. Ker za strjevanje potrebuje toploto, lahko nesestavljeno orodje v celoti za kakšno uro postavimo v toplotno komoro na približno 30 °C. Z dodajanjem raznobarvnih poliestrskih pigmentov v prozorni vorgelat T 30 bomo naše orodje (izdelek) obarvali v različne barve. Z nekaj spretnosti (uporabo nalepk) in raznobarvnimi vorgelati bo izde¬ lek pobarvan, še preden bo polo¬ žen prvi sloj tkani¬ ne na strjeno pod¬ lago. Oblika pramodela, iz katerega smo naredili orodje, ima ponavadi nekaj ro¬ bov in prehodov iz ene v drugo obliko. Ti so tudi v orodju in tkanino med lami- niranjem težko oblikujemo po njih, ne da bi se dvigovala od podlage. Na konča¬ nem izdelku te nepravilnosti vidimo kot udrtine, ki nujno potrebujejo dodatno obdelavo. Da bi preprečili ločevanje tka¬ nine od podlage in zapolnili robove ali detajle v orodju, uporabljamo kit, ki ga naredimo sami. Potrebujemo ga v majh¬ nih količinah, zato ga vedno zamešamo sproti. V sveže pripravljeno epoksidno smolo dodamo v enakem razmerju mi- krobalonsko polnilo in bombaž v prahu ter dobro premešamo, da nastane gosta pasta. Kit najlaže in brez poškodb more¬ bitnega sloja vorgelata s prstom (ob upo¬ rabi rokavic iz lateksa!) previdno nanese¬ mo na notranje robove, prehode ali de¬ tajle. V epoksi, ki ga bomo nanesli samo na površino orodja, lahko zamešamo manjši presežek kita, vse druge plasti ste¬ klene tkanine pa prepojimo z epoksijem brez dodatkov, razen trdilca, seveda. Za delo si večkrat pripravimo manjše količi¬ ne smole (npr. 50 g). Mnogo laže in hitreje bomo naredili izdelke, če bomo tkanino ukrojili že na delovni mizi. Prihranili bomo pri stekle¬ ni tkanini, ker bo izrezan kos ravno prav velik. Izdelki bodo narejeni na enak na¬ čin, imeli bodo enako trdnost in bodo neznatno odstopali od želene teže. Za iz¬ delavo kroja (šablone) bomo porabili ne¬ kaj več časa, ki pa nam bo prihranjen ka¬ sneje pri razrezu. Kroj naredimo tako, da večji kos tkanine v orodju primerno obrežemo in ga prilagodimo želeni obli¬ ki. Nato jo položimo na papir ali tanek li¬ nolej, jo obrišemo ter izrežemo. Šablono polagamo na stekleno tkanino v smeri, ki je potrebna, in jo z okroglim rezilom obrežemo na primerni rezalni podlagi. Različne kroje označimo in po uporabi spravimo skupaj z orodjem. Kot smo že spoznali, lahko tkanino polagamo v polo¬ vico orodja s posušenim nanosom vorge¬ lata ali na čisto površino orodja, ki je zaš¬ čitena z ločilnim sredstvom. V prvem primeru bomo dobili pobarvan izdelek, v drugem pa bo prozoren z dobro vidno strukturo tkanine. V obeh primerih po¬ vršino orodja pred polaganjem na tan¬ ko in enakomerno namažemo z epoksi¬ jem. Odrezani kos najlažje tkanine (npr. 80 g/m 2 ) položimo v orodje, nanjo s čo¬ pičem nanesemo epoksi ter jo nežno potlačimo v orodje. Tkanino lahko na določenih mestih zarežemo s posebnimi škarjami (imajo trše rezilo z drobnimi zob¬ ci), da jo laže brez gub s čopičem pritisne- Polaganje coremata oziroma stiropora Na obremenjena mesta položimo dodatne kose tkanine. 26 marec 2003 TTEE 7 MODELARSTVO Postopek popolnoma enako ponovi¬ mo na drugem delu orodja, kjer zadnji sloj tkanine obrežemo zrcalno zaradi spajanja obeh polovic izdelka. Preden polovici sestavimo, preverimo polože¬ no tkanino v orodjih in na robove makneta, namestimo v nastalo režo košček tanke vezane plošče in postopek raz¬ dvajanja ponovimo enako kot prej, le da košč- Nanos kita na robovih in detajlih mo ob podlago. Morebitno nastalo režo zapremo z večjim slojem enake tkanine. Presežek tkanine na zunanjih robovih orodja previdno obrežemo s škarjami. Omenjene posebne škarje režejo stekle¬ no tkanino, ogljikova vlakna ter kevlar brez cefranja. Na mesta, ki morajo prene¬ sti večje obremenitve, položimo sloje težje tkanine (npr. 110 g/m 2 ) in jih z epoksidno smolo pripojimo čez prvo plast. Zdaj lahko položimo tudi material, ki blaži vibracije v motornih modelih. Glede na velikost modela položimo core- mat (ali stiropor) po celotni dolžini ali le na delu trupa, vendar le do zunanjih ro¬ bov orodja. Presežek materiala odreže¬ mo! Ponavadi zadošča že sloj v spred¬ njem nosnem delu trupa ter od konca nosilca kril do repa. Premažemo ga z manjšo količino epoksidne smole. Core- mat močno vpija smolo, in če nismo pre¬ vidni, bo naš izdelek težji od pričakova¬ nega. Čez položimo naslednji sloj tkani¬ ne (npr. 140 g/m ž ) in ga s čopičem než¬ no pritisnemo ob prejšnjega. Količina smole, ki jo nanesemo s čopičem na ste¬ kleno tkanino, naj bo primerna. Zadnji, z epoksijem prepojeni sloj tkanine naj ima svilen, na videz skoraj suh lesk. Tkanino na enem od zunanjih robov orodja odre¬ žemo do roba, na drugem pa pustimo prost približno en cm širok, z epoksijem premazan pas. Bogat nanos epoksija bo izdelku dal dodatno težo, na trdnost mo¬ dela pa ne bo vplival. Z natančnim nana¬ šanjem epoksija bomo dosegli boljšo prepojenost tkanin, večjo trdnost in manjšo težo izdelka. z injekcijo brez igle nanesemo redkejšo mešanico epoksija, mikrobalonov in bombažnega prahu. Nič ni narobe, če se je smola že začela strjevati (želirati). Pa¬ zimo le, da oba odrezana trakova zaviha¬ mo navznoter in polovici previdno sesta¬ vimo. Z inbusnimi vijaki obe polovici orodja z občutkom trdno spojimo. Oba zavihana trakova s čopičem skozi odprti¬ ne orodja pritisnemo na tkanino nas¬ protne polovice. V ta namen namesto čo¬ piča uporabimo star odslužen, vendar čist kovinski ležaj, ki ga pritrdimo na daljšo kovinsko palico z ročajem. Trako¬ va z ležajem nežno povaljamo, da se do¬ bro uležeta na tkanino nasprotne polovi¬ ce. Orodje pred odpiranjem pustimo v toplem (vsaj 20 °C) prostoru 24 ur. Po omenjenem času, ki je glede na temperature lahko tudi krajši, odvijemo inbusne vijake. Orodja ne odpiramo na silo s tolčenjem, s pomočjo izvijačev ali s podobnimi orodji, temveč med polovici orodja na stičišču dveh robov previdno s tanko kovinsko lopatico prodremo za približno centimeter proti izdelku in jo tako pustimo. Postopek ponovimo z dru¬ go lopatico na sosednjem stičišču ro¬ bov. Z nežnimi gibi lopatic previdno raz¬ dvojimo polovici orodja. Če se polo¬ vici premalo raz- Orodje za valjanje spoja v kalupu ke tanke vezane plošče vstav¬ ljamo vzdolž vseh robov. Še pre¬ den bomo končali vstavljanje vseh košč¬ kov, se bosta polovici ločili. Zdaj lahko naš izdelek z roko previdno odstranimo iz druge polovice orodja. Robovi izdelka so zelo ostri, zato si nataknemo bombaž¬ ne rokavice! Sledi še končna obdelava stičnih robov izdelka in odstranitev pre¬ sežka kita za spajanje. Orodje dobro oči¬ stimo in ga pripravimo za naslednji uli¬ tek. Tu pa še ni konec naše zgodbe. Izde¬ lava plošč, vakuumiranje, izdelava in uporaba orodij s pomočjo distančne foli¬ je, konstrukcije s satjem iz kevlarja so teme, ki še čakajo na predstavitev. V tuji¬ ni obstaja precej literature in revij o upo¬ rabi kompozitnih materialov v modelars¬ tvu, letalstvu, pri gradnji plovil in na dru¬ gih področjih. Na trg prihajajo novi ma¬ teriali, s pomočjo katerih z nekaj vaje in poskusi lahko izboljšamo osnovne po¬ stopke in dvignemo kakovost svojih iz¬ delkov. Orodja in pripomočki: Mirnik, d. o. o.: - ločilna sredstva (PVA, voski ali te¬ kočine), - epoksidna smola s trdilcem, - steklene tkanine, - posodice, - tehtnica, - čopiči, - škarje za tkanino, - okroglo rezilo za tkanino, - injekcije, - mikrobalonsko polnilo, - bombaž, - aerosil. n »Pravijo, da prihaja iz Švice ...« epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, ločilci, polnila... MIRNIK, d. o. o., Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/546 54 14. TIKI 7 marec 2003 27 ELEKTRONIKA Regulator vrtljajev vrtalnika JERNEJ BOHM Pripomba, da ima regulacijo vrtlja¬ jev vgrajeno že vsak novejši električni vrtalnik, je na prvi pogled na mestu, a je tudi res, da marsikdo doma še »skri¬ va« mrcino za vrtanje lukenj starejše¬ ga datuma. Preprosto ni mogoče za¬ vreči nekaj, kar dobro deluje, edina resna očakova pomanjkljivost je, da vse naredi z enakimi, maksimalnimi vrtljaji. Te lepotne napake pa nima le malo starejši vrtalni stroj, regulacijo vrtljajev pogonskega elektromotorja bi si želeli še pri celi vrsti drugih roč¬ nih obdelovalnih strojev, npr. pri tračni žagi, vbodni žagi in pri malih gospodinjskih aparatih. S priročnim regulatorjem vrtljajev gredi električ¬ nega motorja bomo strojem, ki so že dalj časa pri hiši, podelili novo kako¬ vost, kar nemalokrat pomeni boljše iz¬ delke izpod naših rok. Da današnja naloga le ni za lase pri¬ vlečena, govori tudi podoben, nedavno objavljen prispevek v znani avstralski 230U- $ lk > 10k/5W reviji, ki mi je bil v precejšnjo pomoč pri uresničitvi današnjega projekta. Teoretično vezje Na risbi št. 1 vidimo klasičen, več desetletij star stik za regulacijo vrtljajev elektromotorja pri ročnih obdelovalnih strojih. Nepoučene utegne vezje celo nekoliko presenetiti: mo¬ torju dovajamo električno energijo le v eni sami pol- periodi omrežne napetosti. Razlog je povsem preprost. Regulacija je bolj natančna, zagon motorja ni tako silo¬ vit in vrtalnik zlahka drži¬ mo v delovnem položaju. Cena za to je manjša naziv¬ na moč stroja. Preprosto vezje, ki so ga najbrž nare¬ kovale nekdanje skoraj as¬ —S h lk sz a tronomsko visoke cene polprevodni¬ kov, ima kar nekaj pomanjkljivosti. Upor v delilniku (10 kfž), na primer, se močno greje, tako da se je treba spo¬ pasti še z dodatnim odvajanjem toplote, kar seveda izdelek v določeni meri po¬ draži. Kljub razmeroma veliki energiji, ki jo uveljavljeni regulator porablja za lastno delovanje, pa tako preprosto proženje tiristorja ni povsem zaneslji¬ vo, električni stik se ne obnese niti pri nizkih vrtljajih motorja. Vezje na risbi št. 2, objavljeno v refe¬ renčni reviji, odpravlja zapisane po¬ manjkljivosti, pravilneje rečeno - bis¬ tveno manjše so. Ideja mi je bila všeč in hitro sem se odločil, da regulator izde¬ lam, posebno ker tudi sam tu in tam še Risba 1. Nekdanje pogosto vezje za regulacijo vrtljajev elektro¬ motorja v električnem orodju BTA41-600P a£ lOk -Df- -W~ a Risba 2. Shema regulatorja, objavljena v reviji Silicon Chip, oktober 2002 Risba 3 . Vezje za elektronsko regulacijo vrtljajev elektromotorja 28 marec 2003 TEEI 7 230 ELEKTRONIKA vedno uporabljam Iskrin vrtalnik, ki se mi trga iz rok vsakokrat, ko pritisnem na njegovo vklopno stikalo. Vezje sem najprej priredil za tukaj dosegljive ele¬ mente. Ker sem želel prijetno združiti še s koristnim, sem v mislih že priprav¬ ljal današnji prispevek. Če sem si že sposodil idejo, sem shemo le narisal ne¬ koliko po svoje, a v osnovi sta si ven¬ darle podobni. Izločil sem močnostno stikalo in uporabil običajno signalno stikalo, neposredno na vratih triaka. Zakaj ne bi uporabil triaka v polni funk¬ ciji, sem si mislil. V nasprotnem prime¬ ru bi lahko uporabil cenejši tiristor. Vse je delovalo, a vezje se mi je še vedno zdelo preveč podobno »originalu«, kar zna biti v določenih trenutkih neprijet¬ no! Premišljeval sem, kaj bi se dalo še narediti. Že prej sem zamenjal supre- sorsko diodo z bolj običajnim RC-čle- nom prek triaka. Nisem popolnoma prepričan, da triak ob kaki »priložnosti« kljub vsemu v negativni polperiodi om¬ režne napetosti ne odpre, kar bi seveda povzročilo njegovo takojšnje uničenje ob možnem »bengaličnem ognju«. Zave¬ dati se moramo, da komutatorski mo¬ torji v okolico oddajajo bogat spekter elektromagnetnih motenj, ki nepresta¬ no »trkajo« na triakova vrata. Nekoliko kasneje sem opazil še razkošje diod okoli potenciometra. Ena sama bi bila povsem dovolj, kar je takoj potrdil praktični preizkus. Rezultat je na risbi št. 3- Lahko rečem, da je vezje original¬ no, ne morem pa zagotoviti, da česa po¬ dobnega ni storil še nihče. Da bi razumeli način regulacije s triakom, najprej pojasnimo, kako ta sploh deluje. »Kontakta« (priključka) a 1 in a 2 se sklepata in razklepata. Obi¬ čajno sta razklenjena, skleneta se le, če na triakova vrata g za hip pripeljemo primerno napetost. Ker njegova vhod¬ na upornost ni pretirano velika, v to¬ kokrogu vrat steče tok nekaj mA. Ta je pomemben le na začetku odpiranja triaka, nato je prav vseeno, lahko ga celo izključimo, triak bo sam vzdrževal odprtje vse do trenutka, dokler nape¬ tost med priključkoma a 1 in a 2 ne pade praktično na nič! To se zgodi v našem primeru avtomatično, ko sinu¬ sna omrežna napetost spremeni pola- riteto. Če zatem na triakova vrata zno¬ va pritisnemo primeren tokovnonape- tostni signal, se bo zgodba ponovila (tudi v primeru negativnega sinusa). Če triaka ne silimo v prevajanje, bo pač ostal zaprt. Tako lahko izpustimo eno, dve ali več polperiod, kadar pa »vžge«, ostane samodejno odprt do konca tekoče periode. Praviloma triak vendarle prožimo v eni in isti točki sinusne napetosti. Če se to zgodi kmalu po prehodu ničle, bo na bremenu, v katerega tokokrogu je triak Risba 6. Uporaba regulatorja kot nekakšno hitro elektronsko stikalo, večja efektivna napetost; če kasneje, to¬ liko manjša in elektromotor se bo prvič vrtel hitreje, drugič počasneje. Električ¬ no energijo motorju dovajamo torej v impulzih! Ker to delamo sistematično, 50-krat na sekundo, zunanji opazovalec »prevare« niti ne opazi, motor se ves čas vrti enakomerno. Za lažje razumevanje navedimo, da se nekaj podobnega doga¬ ja tudi v avtomobilskem motorju, ener¬ gijo dobiva le v času eksplozije goriva v cilindru. Takih trikov je v tehniki ničko- liko. Poglejmo, kako deluje naše izvedbe¬ no vezje regulatorja. V kolektorju tran¬ zistorja T 1 dobimo pravokotni signal 50 Hz za proženje monostabilnega mul- tivibratorja 1U1, kar je menda jasno, saj je bazni upor R 5 vezan na priključek 230 V. Tranzistor je zaprt ves čas nega¬ tivne polperiode in delček pozitivne, vendar le toliko, da se na bazi T 1 pojavi okoli +0,7 V. V negativni polperiodi tranzistor ščiti dioda D 3- Dvig oz. pa¬ dec omenjenega impulza v kolektorju T 1 je torej »naravno« sinhroniziran s prehodom sinusne omrežne napetosti skozi ničlo. Na izhodu U 1/6 se pojavi impulz, ki nepomembno zakasni zače¬ tek pozitivnega sinusnega polvala. Po času (R1 + Pl + P2) C 4 sekund se im¬ pulz izteče, vsekakor najkasneje po 9 ms, kar moramo brezpogojno doseči. Kasneje bomo spoznali, zakaj. Dolžina impulza je med normalno uporabo re¬ gulatorja odvisna le od zasuka osi po¬ tenciometra P 1. Vezje je dimenzionira¬ no tako, da v drugi skrajni legi P 1 isti impulz doseže širino le približno 1 ms. Zakaj smo izbrali prav ti dve vredno¬ sti? Pri 1 ms dobi motor skoraj 99 % raz¬ položljive energije, pri 9 ms pa le okoli 16 %, kar nekako še zadostuje, da motor teče. Zaključek impulza torej na izhodu U 1/6 rodi novega na U 1/10 (glej zvezo U 1/6 z U 1/12). Impulz je kratek in traja vsega 0,5 ms. Ker izhod U 1/10 tokovno ni kdo ve kako močan, T 2 poskrbi, da skozi svetlečo diodo U 2 steče tok, ki ga sicer omejuje praktično le R 9. Svetlobni impulz, ki oblije triak v vezju U 2, povzro¬ či natančno isto kot tokovni impulz v vra¬ tih običajnega triaka. Triak se odpre in ostane odprt vse do ničle že tolikokrat omenjenega sinu¬ sa. Sklenjen toko¬ krog prek R 6 in R 8 le kakšno mi¬ krosekundo kasne¬ je odpre močnost¬ ni triak D 4. Kon¬ denzator C 5 od¬ stranjuje že ome¬ njene zunanje motnje in tako onemogoča napač¬ no, neritmično kr¬ miljenje D 4. Zakaj sme biti impulz na U 1/6 dolg največ 9 ms? Rekli smo, da mu sledi 0,5 ms dol¬ gi impulz, ki ves čas svojega traja¬ nja odpira triak v U 2 in posledično tudi D 4. S potencio¬ metrom P 2 podaljšamo tistih 9 ms, re¬ cimo, na 10,5 ms! Če prištejemo še ti¬ stih 0,5 ms, ki jih prispeva monostabil- no vezje 2U 1, ugotovimo, da je pogoj za odprtje triaka D 4 izpolnjen med 0,5 in 1 ms po začetku negativne periode! Tedaj smo priča nekoliko »smešni« si¬ tuaciji. Pri vrtenju osi P 1 od 9 ms proti 10,5 ms bo motor tekel vedno počasne¬ je, dokler se ne bo popolnoma ustavil, malo zatem pa se bo že zavrtel kot po¬ norel. S pravilno nastavitvijo P 2 zlahka preprečimo preskok, toliko prej, ker motor pri zelo nizkih vrtljajih sploh nima uporabne moči. Ni težko ugotoviti funkcije stikala S 1! Če je sklenjeno, se triak odpira ta- korekoč v sami sinusni ničli, in to v obeh polperiodah. Motor deluje pri polni nazivni moči. S tem lahko kadar koli, brez nadležnega pretikanja kabla, preidemo na neposredno delovanje vr¬ talnika, ali kakega drugega stroja, ki ga po novem krmilimo z elektronskim re¬ gulatorjem. Dolžni smo še pojasniti, kako vezje napajamo. Uporabljen je uveljavljen na¬ pajalnik, ki se odlikuje po preprostosti, cenenosti in majhnih dimenzijah (je brez transformatorja!). To pa je tudi vse, kar mu lahko štejemo v dobro. Vez¬ je napajamo iz omrežja prek kondenza¬ torja C 1 in uporov R 1 in R 3- Slednji omejuje tok ob priklopu na omrežje, kasneje pa ne igra nobene vloge. Če je R 1 pomemben le pri vklopu, za R 3 lah¬ ko rečemo, da je pomemben le pri iz¬ klopu kot varnostni element, saj poskr¬ bi, da se relativno velik kapacitivni člen hitro sprazni, kadar vezje potegnemo iz vtičnice. Ko potem odpremo njegovo ohišje, v vezju ni več nevarne napetosti! Tako smo poskrbeli za varnost poten¬ cialnih razvojnikov in serviserjev. Tok usmerimo z diodama D 1 in D 2. Opra¬ viti imamo z enopolnim usmernikom. Na zenerjevi diodi D 2 se napetost spre¬ minja od -0,7 V do +12 V, toda D 1 pre¬ pušča le pozitivne polvalove, ki jih ka- pacitivnost C2//C3 gladi. Ker ima napa¬ jalnik galvansko povezavo z omrežjem, moramo med posegi postopati izredno pazljivo. Ugotovili smo, da je triak D 4 vso ne¬ gativno polperiodo omrežne napetosti Oscilogram 1. Slika dogajanj v vezju. Daljši impulz (sled 2) je sin¬ hroniziran s prehodom omrežne napetosti (sled 1) skozi nič. Njego¬ vo dolžino spreminjamo s potenciometrom. V trenutku, ko se pojavi krajši impulz (sled 3), triak odpre in motor je deležen preostanka si¬ nusne omrežne napetosti do prehoda skozi nič. Manj ga je, počasne¬ je se motor vrti in obratno. dSXi 7 marec 2003 29 - ELEKTRONIKA in nato vse do vžiga zaprt, torej ne pre¬ vaja, zato na priključkih elektromotor¬ ja tudi ni napetosti (20 ms < t >10 ms), vendar se motor zaradi mehanske vztrajnosti vseeno mirno vrti. Električ¬ na energija prihaja do motorja v enako¬ mernih impulzih 50-krat v sekundi. Širi¬ no impulzov in s tem število vrtljajev določa, kot smo omenili, potenciome¬ ter Pl. Širina se lahko poljubno spre¬ minja, vendar le v območju nekako od 8 do 49 % možne moči. Ožji impulzi po¬ menijo počasnejše vrtenje motorja in obratno. Pri pretirano ozkih impulzih dospe do elektromotorja le malo ener¬ gije, lahko celo tako malo, da zaradi obremenitve ali lastnega trenja niti ne teče (steče). Tako stanje je problema¬ tično, težko ga je kontrolirati, enkrat gre, drugič ne. Da bi se nezanesljivemu delovanju izognili, si pomagamo z ome¬ jitvijo minimalne hitrosti vrtenja, kar je zaupano trimernemu potenciome¬ tru P 2. Še na nekaj moramo biti pozorni pri uporabi triakov, kadar njihova breme¬ na niso čisto omska. Spreminjajoči se tok skozi induktivna navitja elektro¬ motorja inducira uničujoče velike elek¬ trične napetosti. Ne trajajo prav dolgo, le nekaj mikrosekund, vendar dovolj, da prebijejo triak (za TIC226D je pre¬ bojna napetost 400 V). Triak uniči tudi zelo hitra sprememba napetosti med močnostnima priključkoma (za TIC ti¬ pično ±100 V/ms). Spoj R7-C7 prek D 4 zadovoljivo preprečuje pravkar ome¬ njeno nevarnost. Izdelava regulatorja V osnovi vezje ni kritično in deluje že ob prvi »oživitvi«. Tiskano vezje izde¬ lamo po predlogu na risbi št. 4, vendar le, če si priskrbimo »originalne« sestav¬ ne dele, kar seveda ne bi smelo biti ni¬ kakršna težava. Pri nameščanju elemen¬ tov si pomagajmo še z risbo št. 5. Triaka ni treba posebej hladiti (do obremeni¬ tve 6 A efektivno). Pri nameščanju pazi¬ mo, da ne pride v stik z drugimi ele¬ menti. Potenciometer P 1 izkoristimo za pritrditev tiskanine v samonosilno ohišje, ki ga ponuja npr. Conrad pod kataloško številko 52 22 28. Odprtini za pritrditev potenciometra in stikala mo¬ ramo prej izvrtati v ohišje. S podrob¬ nostmi montaže se ne bomo ukvarjali, saj naloga ni zahtevna. Za povezavo tiskanine in vseh zuna¬ njih priključkov uporabimo običajno izolirano žico debeline 1,5 mm 2 . Ne po¬ zabimo med seboj povezati tudi ozem- ljitvenih sponk varnostnega vtiča in vtičnice (belo-zelena žica). Predvsem zaradi osebne varnosti je priporočljivo na priključke navleči termostisljive bu- žirke. Ohišje opremimo tudi z opisi P 1 in S 1. Oblikujemo jih seveda na raču¬ nalniku, nato jih natisnemo na samole¬ pilno folijo. Potem ko smo izdelek natančno preverili, ga sestavljenega vtaknemo v vtičnico podaljška, nanj pa vrtalni stroj. Potenciometer P 2 naj bo za prvi poizkus nekako na 50 %. Po vklopu vr¬ talnika mora stroj steči. SPI preveri¬ mo obe skrajni vrednosti vrtljajev. Če Risba 4. Tiskano vezje regulatorja vrti skladno s frekvenco napajalne na¬ petosti. Opisani regulator zanj nikakor ni primeren. Način uporabe regulatorja vidimo na risbi št. 6; enostavno ga vtaknemo v običajno varnostno vtičnico, v njegovo vtičnico pa vtič vrtalnika. Moč vrtalnika nam minimum ne ustreza, izvlečemo regulator iz vtičnice, ga odpremo in nekoliko spremenimo položaj osi po¬ tenciometra P 2, nato pa preizkus po¬ novimo. Ko po nekaj ponovitvah dose¬ žemo pravo vrednost, vrtalnik mora te¬ či povsem gladko, preverimo še delo¬ vanje stikala S 1, torej, ali vrtalnik delu¬ je tudi pri nazivni napetosti. Če bomo regulator namenili krmiljenju dveh ali več vrtalnikov, potem minimum nasta¬ vimo po občutku na vrednost, ki bo dobra za vse. Uporaba regulatorja Opisana regulacija vrtljajev elektro¬ motorja je uporabna le v primeru t. i. univerzalnega elektromotorja, in prav tak motor poganja večino komercialnih vrtalnikov oz. električnih ročnih orodij. Prepoznamo ga po tem, da ima rotor- sko in statorsko navitje, komutator in krtačke. Ker sta obe navitji vezani zapo¬ redno, motor deluje tako na enosmer¬ no kot izmenično napetost (od tod ime univerzalni). Spoznamo ga tudi po tem, da se bolj ali manj iskri. V industriji je bolj uporaben induk¬ cijski motor z dvema ali štirimi poli. Doma ga srečamo vgrajenega v pralni stroj in hladilnik. Indukcijski motor se naj ne presega 1000 W. Z gumbom (Pl) nastavimo želene vrtljaje in že lah¬ ko začnemo z vrtanjem. Po potrebi lah¬ ko kadar koli povečamo ali zmanjšamo vrtljaje. S preklopom stikala (S 1) brez nadležnega »puljenja« kablov preidemo na originalni način delovanja orodja. Z regulatorjem lahko podpremo (opremimo) tudi nekatere druge napra¬ ve, ki smo jih omenili že v uvodu. Tako lahko pri malem kuhinjskim mešalniku celo zamenjamo vtič z opisanim regula¬ torjem, ki ga v tem primeru namestimo v Conradovo ohišje št. 52 15 40 (je brez vtičnice). Pri uporabi regulatorja moramo upoštevati dejstvo, da predvsem pri niž¬ jih vrtljajih motorja njegovo lastno (for- sirano) hlajenje ne bo prav izdatno. Skoraj vsi strojčki oz. njihovi motorčki so opremljeni z manjšimi elisami, ki potiskajo zrak skozi orodje in ga tako izdatno hladijo. Pomagamo si s pogo¬ stimi odmori. Kratkotrajno delo s šte¬ vilnimi prekinitvami (npr. v razmerju 30 s/300 s) stroja ne ogroža. Z gradnjo elektronskega regulatorja naj se ne spopadajo popolni začetniki! In še nekaj: za varno delovanje je po¬ membno, da je električni tokokrog stro¬ ja varovan z neoporečno varovalko v razdelilni električni omarici. marec 2003 LTER£ 7 30 Avto na propelerski pogon UROŠ IN IGOR KURALT Po dveh idejnih predlogih za izde¬ lek iz delovnih gradiv za 7. razred devetletne osnovne šole je pred vami še eden, in sicer avtomobilček, ki se premika s pomočjo propelerja. To¬ vrstno vozilce je primerno za tekmova¬ nje v vožnji v cilj. Primer: na razdalji šti¬ rih metrov na eni strani napravimo štartno črto, na drugi pa označimo cilj¬ na vratca. Tekmovanje je še posebno za¬ nimivo, če se ga udeleži več tekmoval¬ cev s svojimi modeli avtomobilov. Na štartni črti vklopimo elektromotor, vgrajen na avtomobilu, ga usmerimo proti cilju in spustimo. Zmaga tisti, ki najbolj natančno prevozi cilj. Izdelava Za izdelavo modela avtomobilčka potrebujemo poleg delovnih gradiv za 7. razred devetletne osnovne šole še ploščato baterijo 4,5 V, vijačno palico (neskončni vijak) M 4, matice M 4, 5-mi- nutno dvokomponentno epoksidno le¬ pilo (UHU schnellfest) ali posebno dvo¬ komponentno lepilo za umetne mase, UHU acrylit. V našem primeru smo uporabili kar cianoakrilatno lepilo UHU sekundenkleber. Kolesa (pripo¬ ročljiv premer je 30 mm) lahko izdela¬ mo sami iz priloženega pertinaksa ali jih vzamemo s kakega odsluženega av¬ tomobilčka. Na kovinsko os jih prilepi¬ mo z enim od omenjenih lepil. Kolesa odsluženega avtomobilčka. Pripo¬ ročljiv premer je 30 mm. Enaka stranska dela in rep najprej pritrdi¬ mo z vijaki, nato prilepimo še zgornji del. Start avtomobila na propelerski pogon Za osnovno ogrodje, ki je se¬ stavljeno iz treh delov, uporabi¬ mo akrilno plo¬ ščo (pleksiste- klo). Ker bomo dele kasneje zle¬ pili, morajo biti stranice ravne in natančno obruše- ne. Položaj in premer izvrtin za kolesa lahko prila¬ godimo velikosti osi koles. Na našem modelu imajo kolesa premer osi 2,5 mm. Napravili smo pol milimetra večjo izvrtino, da se os lepo vrti. Za zadnji del (rep) uporabimo pertinaks. Ta del držimo, ko avtomobilček spu¬ ščamo ali lovimo. Vijake različnih dolžin narežemo iz vijačne palice in sicer: 70 mm - 1 x, 65 mm - 4 x, 55 mm - 2 x in 40 mm - 1 x. Potrebujemo še 38 matic M 4 in prav toliko podložk. Ko imamo vse pri¬ pravljeno, se lotimo sestavljanja izdel¬ ka. Stranska dela ogrodja avtomobila sestavimo s pomočjo vijakov. Na strani z eno izvrtino uporabimo 70 mm dolg vijak, kjer pa sta dve izvrtini, bomo pri¬ trditi še rep in uporabimo vijaka dolži¬ ne 55 mm. Ker sta stranska dela po- Vijak na sprednjem delu služi za pritrditev pokrova, ki ga izdelamo iz termoplastične folije. Pri montaži vijakov na akrilno ploščo upo¬ rabimo podložke. Elektromotor vstavimo v plastični nosilec in s spodnje strani privijemo 65 mm dolge vijake. Na motor pritrdimo propeler dolži¬ ne 130 mm. Pogonski sklop, pritrjen na ogrodje modela TIET marec 2003 31 MODELARSTVO stavljena pravokotno na zgornji del, nam to olajša lepljenje in tudi spoj je trdnejši. Ko je to opravljeno, se lotimo leplje¬ nja zgornjega dela ogrodja avtomobila. Ker smo uporabili sekundno lepilo, so morale biti stranice zares ravno obru- šene. Po sestav¬ ljanju elektromo- torčka nanj pri¬ trdimo propeler dolžine 130 mm, ki ga lahko kupi¬ mo v modelarski o CM trgovini. Nato motorček pri¬ vijemo na ogrodje. Pokrov oziroma karose¬ rijo avtomobila izrežemo iz termoplastične folije in ga po svojem okusu oblikuje¬ mo s pomočjo sušilnika za lase. Pokrov pritrdimo na sprednji vijak. Nato vstavi¬ mo baterijo, pokrov privije¬ mo še s tretjim vijakom na sredini osnovnega dela ogrodja ter tako utrdimo baterijo na svojem mestu. T 150 T UHU Tisoč stvari skupaj drži. UHU PLUS ACRYLIT Dvokomponentno lepilo na osnovi akrilata. Idealno za lepljenje umetnih snovi v modelarstvu, kot tudi lesa, stekla in kovin. Odprti čas uporabe lepila je 7-10 minut, končno trdnost doseže po 15 minutah (pri sobni temperaturi). Zapolni stike in razpoke, odporno je na vibracije, mogoče ga je tudi brusiti. uniiHEM www.unihem.si o o CM