Acrocephalus 113 - 114.qxd 28.3.2003 8:52 Pagel^K ACROCEPHALUS 23 (113-II4): I35 — I4O, 2OO3 Zimska prehrana velikega srakoperja Lanius excubitor na Ptujskem polju Winter diet of the Great Grey Shrike Lanius excubitor on Ptujsko polje (NE Slovenia) Dominik Bomber Pre{ernova 1, SI-2250 Ptuj, Slovenija, e-mail: dominik.bombek@amis.net The author presents the analysis of 76 pellets of the Great Grey Shrike Lanius excubitor collected during the winter period (January – March) in 2002 in the area of Ptujsko polje (NE Slovenia). The highest proportion of the pellets (86%) contained remains of voles, the greatest part of which went to the Common Vole Microtus arvalis (72%). The Great Grey Shrike also fed on cadaver of the Brown Hare Lepus europaeus. Three pellets contained insect remains as well, apart from those of small mammals. There were no remains of birds. The Great Grey Shrike tears a small mammal apart and eats it in parts, which is the reason why its pellets never contain the prey’s entire skeleton. It usually devours the front part of the body together with the head (53%), its next meal containing the rear part of the body (47%); it disgorges them separately. The studied pellets were by 10 – 20% smaller than those from comparable studies made elsewhere in Europe. Key words: Lanius excubitor, Great Grey Shrike, diet, pellets, Ptujsko polje, Slovenia Klju~ne besede: Lanius excubitor, veliki srakoper, prehrana, izbljuvki, Ptujsko polje, Slovenija 1. Uvod Gori{nica na Ptujskem polju (UTM WM74). Prehranjevalno obmo~je le`i na levi strani Pesnice, na Zimska prehrana velikega srakoperja Lanius excubitor je nadmorski vi{ini okoli 200 m. Na ve~jem delu povr{in v Evropi razmeroma dobro raziskana (Jentzsch & so intenzivno obdelana polja (preorana in p{eni~na), na Otto 1988, Cramp 1994, Glutz von Blotzheim & preostalem pa majhne povr{ine intenzivnih travnikov. Bauer 1993, Lefranc & Worfolk 1997). Ve~ina Opu{~enih kmetijskih povr{in je malo. Bre`ine Pesnice raziskav je bila narejenih z analizo izbljuvkov. Glavne so porasle z grmovnicami, med katerimi prevladujejo ugotovitve so, da veliki srakoper pleni pozimi ve~inoma vrbe, poleg vrb pa so v zarasti {e ~rni trn Prunus spinosa, male sesalce, najve~ji dele` prehrane pa sestavljajo na katerega je srakoper nabadal plen, trepetlika Popolus voluharice Microtus spp. tremula in robinija Robinia pseudacacia. Izbljuvke sem Veliki srakoper v Sloveniji ne gnezdi, ampak samo pobiral pod vejami, kjer je veliki srakoper preno~eval. prezimuje (Sovinc 1994). V Sloveniji prehrana velikega Izmeril sem dol`ino, {irino in vi{ino izbljuvkov, jih srakoperja ni bila poznana. Zapisana so bila zgolj razdrl ter lo~il kosti od dlake in hitina. Kosti sem opazovanja plena, ki ga je veliki srakoper zataknil za sistematiziral glede na tri glavne skeletne regije: (Lo) veje (PodhraŠki 1997, Vogrin & Vogrin 1999, lobanja (lobanja s ~eljustnico), (Sd) sprednji del (skelet Šalamun 2001). ramenskega obro~a, sprednjih okon~in in prsnega ko{a) Namen prispevka je prikaz zimske prehrane velikega in (Zd) zadnji del (skelet medenice in zadnjih okon~in). srakoperja na Ptujskem polju (SV Slovenija) in analiza Metodo analize kosti v izbljuvkih velikega srakoperja vsebine ter opis zna~ilnosti izbljuvkov vrste. glede na regije sem povzel po Jentzsch & Otto (1988) in jo dopolnil. 2.Material, metode in opis obmo~ja Male sesalce sem dolo~il po ostankih lobanj in ~eljustnic (Krystufek 1985, Krystufek & Janžekoviè Analiziral sem 76 celih izbljuvkov, ki sem jih nabral 1999) ali po postkranialnem skeletu (Brown 1969, med 21.1 in 8.3.2002. Vsi izbljuvki so verjetno Krumlova 1988). Osebke, ki jih zaradi razdrobljenosti pripadali istemu osebku in so iz ene lokalitete pri vasi materiala nisem mogel dolo~iti po kosteh, sem dolo~il do 135 Acrocephalus 113 - 114.qxd 28.3.2003 8:52 Pagel^K D. Bomber: Zimska prehrana velikega srakoperja Lantus excubitor na Ptujskem polju Tabela 1: Opisna statistika meritev 76 izbljuvkov velikega srakoperja Lanius excubitor (Min. - najmanj{a vrednost, Max. - najve~ja vrednost, Povp. - povpre~je, SD - standardna deviacija) Table 1: Descriptive statistics of the measurements of 76 pellets of the Great Grey Shrike Lanius excubitor (Min. -lowest value, Max. - highest value, Povp. - average, SD -standard deviation) Min. Max. Povp. / Avg. SD Dol`ina/ 9,5 33,5 22,1 5,33 Length (mm) [irina/ 6,4 14,5 9,6 1,60 Width (mm) Vi{ina/ 5,7 12,0 9,4 1,27 Height (mm) Tabela 2: Vrstna sestava glede na kombinacijo plena v izbljuvkih velikega srakoperja Lanius excubitor (N - {tevilo izbljuvkov) Table 2: Species structure in view of prey composition in the pellets of the Great Grey Shrike Lanius excubitor (N - No. of pellets) Sestav plena v izbljuvkih/ Prey composition in pellets N % Crocidura sp. Micromys minutus Microtus arvalis Microtus arvalis Carabidae (Coleoptera) Curculionidae (Coleoptera) Microtus arvalis Cetoniidae (Coleoptera) Microtus agrestis Microtus agrestis Saltatoria Carabidae (Coleoptera) Micromys minutus Apodemus sylvaticus Lepus europaeus 1 1,3 53 70,0 1 1,3 1 1,3 [tevilo izbljuvkov z ostanki sesalcev/ No. of pellets with remains of mammals, [tevilo izbljuvkov z ostanki `u`elk in sesalcev / No. of pellets with remains of insects and mammals 9 11,8 I 1,3 4 5,2 2 2,6 4 5,2 73 96,0 3 4,0 Skupaj / Total 76 100,0 vrste po dlakah (Day 1966, Dziurdzik 1973, Brunner & CoMAN 1975, Debrot et. al. 1982, Teerink 1991). @u`elke so bile dolo~ene s pomo~jo primerjalnega materiala. 3. Rezultati 76 izbljuvkov velikega srakoperja je merilo v povpre~ju 22 x 10 x 9 mm (tabela 1). V izbljuvkih sem na{el {est vrst sesalcev in {tiri skupine `u`elk (tabela 2). Vsi izbljuvki so vsebovali ostanke sesalcev. V ve~ini izbljuvkov so bili ostanki samo ene vrste sesalca, samo v enem so bili ostanki dveh sesalcev (del spodnje ~eljustnice belozobe poljske rovke Crocidura sp. in deli skeleta pritlikave mi{i Micromys minutus). V 65 izbljuvkih (85%) so bili ostanki voluharic Microtus spp., od tega v kar 55 izbljuvkih (72%) ostanki poljske voluharice M. arvalis (tabela 2). V treh izbljuvkih sem poleg ostankov sesalcev na{el {e ostanke `u`elk. Ostankov ptic v izbljuvkih ni bilo. Primerjava dele`a voluharic Microtus spp. v prehrani velikega srakoperja po Evropi je pokazala, da se njihov dele` pove~uje z geografsko {irino (slika 1). Skeletne ostanke je vsebovalo 72 izbljuvkov. [tirje izbljuvki so vsebovali le dlako. Ostanke lobanje in sprednjega dela plena sem na{el v 40 izbljuvkih (55,5 %). Ostanke zadnjega dela skeleta pa sem na{el v 32 izbljuvkih (44,0%; tabela 3). Finska w JV Švedska o Z Nemèija g JV Nemèija >N Švica Slovenija Slika 1: Dele` voluharic Microtus spp. v prehrani velikega srakoperja Lanius excubitor v razli~nih dr`avah Evrope od severa proti jugu (podatki povzeti po Glutz von Blotzheim & Bauer 1993, Cramp 1994, lastni podatki) Figure 1: Proportion of voles Microtus spp. in the diet of Great Grey Shrike Lanius excubitor in various European countries from the north towards the south: Finland, SE Sweden, W Germany, SE Germany, Switzerland and Slovenia (data derived from Glutz von Blotzheim & Bauer 1993, Cramp 1994, own data) 136 Acrocephalus 113 - 114.qxd 28.3.2003 8:52 Pagel^K ACROCEPHALUS 23 (113-II4): I37 — I38, 2002 Tabela 3: Analiza vsebine izbljuvkov velikega srakoperja Lanius excubitor glede na skeletne regije (N - {tevilo enot plena , Lo - lobanja, Sd - sprednji del, Zd - zadnji del) Table 3: Analysis of the contents of the Great Grey Shrike's Lanius excubitor pellets in view of skeletal regions (N - No. of prey items, Lo - skull, Sd - anterior part, Zd - posterior part) Dele` plena glede na skeletne regije ({tevilo, %)/ Proportion of prey in view of skeletal regions (No., %) Vrsta / Species N % Lo Lo+Sd Lo+Sd+Zd Lo+Zd Sd Sd+Zd Zd Crocidura sp. i 1,3 1 (100,0) o (0,0) o (0,0) o (0,0) o (0,0) o (0,0) o (0,0) Microtus arvalis 55 71,4 8 (14,5) 11 (20,0) 5 (9,1) 3 (5,6) 5 (9,0) 11 (20,0) 12 (21,8) Microtus agrestis 10 13,0 3 (30,0) 5 (50,0) o (0,0) o (0,0) o (0,0) 1 (10,0) 1 (10,0) Micromys minutus 5 6,5 o (0,0) 1 (20,0) 1 (20,0) o (0,0) 1 (20,0) 2 (40,0) o (0,0) Apodemus sylvaticus 2 2,6 o (0,0) 2 (100,0) o (0,0) o (0,0) o (0,0) o (0,0) o (0,0) Lepus europaeus 4 5,2 o (0,0) o (0,0) o (0,0) o (0,0) o (0,0) o (0,0) o (0,0) Skupaj / Total 77 100,0 12 (16,0) 19 (25,0) 6 (7,8) 3 (3,9) 6 (7,8) 14 (18,2) 13 (16,9) Noben izbljuvek ni vseboval celotnega skeleta malega spp., je bil v moji raziskavi primerljiv le z dele`em v [vici, sesalca. V enem izbljuvku sem odbral skoraj popoln kar ka`e na velik pomen voluharic v prehrani velikih skelet pritlikave mi{i, manjkal je le skelet ramenskega srakoperjev v Sloveniji. Dele` voluharic v prehrani z obro~a. Samo ostanki lobanje so bili najdeni v 12 geografsko {irino upada proti severu (slika 1). izbljuvkih (15,8%), medtem ko sem ostanke lobanje z Prehranjevalni habitat je vklju~eval preorana in drugimi kostmi na{el v 28 izbljuvkih (37,0%). Trije p{eni~na polja ter intenzivne travnike. Na tak{nih izbljuvki so bili brez skeletnih ostankov, le dlaka, v enem obdelovalnih povr{inah so voluharice dostikrat izbljuvku pa je bil poleg dlake tudi zob. Ostanki iz najpogostej{i glodalci (Krystufek 1985). Glede na to, da slednjih {tirih izbljuvkov so pripadali poljskemu zajcu se veliki srakoper prehranjuje s tistim plenom, ki na Lepus europaeus. dolo~enem obmo~ju prevladuje (Cramp 1994), visoki dele` voluharic v prehrani na Ptujskem polju ne 4. Diskusija presene~a. To se ujema tudi z drugimi raziskavami v zahodni Palearktiki (Cramp 1994). 4.1. Meritve izbljuvkov Poljska voluharica `ivi na travnikih z ni`jo vegetacijo in na poljih (Krystufek 1991). Tak{en habitat pa je tudi V primerjavi z raziskavami iz drugih dr`av Evrope lovni habitat velikega srakoperja na Ptujskem polju in (Jentzsch & Otto 1988, Cramp 1994, Glutz von zato je bila poljska voluharica verjetno tudi glavni plen. Blotzheim & Bauer 1993) ugotavljam, da so bili izbljuvki Glede na to, da je plen v tak{nem habitatu izpostavljen velikega srakoperja v Sloveniji za 10-20% manj{i. in brez kritja, ga lahko veliki srakoper la`e izsledi (Lefranc & W0RFOLK1997). Jentzsch & Otto (1988) 4.2. Vsebina izbljuvkov sta ugotovila, da je 69% izbljuvkov vsebovalo skeletne ostanke poljske voluharice. Dele` izbljuvkov z ostanki Veliki srakoper spada med prehranske oportuniste. Lovi poljske voluharice je bil v moji raziskavi 72%. Sklepam, {tevil~en in la`e dostopen plen (Wagner & Hölker da so poljske voluharice tudi pri nas pomemben plen 1995). Pozimi se v glavnem prehranjuje z malimi sesalci, velikega srakoperja v negnezditvenem obdobju. Dele` najve~krat pleni voluharice Microtus spp. (Lefranc & izbljuvkov z ostanki rovk je do 15%, do 10% izbljuvkov W0RFOLK 1997). Cramp (1994) za obmo~je jugovzhodne vsebuje ostanke mi{i, do 10% pa jih vsebuje skeletne [vedske navaja, da je dele` izbljuvkov, v katerih so ostanki ostanke ptic (Cramp 1994). Glede na mojo raziskavo je voluharic Microtus spp., 44%. V raziskavi na Finskem so dele` izbljuvkov, kjer sem ugotovil ostanke mi{i (10%), ugotovili, da je dele` voluharic v izbljuvkih 24% (Cramp primerljiv z drugimi raziskavami, dele` izbljuvkov z 1994). V jugovzhodnem delu Nem~ije so ugotovili, da je ostanki rovk pa manj{i (1%). Veliki srakoper pleni ptice 61% izbljuvkov vsebovalo ostanke voluharic, medtem ko le, ~e mu debela sne`na odeja onemogo~a lov malih je bil njihov dele` v osrednjem delu zahodne Nem~ije sesalcev (Lefranc & Worfolk 1997). Ruppe & 56% (Cramp 1994). Po podatkih iz [vice pa je dele` Materna (1990) sta ugotovila, da ptice sestavljajo vuluharic 83% (Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). majhen dele` plena v srakoperjevi prehrani, v prehrani s Dele` izbljuvkov, ki vsebujejo ostanke voluharic Microtus Ptujskega polja pa jih sploh ni bilo. 137 Acrocephalus 113 - 114.qxd 28.3.2003 8:52 PagelîiK D. Bomber: Zimska prehrana velikega srakoperja Lantus excubitor na Ptujskem polju @u`elke so vsebovali samo trije izbljuvki. Ker pa `u`elke pozimi niso aktivne, je bilo pri~akovati, da bo izbljuvkov z `u`elkami manj. Opazoval pa sem velikega srakoperja pri prehranjevanju z de`evniki Lumbricidae, plenil jih je na preoranem polju. Teh pa v izbljuvkih nisem na{el. Iz literature je znano, da je veliki srakoper sku{al upleniti 200 g te`kega mladi~a doma~ega zajca (Cramp I994)- Poleg tega se veliki srakoper lahko prehranjuje, ~eprav redko, tudi na kadavrih, zlasti zajcev Lepus spp. (Cramp 1994, Lefranc & Worfolk 1997). Najdba {tirih izbljuvkov, ki so vsebovali ostanke poljskega zajca Lepus europaeus, to potrjuje. 4.3. Analiza kostnih ostankov plena v izbljuvkih Jentzsch & Otto (1988) navajata, da v nobenem izbljuvku nista na{la celotnega skeleta malega sesalca. Ugotavljata, da veliki srakoper fizi~no ni sposoben po`reti malega sesalca v celoti, kar lahko s svojimi rezultati potrdim. Velikokrat po`re samo glavo, preostali del plena pa pusti, kar je verjetno posledica obilja plena (Jentzsch & Otto 1988). Jentzsch & Otto (1988) navajata, da so bili ostanki lobanje odkriti v 60% izbljuvkov, v ve~ kot 60% izbljuvkov skelet sprednjega dela, skelet zadnjega dela pa v 30% izbljuvkov. Moji podatki se ujemajo z njuno raziskavo z izjemo zadnjega dela, ki sem ga na{el v 47% izbljuvkov. Verjetneje, kot da na obmo~jih, bogatih s plenom, veliki srakoper po`re samo lobanjo, bi bilo, da veliki srakoper po`re plen v dveh delih in vsakega posebej izbljuva. Zahvala: Za determinacijo `u`elk se zahvaljujem Alu Vrezcu. Slavku Polaku najlep{a hvala za nazorno obrazlo`itev metode dolo~evanja sesalcev po dlakah in za pomo~ pri iskanju literature. Iskreno se zahvaljujem dr. Francu Jan`ekovi~u za vso pomo~, {e posebej pri determiniranju malih sesalcev. 5.Povzetek Predstavljena je analiza 76 izbljuvkov velikega srakoperja Lanius excubitor iz zimskega obdobja (januar – marec) v letu 2002 z obmo~ja Ptujskega polja (SV Slovenija). Najve~ji dele` izbljuvkov (86%) je vseboval ostanke voluharic, od tega najve~ ostanke poljske voluharice Microtus arvalis (72%). Veliki srakoper se je prehranjeval tudi na kadavru poljskega zajca Lepus europaeus. Trije izbljuvki so poleg ostankov malih sesalcev vsebovali {e ostanke `u`elk. Ostankov ptic ni bilo. Veliki srakoper malega sesalca razkosa in ga po`re po delih, zato v izbljuvku ni nikoli celotnega skeleta plena. Ponavadi po`re prvo polovico telesa skupaj z glavo (53%) in v 138 drugem obroku {e zadnji del telesa (47%) in vsakega posebej izbljuva. Izbljuvki so bili za 10 – 20% manj{i kot v primerljivih {tudijah po Evropi. 6. Literatura Brown, J.C. (1969): Studies on the pelvis in British Muridae and Cricetidae (Rodentia). J. Zool., Lond. 158: 81-132. Brunner, H. & B.J. Coman (1975): The Identification of Mammalian Hair. Inkata Press. London. Cramp, S., ed. (1994): Handbook of the Birds of Europe, the Middle and North Africa. The Birds of the Western Palearctic, Vol 7. Oxford University Press, London. Day, M.G. (1966): Identification of hair and feather remains in the gut and faeces of stoats and weasels. J. Zool., Lond. 148: 201 –217. Debrot, S., G. Fivaz, C. Mermod & J.M. Weber (1982): Atlas des poils de mammiféres d’ Europe, Institur de Zoologie de l’ Université de Neuchâtel. Neuchâtel. Dziurdzik, B. (1973): Klucz do oznaczania wlosów ssaków Polski. Acta Zoologica Cracoviensia 4: 73-92. Glutz von Blotzheim, UN. & K.M. Bauer (1993): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Bd.13. Aula-Verlag GmbH, Wiesbaden. Jentzsch, M. & F. Otto (1988): Untersuchungen an Wintergewöllen des Raubwürgers (Lanius excubitor L). Beitr. Vogelkd. 34 (2/3): 93-100. Krystufek, B. (1985): Mali sesalci. Na{a rodna zemlja 4. Prirodoslovno dru{tvo Slovenije, Ljubljana. Krystufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Krystufek, B. & F. Janžekoviè (1999): Klju~ za dolo~anje vreten~arjev Slovenije. DZS. Ljubljana. Krumlova, J. (1988): Determinace lopatek u nekterých zástupcu ~eledi Arvicolidae (Mammali, Rodentia). Lynx (Praha) 24: 37-46. Lefranc, N. & T. Worfolk (1997): Shrikes. A Guide to the Shrikes of the World. Pica Press, Sussex. PoDHRAŠKi, Z. (1997): Veliki srakoper Lanius excubitor. Acrocephalus 18 (84): 159-160. Ruppe, S. & S. Materna (1990): Zur Brutbiologie und Ernährung des Raubwürgers (Lanius excubitor L) im Kreis Sangerhausen. Beitr. Vogelkd. 36 (3/4): 222-226. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Šalamun, Ž. (2001): Veliki srakoper Lanius excubitor. Acrocephalus 22 (108): 180. Teerink, B.J. (1991): Hair of West European Mammals. Atlas and identification key. Cambridge University Press, Hampshire. VoGRiN, M. & N. VoGRiN (1999): De Muurhagedis (Podarcis muralis) als prooi in de winter voor de Klapekster (Lanius excubitor). Lacerta 57 (5): 149 –150. Wagner, T & M. Hölker (1995): Zum brutzeitlichen Nahrungspektrum des Raubwürgers (Lanius excubitor L.) in der Medebacher Bucht (Südost-Westfalen). Ökol. Vögel (Ecol. Birds) 17: 233-242. Prispelo / Arrived: 11.11.2002 Sprejeto / Accepted: 6.3.2003