m Z denarjem v promet. Nesmiselnost brez primere je kopičenje in zaklepanje denarja. Kdor denar kopiči in zapira, trpi zgubo, ne da bi to zapazil. Dejansko ležijo danes mrtve v skrinjah, omarah in drugod velikanske vsote papirnatega denarja. Za denarni promet bi dejansko zadostovalo veliko manj denarja nego ga je v prometu danes. Ostanek je odvišen, Ker pa velika množina papirnatega denarja v obteku jemlje vrednost našemu denarju, predvsem v inozemstvu in posledstvu v tuzemstvu, so oni, ki denar zaklepajo, lastni škodljivci. Vzrok, zakaj mnogi zaklepajo denar, je znan. Na ta način hočejo uiti davkom. Kar pa prihranijo s tem na davkih, to ali pa še več zgubijo na vrednosti denarja. So pa ljudje, ki ne zaklepajo denarja radi davkov, ampak radi tega, ker ne vedo, kako oziroma kam naj ga naložijo. Ravno mali »kapitalisti« so v tem vprašanju najbolj bojazljivi. Kako naj rešimo .vprašanje nalaganje denarja? Najbolj zanesljivo je denar naložen v Zemljiščih in v vsakem stvarnem posestvu sploh. Kdor v današnjem času proda zemljišče, da dobi za to v žep ali v skrinjo papirnat denar, ta napravi velikansko neumnost. Iz tega sledijo sledeči zaključki: 1. Kdor ima v posesti zemljišče, naj ga ohrani. 2. Kdor ima odvišen denar, naj poplača najprej svoje dolgove. Kdor ima na svojem zemljišču hipoteko (zemljeknjižni dolg) od 10.000 kron, v svoji skrinji pa v gotovini 10.000 kron, ki jih v bližnjem času ne rabi, ta ravna z gospodarskega stališča nerazumno in neokretno, ako dolga ne poplača; zakaj za dolg je treba plačevati obresti, od denarja v skrinji pa ne dobiva nobenih obresti. Še več: Njegov dolg bo postal zanj zelo težko breme in ga bo zelo težko vrniti, ako se vrednost denarja zopet popravi. Iz tega sledi nauk: Ako imaš odvišen, Razpoložljiv denar, vporabi ga v prvi vrsti za poravnavo dolgov. So sicer prekanjen-fi, ki pravijo, da je za nezadolženo imetje treba plačati več davkov. In vendar je njih račun napačen. Kar prihranijo na davkih, to bodo pet- do desetkratno plačali zopet, kadar naše gospodarske razmere ozdra- Poštnlna plačana v gotovini* tf Ljubljani, dne 18. maja 1921. vijo, kar bo brez dvoma nastopilo in mora nastopiti. Tedaj jim bo težko povrniti te dolgove, ker bo tedaj denar več vreden in ga bo vsled tega tudi manj. Ako pa pusti svojih 10.000 kron v skrinji tedaj se taja njih vrednost kakor sneg v marcu, 3, Kaj pa, ako kdo ne more odvisnega denarja porabiti za poravnavo dolgov, kaj naj napravi? V takem slučaju ni nobene boljše naložbe denarja nego uporabiti denar za izboljšanje gospodarstva, v prvi vrsti za izboljšanje zemljišča. Kdor more izboljšati travnik ali njivo, naj to napravi sedaj. Kdor še nima najpotrebnejših poljedelskih strojev, kdor ne uporablja umetnih gnojil, naj si jih nabavi. Kdor še nima v hiši električne razsvetljave, naj jo vpelje sedaj. Kdor ima kaj popraviti pri hiši, poslopjih, na strehi, naj to stori sedaj. Kjer si morejo vaščani skupno zgraditi vodovod, naj to store sedaj. Mnogi se bodo temu mnenju čudili; kajti kot obče priznano velja mnenje, da je sedaj s kupovanjem, z izboljševanjem gospodarstva treba čakati. Ravno nasprotno, kdor danes rabi plug, naj ga nabavi, četudi velja 10- ali 20 krat več nego v mirnem času. In ako velja električna napeljava 20 krat več nego v mirnem času,, se pri tem ne sme pozabiti na dejstvo, da se tudi za vse, kar se prodaja, dobi dvajsetkrat več kot se je dobilo v mirnem času. Ali bo vobče zidanje, izboljševanje in nabavljanje postalo cenejše? Ne. Dokler ima denar to vrednost, ostane vse drago, ali bo mogoče še dražje. V tem oziru vladajo popolnoma napačni nazori ravno na kmetih, da celo v mestih. In ravno tukaj leži vzrok našega gospodarskega propadanja, Grehu sledi kazen za petami. Oni, ki denar kopičijo in zaklepajo, škodujejo samim sebi, oni jemljejo vrednost lastnemu denarju. Škodujejo pa s tem tudi drugim. Zato ven s papirnatim denarjem, v promet z njim! Porabite papirnati denar za izboljšanje gospodarstva in obrata vkljub vladajoči draginji. Kdor pa nima potrebe za izboljšanje gospodarstva, kdor ne more porabiti odvisnega denarja pri svojem posestvu, ta naj vloži denar v hranilnico in posojilnico. Denar tedaj ne leži mrtev, ampak gre v promet, pomaga zboljšanju gospodarstva in nosi obresti vlagatelju. Oni pa, ki držijo denar doma, dasi ga ne rabijo, so škodljivci narodnega gospodarstva in svoji lastni škodljivci. Oni največ pripomorejo k temu, da država tiska in izdaja vedno več papirnatega denarja in da denar s tem zgublja vrednost, i Ponovljeno Izdajstvo. Ker je ustavni odbor dokončal svoje delo glede ustave, je vladni načrt ustave prišel sedaj pred celotno zbornico. Vsaka stranka je imela priliko, da izrazi o njem svoje misli. Tudi Jugoslovanski klub ni zamudil te prilike in po svojih poslancih odločno obsodil ta ustavni načrt, ki radi svojega centralizma pomenja kulturno, politično in gospodarsko 'smrt slovenskega kmeta. Naš kmet to že sedaj, ko je centralizem že deloma upeljan, vedno bolj čuti. Ko so vse stranke povedale svoje mnenje, se je vršilo prvo glasovanje. Za centralistični načrt so glasovali demokrati (liberalci), radikali, zemljorad-niki, muslimani in slovenski samostojneži. Proti so glasovali poslanci Slovenske in hrvatske ljudske stranke, komunisti, socialisti in bivši zunanji minister dr. Trum-bič. Radičevci seveda niso bili navzoči. Vladni načrt je bil sprejet, dasi je zanj glasovalo samo par Hrvatov, enajst Slovencev, drugi so bili sami Srbi. Dr. Drinkovič, predsednik hrvatsko zajednice je že pred glasovanjem izjavil, da je srbska vlada 1. 1918 izjavila, da so ustava ne bo sprejela brez privoljenja vseh treh pleme«. Ker pa hoče sedanja vlada proti vsem Hrvatom skleniti ustavo, zato hrvatski poslanci ne priznavajo več zakonitosti ustavotvorne skupščine. Nato so hrvatski poslanci zapustili Belgrad. Sedaj se bo pričela podrobna razprava o vladnem načrtu pred celo zbornico. Ko bo vse to dovršeno, se bo vršilo še enkrat končnoveljavno glasovanje, na kat bo centralizem postal zakon. Izdajstvo slovenskih samostojnežev bo dovršeno. Uradno varanfe. Ves potrt se je izrazil g. vladni svetnik Mencinger, ki je kot referent za občinske volitve pri deželni vladi vodil te volitve v občinske zaslope, da so izidi naravnost presenetljivi. Seveda, v Belgradu i1 Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mn Je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne številke se prodajajo po 1 K, Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. bo liberalci lagali, da je ogromna večina ljudstva liberalna in samostojna, in da avtonomijo zahteva le peščica klerikalcev, katerih število pa da se vedno bolj krči. Sedaj pa to presenečenje. Čez 60 odstotkov odbornikov i* Slov. ljudske stranke, 20 odstotkov za socialiste in komuniste, ki so tudi proti centralizmu, čeprav na tako odločno in izrazito kot Slov. ljudska stranka, in le kvečjem 20 odstotkov slovenskih volivcev je oddalo svoje glasove liberalcem in samostojnežem, ki so za Ju-deževe srebrnike prodali slovenskega kmeta belgrajskemu centralizmu. To boli in ni čudno, da celo zgovorni »Kmetijski list«, ki na vse strani baha in laže, o izidu volitev popolnoma molči. Seveda, Ljudski stranki je prerokoval, da niti 30 odstotkov ne bo spravila skupaj, sedaj pa več kot še enkrat več. To boli. Toda gospodje ne pridejo v zadrego. Res je, da so bili pri volitvah po vseh notah tepeni, toda vse še ni izgubljeno. Glavno je, da gospodje v Belgradu ne zvedo, kako so bili od liberalcev in samostojnežev potegnjeni. Belgrajska gospoda naj še dalje živi v zmoti, da je ogromna večina Slovenije za centralizem. V ta namen je treba resnične številke potvoriti in tako potvorjene uradne poslati v Belgrad, Tako se je izdalo sledeče navodilo: 1. Karkoli ni volilo na listo SLS, naj se šteje za liberalno in samostojno. Na ta način bodo čez noč postale vse melane kompromisne liste docela liberalne, 2. Okrajni glavarji naj izvoljene odbornike SLS kličejo predse in naj jih tam toliko časa vijejo, da bodo izjavili, da niso pristaši SLS. Po Štajerskem hodijo orožniki od odbornika do odbornika in jih skušajo prisiliti k izjavi, da niso pristaši SLS. Na ta način ni vrag, da ne bi iz 60 odstotkov naredili recimo vsaj 40, in centralizem je rešen, liberalnosamostojni poraz vsaj kolikor toliko zabrisan in deželna vlada bo dobila vsaj kolikortoliko primerne številke, ki bodo seveda šle po celem svetu kot uradne. Ni čuda, da med ljudstvom vedno bolj pada ugled, ki bi ga morala uživati cblast in da ljudstvo samo posnema zglede ostudne nepoštenosti, ki mu jih dajo liberalni mogotci, ki zlorabljajo državno oblast. Gniloba, ki se je začela pri glavi, se opri-jemlje celega života in če ne bo kmalu korenite izpremembe, bo naše ljudstvo moralno in gospodarsko popolnoma propadlo. Zato je naravnost sveta dolžnost vsakogar, ki ima še malo ljubezni do lastne zadovoljne bodočnosti svojega naroda in države, da se z vsemi silami bori proti liberalnosamostojni gnilobi. Pobesnelost. Pobesnelost se prime pijanega človeka, ki je v oštariji izzval tepež, pa vidi, da bo on sam tepen in postavljen na hladno. Grize, suje, brca, kolne, zmerja kakor znorel človek, ki ga vklepajo v prisilni jopič, Tak vtis mora dobiti vsakdo, kdor je bral zadnjo številko »Kmetijskega lista«, Judeževi srebrniki, ki so jih dobili samostojneži v Belgradu za izdajstvo slovenskega kmeta, pečejo, kot so pekli Judeža Iškariota, ki se je obesil. Še bolj pa peče samostojneže grozna obsodba, ki jo je izreklo slovensko ljudstvo nad njimi pri občinskih volitvah. Odtod pobesnelost, ki je čisto naravna in razumljiva, »Kmetijski list« grize, suje, zmerja, laže, obrekuje in če bi mogel, bi utopil vse klerikalce. Posebno se v tem odlikuje samostojni poslanec Urek, ki ga je svoj čas dr. Korošec milostno spravil h kruhu, pa je bil pozneje iz službe odpuščen, ker se mu je sumljivo večkrat primerilo, da je zaupani mu denar izgubil. V »Domoljubu« smo že enkrat povedali, da se s pobesnelim človekom in rav-notakim listom ne moremo baviti. Vendar priobčujemo tu izjavo, ki jo je objavil dr. Korošec v »Slov. Gospodarju«. Glasi se: Prijatelji in somišljeniki so me opozorili na spis v »Kmet. listu«, ki ga je poslanec Urek dal objaviti s svojim imenom. Sicer pretežna večina somišjenikov in tudi nasprotnikov ne potrebuje pojasnila, ker pozna moje delo. Ali izjavo dam, da nepoučeni zvedo in si ustvarijo sodbo, ako imajo smisel za resnico in dostojnost. Poslanec Urek grdo zlorablja svojo imuniteto (da kot poslanec ne more biti tožen. Op. ur.) in nečastno in nemožato podtika naši stranki in meni dejanja, ki jih nismo nikdar zakrivili. On trdi, da sem si pridobil v politiki milijone, a vsak poštenjak se lahko prepriča, da nimam premoženja niti za srednjega želarja (kočarja). Urek laže in mi podtika kupčijo z jajci, a vsa poštena javnost ve, da nikdar trgoval nisem, ne direktno in ne indirektno. Z jajci je pač trgoval neki Anton Korošec, trgovec iz Gornje Radgone; a celo naše Mursko polje, moja ožja domovina, dobro ve, da ta mož ni moj sorodnik in ni naš pristaš. Urek si drzne natolcevati našo stranko z izvoznicami, pa mora kot poslanec vedeti, da nisem imel nikdar pravice izdajaii izvoznic in torej tudi v svojem življenju nisem nobene izdal in podpisal ne zase, ne za stranko in ne za druge, Namenoma laže, da smo mi odredili izterjevanje davka naprej, pa bi moral kot poslanec vedeti, da se je to odredilo, ko nisem bil več v ministrstvu. Tako je še v članku cela vrsta lažnivih trditev o meni in Slov. ljudski stranki in njenih poslancih, posebej pa še o mojem težkem delu za prehrano v najbolj kritičnih dneh. Vse sama zavijanja in podtikanja, nevredna in poštenjaku nepotrebna, da bi jih zavračal. Laž o penzijah dr. Jan-koviča in Roškarja je že pojasnjena, naj dodenem, da tudi jaz dosedaj nisem prejel niti vinarja. Vsak poslanec ima priložnost, se tudi sme in mora prepričati o resničnosti tega, kar v javnosti trdi in piše. To je poslanec dolžan ne le samemu sebi, temveč še bolj časti svojih lastnih volilcev. Poslanec Urek se tega ni hotel držati v sramoto našega ljudstva in podpredsedniškega mesta v ustavotvorni skupščini in tako si je svojo sodbo in primerno izpričevalo napisal sam. Dr. Anton Korošec, Nismo na prodaj. Sedaj je jasno, čemu se je sedanja vlada udala zahtevi slovenskih samostojnežev in liberalcev ter vstavila v svoj ustavni načrt zloglasni kancelparagraf. Vlada je računala tako-le: Klerikalci so proti ustavnemu načrtu zato, ker je strogo centralističen in pomenja za Slovence naravnost suženjstvo. Ker bi pa bilo vseeno lepo, da se večina Slovencev sama izreče za tak načrt, da bi vladi nikdo ne mogel očitati, da dela Slovencem nasilje, zato je potrebno, da tudi Slov. Ljudska stranka glasuje za centralizem. Ker pa tega ne bo naredila, se ji nastavi past. V vladni načrt se vstavi kancelparagraf in pred glasovanjem izjavi vlada, da je pripravljena kancelparagraf črtati, če klerikalci glasujejo za ustavo. Klerikalci bodo seveda šli na to — zviti Pašič misli namreč, da so poslanci Slov. Ljudske stranke iz istega lesa kot slovenski samostojneži ali muslimani ki se dajo kupiti — in hura: ustava bo sprejeta s slovenskimi glasovi, liberalci pa bodo še poleg tega lahko rekli: glej jih klerikalce! Za avtonomijo jim nič ni, samo da duhovne rešijo iz krempljev zloglasnega kancelpa-ragrafa. Pa bodeta dve muhi na en mah ubiti. In res je ministrski predsednik Pašič poklical k sebi dr. Korošca in mu dal na ponudbo: mi kancelparagraf takoj črtamo, vi pa glasujte za centralizem. Tedaj je pa zviti Pašič naletel. Dr. Korošcc je kratkomalo izjavil, da o tem ni nobenega govora. Slovenski kmet ni blago, ki bi ga Slovenska Ljudska stranka prodajala za ceno kancelparagrafa, kot so ga prodali samostojneži za izvoznice in uvoznice, ministrski stolček in za Kmetijsko družbo. Slov. Ljudska stranka zahteva avtonomijo, ker je to edina gospodarska in kulturna rešitev slovenskega ljudstva, zato pa ta zahteva ni naprodaj za nobeno ceno, najmanj pa za kancelparagraf. Slovenski duhovnik bo sicer romal v ječo, kadar bo s prižnice branil Kristusov nauk in krščan-sko vzgojo pred svobodomiselnimi napadi, toda nikdar ne bo prodajal koristi svojega ljudstva za ceno lastne udobnosti in varnosti. Da Pašič doslej tega ni vedel, mu ne zamerimo, zakaj, doslej je on v politiki skoro vedno znal najti ljudi, s katerimi se je dala narediti dobra kupčija. Od sedaj naprej pa bo vedel, da je v ustavotvorni skupščini tudi nenavadna stranka, ki se ne da kupiti in kateri je korist naroda več kot lastna udobnost. PO KATOLIŠKEM SVETU. Katoliška cerkev razveseliivo napreduje. Število iznreobrniencev. ki iz drugih ver prestopalo v katoliško, le čimdalie večie. V Ameriki ie prestopilo letos 23.635, v SotlandilJ 43.094 prebivalcev v katoliško cerkev. Enaki poiavi se gode na Angleškem. Na Nemškem ie postal katoličan znameniti vseučillški profesor Curtius, Istotam ie bivši protestantovski pastor dr, Albani započel veliko tfibanie za zdruzite* t rimsko cerkvijo. Tako se vse obrača proti Rimu. Naša moč raste. Ne bo nas se konec! Na Odrskem fe finančni minister naložil visok davek vsem onim. ki niso bili med vojsko volaki. Izvzel ie le duhovnike. Nato ie predlagala cerkvena oblast, da so tudi duhovniki pripravlieni plačevati ta davek, ker ne maralo nobenih predpravic in ker ie ta davek namenjen invalidom. Finančni minister fe upošteval ta predlog. NEMČIJA SE JE UDALA zahtevam zaveznikov. Stara vlada, ki antanti-nih zahtev ni hotela izpolniti, ie odstopila. Nova vlada pa !e obljubila, da bo vse naredila, karkoli zahtevajo od nje. Zato pa zahteva od zaveznikov, da se vsaj v vprašanju, ki je nastal vsled vpada Poljakov v Zgornjo Šlezijo, postavijo na njeno stran. RUSIJA SE POMIRJA. Ker se Franciia in Poljska vedno vmešavata v ruske zadeve kakor dva krvosesa, so se končno tudi boliševikom sovražne skupine radi miru naveličale rovariti proti boliševikom. Tako ie Rusija menda precei pomirjena. Lienin sedaj hiti z raznimi gospodarskimi zvezami. Te dni so podpisali trgovsko pogodbo med Rusijo in Nemčijo POGUM fe zrastel Turkom po srečnih boiih z Grki. Sedaj že misliio, da se jim celega sveta ni treba bati. Nočejo namreč podpisati mirovne pogodbe, kakor so io sklenili z antanto. Če lih bo an-tanta silila, pa groze, da se bodo zvezali z bolj-ševiki in tako vso Evropo na glavo postavili. ZVEZDA SREČE fe zopet pričela vzhajati grškemu politiku Ve-nizelosu. Njegovi pristaši vedno bolj pridobivajo na ugledu, ker nasprotstvo do kralfa Konstantina še vedno narašča. Lepega dne se zna zgoditi, da bo moral Konštantin iti in bo zavlada! Venizelos s svojimi pristaši, Sreča fe opoteča! KATOLIŠKEGA PODKRALJA io dobili Irci. Dolga stoletja so bili Irci neustrašen boj za narodno in versko svobodo. Krivoverski Angleži so (im namreč hoteli vsiliti svoje krivoverie. Oni pa se niso dali kar tako v kot potisniti in sedaj so se jim pričeli obetati boljši dnevi. Dobili so avtonomijo in prvič katoliškega podkralja. IZ ŠINKOVEGA TURNA. Pri nas smo dobili dva nova železna zvonova, ki pojeta v občno zadovoljnost. Zahva-ljejemo se preč, g. Petru Jancu, župniku vodi-škemu, da so slovesno blagoslovili_ zvonove in v govoru razložili pomen zvonov in zvone-nja. Zahvala vsem darovalcem, zlasti trem za velikodušni dar. Zahvaljujemo se vsem nabiralcem, ki so z veliko požrtvovalnostjo zbrali vsoto, da smo nabavili zvonove; zahvaljujemo se tudi voznikom, ki so brezplačno vozili v najhujšem deževju zvonove z Jesenic. Hvala g. F. Torkarju, livskemu mojstru, ki nam je res vlil dobra zvonova. — Kaj pa Izobraževalno društvo? Fantje in dekleta, podvizajte se, da se zopet začne novo življenje pri nas. VINJI VRH. Našo cerkev sv. Trojice je vojna oropala vseh zvonov, kateri so bili znam radi svojih ubranih glasov po celi Belokrajini, — Dne 3. maja smo pa dobili dva nova jeklena zvonova v teži 282 in 470 kg, katera je vlila zvonarna na Jesenicah. Sta lično izdelana in lepo uglašena, za kar izrekamo tovarni priznanje in jo toplo priporočamo. S kolodvora je lepo okrašene vozil g. Janez Hlupar, s spremstvom se-miške farne godbe in domačinov. Blagoslovil fih je č. g. Ivan Vindišar. Po nagovoru sta jih med igranjem godbe postavila v zvonik dobro ?nana sinova Valentina Mainarič, s sodelova- njem soseščanov. Glavno zaslugo pri vsem imata cerkvena ključarja M. Tome in J. Sta-riha in posestnik na Krupi Ivan Mainarič, ki so se trudili, da smo dobili zvonove v tako kratkem času. Zahvaljujemo se vsem blagim dobrotnikom, domačim'in zunanjim, kateri so pripomogli z denarnimi zneski k zvonovom. ŠKOCJAN PRI MOKRONOGU. ^ Za Vnekohod se nam je obetala velika sreča, kajti pričakovali smo kar 2 poslanca SKS, ki bi morala imeti javen shod. Pa glej ga spaka! Namesto 2 poslancev je pa priro-mal neki možiček, ki je sam pripoznal, da ni poseben govornik, in kar je tudi dejansko pokazal. Povedal nam je toliko strašnih zgodb o klerikalnem »lintverju«, da dvomimo, če jih mož očividno sam sebi ni verjel. Povedal nam je predvsem, da so napravili klerikalci veiik dobiček, ker so prodajali modro galico po 22 kron kilo, a njegovi Samostojni pa po 24 K in še to skoraj v zgubo. Dalje nam je povedal, da klerikalci zahtevajo zato avtonomijo, da bi z njeno pomočjo poklicali zopet nazaj bivšega avstrijskega cesarja Korelna, oziroma zato, da bo Korošec kralj, Korel pa cesar. Prešel je na agrarno reformo, ki da bi bila že davno izvedena, če bi ne sedel pri agrarni reformi klerikalec, ki zadržuje celo stvar, da-si vsi vemo, da je ravnatelj agrarne reforme zagrizen liberalec Lukman in dasi so samostojni poslanci glasovali v Belgradu proti razdelitvi velikh posestev. Iz tega govora ste lahko spoznali vsi pametno misleči, da samo- stoinežem res ni za drugega, kakor da ljudi farbajo zraven pa lepo kupčujejo s slovenskim kmetom in ga prodajajo belgrajskim centra- listom. Komu na korist, bodo naši ljudje spoznali sami, toda žal, prepozno. — Eden izmed navzočih. MOŠNJE. Izmed 250 volivcev so volili 204, V skri- njico SLS fe padlo 85 kroglic, v skrinjico SKS pa 49, v delavsko 70. Izvoljenih je 7 + 44-5 — 16 odbornikov. Nastarejši je France Go- jala iz Dvorske vasi, kateremu je pohlevni bivši župan J. Resman odstopil svoje (prvo) mesto iti sebe zapisal na njegovo (osmo mesto v listi, in zato Resman ni prišel v odbor, kar iskreno obžalujemo. PRAŠE PRI MAVČIČAH. Po nad štiriletnem velikem petku je prišla tudi za našo vas vesela Velika noč. Dobili smo namreč nove zvonove. Imamo jih, ako ne bronastih, pa vsaj jeklene. Čast vaščanom, ki so tako požrtvovalno in radi prispevali za pokritje stroškov. Priznanje tovarni na Jeseai-cah, ki je v par letih zelo napredovala v obliki in glasovih, zlasti hvala g. livskemu mojstru T., ki nam jih je v splošno zadovoljnost lepo uglasbil, NEVLJE PRI KAMNIKU. Pred kratkim je dobila Neveljska župnija dva nora, bronasta zvonova, katerih večji (F) tehta 728 kilogramov, manjši (A) pa 410 kilogramov. Vlila jih j« Ljubljanska zvonarna. Zvonova sta krasno delo, in imata lope, krepke glasove. Zvonova sta bila pripeljana na lepo okrašenih vozovih dne 19. aprila proti večeru, in takoj jih je potegnil r zvonik g. Franc Jerman, kovaški mojster iz Dola pri Ljubljani. Težko smo čakali novih zvonov, in zato smo jih s tem večjim vestljem sprejeli. Vse jo tekmovalo, da bi se pripravil zvonovoma tem lepši sprejem. Možje in fantje so pripravljali in postavljali mlaje, žene in dekleta so delale cvetlice in pletle vence. Sprejeli smo zvonove na meji župnije. Pričujoča je bila pri sprejemu šolska mladina z g. učiteljem in veliko število žnpljanov z župnikom. 'Jopiči so pokali t pozdrav novima zvonovoma. Sedaj imamo zopet tri zvonove v zvo"ikn. Hvala Bogu, požrtvovalnim župljanom in vsim drugim dobrotnikom! Da bi nam bilo pač kmalo mogoče naročiti še četrti, največji zvon, da bi imeli zopet lepo zvonenje, kakor smo ga imeli pred vojsko! ŠT. VID PRI STIČNL Z zbiranjem materijala, t. j. kamenja, pe-ska, lesa itd. za zidavo našega »Doma« smo pričeli. Pot do prostora, kjer bomo zidali naš »Dom«, je gotova in tudi prostor za dovažanje kamenja, peska, lesa itd. je že določen. Stavbeni odbor za zidavo našega »Doma« prosi torei vljudno, da bi oni, bi so dobre volje, za* čeli dovažati kamenje, pesek, les itd. Naša fara je tako obširna, da skoro res ni mogoča priti k vsakemu na dom in ga osebne prositi, da bi začel voziti. Zdi se nam, da tega tudi treba ni; zakaj znana je zavednost šentvidskih faranov in znano je tudi, da oni radi pomagajo, če gre za dobro stvar. Torej, kdor in kadar ima čas, naj pride vozit. Že nastreljen kamen bomo vozili iz Petrušnje vasi in iz Pri-stovlje vasi, pesek pa bamo vozili iz Radanje vasi in iz Podsmreke. Kdor pa ima morda kamen in pesek kar blizu doma, pa ga naj pripelje kar od tam; zakaj s tem nam bo še bolj ustregel in bo zamuda časa še manja. Začetek je torej storjen in sramota bi bila, če bi bogata šentvidska Sara ne zmogla enega »Doma«. Vsi na delo, dokler je lepo vreme in dokler ni še res nujnega dela na polju! Sosednji farani gledajo sedaj na nas in po našem delu nas bodo sodili. Stavbeni odbor našega »Doma« pa pozna tudi ponos in možatost naših faranov in zaradi tega ve že danes, da bo sodba naših sosednjih faranov o naši fari zelo ugodna. Od vas, iarani naši, pa je zavisno, da bo sndba res taka! — Stavbeni odbor »Doma« v Št, Vidu pri Stični. ŠKOCIJAN PRI MOKRONOGU. _ Igra »Dve materi«, ki so io vprizorile 1. mainika naša dekleta ie vsem vdeležencem prav ugajala, tako da smo io na splošno željo morali ponoviti. A glej ga spaka! Nekateri samostojneži — ki seveda niso bili pri igri — so se zgražali, češ da ne gre, da bi se v igri pred« stavliala Marija. VERD PRI VRHNIKI. Svoj čas sklenjena pogodba med g. Lenarčičem in cestnim odborom vrhniškega okraja se še do danes ni izvršila. Po te! pogodbi fe cestni odbor pred hišo »Filipič« prepustil svet g. Lenarčiču pod pogojem, da nižje doli umakne svojo ograjo, ter s tem razširi okraf-no pot na mestu, kier ie sedaj silno ozka. Tretje leto mineva — pa g. Lenarčič se še ni umaknil, med tem, ko pa je cestni odbof svet takoj ogradil. In videti le. da bode pri tem tudi kar obstalo, ker. sicer tako zgovorni možakarji cestnega obora — molče. — Občani, ki smo zainteresirani, zlasti sedai, ko se bliža čas košnje, kier ie nemogoče se srečati z dvema naloženima vozovoma, opozarjamo cestni odbor, nai ne respektira g. veleposestnika« temveč stori nai svojo dolžnost. OLIMJE PRI PODČETRTKU, Po svojih surovostih in diviaštvih povsod znani »samostojneži« so pri nas menda naine-otesaneiši izmed vseh. Med mnogimi so posebno odlikuje znani Tajnikar, ki fe po svoiih klet-vinah in podivjanosti podoben afriškemu divjaku. S »samostojnostjo« se fe naselila med našimi možmi surovost, podivianost, bogokletje, brezbožnost itd. med uradništvom pa škandalozne korupcije. Dejanje ki presega višek surovosti zgodilo se ie 6. mala zvečer, ko so pijani razgrajači — samostojni seveda — zabavljali gosp. župniku z najgršimi psovkami. Kdo le torei pohuiševalec mladine? Kolovodje te nesramne igre so bili prvoboritelji »Samostojne« kakor Mihael Kos. Roman Paik in že zgoral omenjeni Tajnikar. Vsa čast Ignacu Jakopina in nekaterim drugim, ki so te ljudi napojili do popolne pijanosti. Radi bi navedli vse kar so izustili tf zastavonoše »samostojnih«, pa moralnemu človeku se gnusi napisati to. kar imajo samostojni za možatost in olikanost. PRESKA. V nedelio. dne 22. t. mes.. se bo v našem društvenem domu predstavljala narodna igra »Zaklad« Pri igri sodeluje tudi pevski odsek našega izobraževalnega društva z moškim in mešanim zborom. Pričetek ob 3. uri popoldne. Vsi prilatelji lepe zabave uliudno vabljeni! BLED. Volitve r občinski odbor so končane. Slor. Ijndska stranka je napredovala od zadnjih državno-iborskih volitev ia 23 glasov in je daieko najmoi-nejša na Bledo. Izmed 16 odbornikov jih ima gest, in le par glasov ji je manjkalo, da jih ai dobila godem. Najbolj razveseljivo je, da so kmetje, tudi ai isti, ki so bili zapeljani, spoznali samostojno laž ln volili skoro brez izjeme Slov. ljudsko siranko. Samostojne na Bledu takorekož vcc ni Kar jo So volilo z njo, so kapitalisti. kakor grasčak Kenda, Danej in Schwegel z Rcčice, učitelji, gospoda z Bobna ter liberalna gospoda, Ko jc varuh samostojno skrinjico, Dancj, opoldne z obupom povedal, da je v skrinjici šele kakih pet kroglic, tedaj eo komandirali liberalce, naj jih spuščajo lo v samostojno skrinjico. Tako je umevno, da so liberalci od državnozborskih volitev padli skoro na polovico glasov — dobili so jih 53. Obe centralistični stranki na Bledu sta padli za 31 glasov in ie sama SLS ima nad njima večino 25 glasov. Da le šo delavci spoznazo, da jo njihova liarodnosoci-alistična organizacija na Hledu le priprega Slovencem krivičnega centralizma in slepilo zvitega kapitalizma, pa bodo v stanovski vzajemnosti podali roko kmetu in malemu obrtniku, organiziranemu na Bledu v Slov. ljudski stranki. Ki več daleč ta čas, kajti delavci to spoznavajo. Takrat bo v SLS vse, kar je poštenega delavnega ljudstva, izven nje pa tisto, kar ne spada v njo: verižniki, Irakarji in kapitalisti. KOSTANJEVICA. Poslanec Sušnik je ministru za agrarno reformo poslal sledečo pismo: V občini Kostanjevica na Dolenjskem, okraj Krško v Sloveniji, leži državno velepesostvo verskega zaklada, ki ima tudi veliko travnikov. Do sedaj so imeli te travnike v najemu posestniki iz sela Črneča vas, Oštere. Orehovec, Glo-boeice, Cešnjevec, Prušna vas, Vrbje, Vrtača, <»ra-dinje, Dolšice, Mladje, Jablance. Vse tc vasi ležijo po hribih okoli Kostanjevice in prebivalci se pečajo samo z živinorejo, ki je edini njihov dohodek. Ker jim primanjkuje krme, so imeli že dolgo vrsto let v zakupu graščinske travnike. Letos pa je oskrbnik verskega zaklada en del travnikov odvzel domačim kmetom iu jili oddal v najem seljakoni i/, Hrvatske, ki imajo samo travnike na hrvatski strani iu krmo celo za dobiček uapiej prodajajo. Vsled tega vlada med prizadetim prebivalstvom veliko nezadovoljstvo in razburjenje. Ker sem mnenja, da jo tre .a pri razdelitvi veleposestev, oziroma pri oddaji Kemije v zakup ozirati sc v prvi >rsti na Krajevne razmere in vpoštevati interese domačega pie-. bivalstva, vprašam gospoda ministra: 1. Ali hočo gospod minister popraviti krivico, ki sc je zgodila }■.- ' valicni navedenih krajev? 2. Ali je gospod mili. voljan zaukazati takoj, da se uprava verskega zakiad-i v Kostanjevici v bodoče ozkp v prvi vrsti na pv.ircbe domačega prebivalstva in šele potem »pošto a tudi želje hrvatskih beljakov? Tedessske giavlce. g ZAUPNIKI. Iz nekaterih občin nimamo še natančnih poročil. Posebno tam, kjer so se delali kompromisi ali, da so naši somišljeniki nastopili pod kakim drugim imenom nam poročajte natančno: 1. Pod katerimi imeni so bile vložene kandidatne liste. 2. Katerim strankam pripadajo novoizvoljeni odborniki. 3. Tam, kjer so nastopile razne gospodarske in druge take nepolitične stranke ln strančhe nam poročajte kateri politični stranki pripadajo novoizvoljeni odborniki. 4. Takoj, ko izvolite župana, naznanite naslov in njegovo politično pripadnost. Tajništvo SLS. p Samostojna podivjanost na Raki pri Krškem. Ko je po končanih volitvah zapustila volirna komisija volivni lokal in so se posamezni člani komisije vračali domov, so nanje navalili pijani samostojneži. Dva člana volivne komisije so podrli na tla jih tepli in suvali ter močno ranili na roki. Pretepli in osuvali so vsakega člana ko-& misije posebej, češ, da so »krogljice tako šteli, da samostojni niso nič dobili.« Nahuj-skal jih je novoizvoljeni odbornik SKS, ki jih je napojil v svoji zidanici. Pripomnimo, da se je iz te zidanice cel dan čulo rjovenje in kričanje, volivci so pijani iz zidanice prihajali na volišče. Domače novice. d O izvršenih občinskih volitvah smo prejeli toliko dopisov, da nam je nemogoče vse priobčiti, posebno daljših. Zato naj nam gg. dopisniki blagohotno oproste. d Stranka preiepačev, 8. maja je bil shod SLS pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Govornik (Bore) je v poljudnih besedah razložil politični položaj in pogubno politiko Samostojne kmetijske stranke. Shod je vspel pr&v dobro. Nekaj samostojnežev je tudi prišlo. Oboroženi so bili s kamenjem in revolverji. Svojo izobrazbo so pokazali z divjem kričanjem in dejanskim napadom. Najbolj so se odlikovali Pepi Stritar, Jože Iicrvafc in Fr. Kuntarič p. d. Žulek. Pepi Širitar je vdrl v staro šolo, polomil vrata ter g. kaplana Tomazina dvakrat treščil po glavi kakor tudi fanta Antona Komljan-ca. Jože Horvat pa je pritekel z revolverjem pomagat Stritarju. (G. Tomazin je z vodo polil Stritarja, ker je s silo pridrvil na govorniški oder.) Krepke roke zavednih mož in fantov SLS so preprečile, da ni prišlo do poboja. Med tem je učitelj Domin-ko zagnal kamen v reko Ant. Komljanca in ga poškodoval na roki. Falirani študent Kuntarič iz Naklega je dobil besedo. Ko pa je izustil: »v farovžih se godi največ ne-čistovanja in pohujšanja«, so ga iz odra odstranili. Samostojni so s sleparjem sestavili kandidatno listo, s pretepanjem pa j pomagajo kmetskemu stanu. d Zglaševanje za civilne obleko. Občinski uradi sprejemajo priglase za civilne obleke. Vsak upravičenec — bivši vojak — ki še ni dobil povrnjene svoje civilne obleke, katero je oddal pri nastopu vojaške službe kaki vojaški oblasti in ki za izgubljeno civilno obleko še rii prejel nadomestne obleke ali tozadevne odškodnine, naj se zglasi v to svrho pri občinskem uradu svo-| jega bivališča. Za padle in pogrešane naj i se zglaslio njihovi svojci. Izrecno se pa po-! udarja, da oni, ki so prišli od vojakov do-| mov v kakršnikoli obleki in so to obleko vrnili katerikoli vojaški upravi, nimajo sedaj nikake pravice do kake obleke. Do-tični naj opustijo trud za priglasitev, ker bi s tem tratili le čas sebi in uradom. Vsaka tozadevna zloraba se bo pa zasledovala sod-nijskim potom. d Za župana v Litiji je izvoljen gosp. Hinko Lebinger, pristaš SLS. d Cela vrsta svobodomiselnih primorskih učiteljev je pravočasno zbežalo v Jugoslavijo, da kriče: Živio domovina in delajo sokolsko zgago med našim ljudstvom. Ko so bili pozvani, naj gredo nazaj in branijo naše ljudstvo pred potujčevanjeni, so se ti hrabri gospodje potuhnili in prepuščajo narodno delo »nenarodnim« duhovnikom, ki so še vedno in povsod nosili največjo težo narodnega boja. d 80 letnico je obhajal dne 1. maja t. 1. v krogu svojcev in prijateljev znani g. Franc Čudovan in bivši farni mežnar v Škocijanu pri Mokronogu. Bog ž njim še dokaj leti d Naznanilo o spreiemu goiencev v ško-fiiski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljub-, liano za šolski leto 1921/22. V zavod sv. Stanislava se spreiemaio zdravi, dobro vzgoienii dečki, zlasti taki. o katerih ie upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu poldicu. Prošnje za soreiem ie nasloviti na škofijski ordinariiat v Ljubljani. Prošnji nai se priloži: al krstni list, b) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnio. da se ie izdalo, ker hoče učenec vstopiti v srednje šole. Starši ali njih namestniki nai prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava in ondi od 1. do 11. junija svoie sinove za sprejem v zavod osebno predstavijo. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Liubliano, dne 9. maii nika 1921. d Občna iavna bolnišnica v Liubliani. V mesecu aprilu ie bilo v bolnišnico sprejetih' 1035 bolnikov in 69 porodnic, skupai torei 1104 osebe. Od novega leta do konca aprila ie bilo sprejetih v bolnišnico 3688 bolnikov in 298 porodnic, skupai 3986 oseb. Številke iasno govore, da dolgo časa ne bode zadostovala ta bolnišnica za tako naraščanje sprejemov. Čudno ie to, da bolniki ne posečaio bolnišnic v Celju, Mariboru, Slov. Gradcu. Ptuju itd., kjer imajo tudi bolnišnice, ampak io vsakdo primaha v Liubliano, ne glede na to. da stane vlak ogroin* ne stroške, in ne glede na to. da so tudi po drugih kraiili dobri zdravniki. Če se kdo malo v prst vreže ali sličnega, nai gre naiprvo k okrožnemu zdravniku v domačem kraiu; le na njegov nasvet nai se poda v bolnišnico. — Za sprejem v bolnišnico je potreba predpisane razkaznicc. katera se mora iti iskat k županu. Le kdor plača stroške vnaprej, ne potrebuje razkaznice. Najbolje ie. če se pride v bolnišnico zjutraj. Ker so se pojavile v liubiianski okolici bolezen koze. cepijo Dri sprejemu v bolnišnico vsakega bolnika proti lei bolezni. V nedeliali in praznikih se ne sprejema v bolnišnico, tako je napisanq na vratili bolnišnice. Istotako ne ponoči trazen poškodbi. d Čemu so šolske sobe. Deželna vlada je z naredbo z dne 19. aprila 1921 v § 2 določila nastopno: »Šolske zgradbe in šolski prostori se smejo tudi uporabljati za poučna predavanja na polju umstvene ali gospodarske prosvete, ako vodi ta predavanja učitelj. — Učitelj pa je odgovoren za to, da se predavanja ne zlorabljajo za ščuvanje zoper državo, zakone, državna oblaslva in njih odredbe. Shodi in zborovanja politične narave sc v šolskih zgradbah ali prostorih ne smejo prirejati. * Podpisani dr. Baltič, dr. Ravnihar in Ribnikar. — To je avtonomija krajnih šolskih svetov in občin, ki imajo pravico z ogromnimi stroški šole zidati, šole popravljati; če bi pa hoteli občani imeti v šolski sobi, ker je morda najbolj prostorna, kako gospodarsko ali javne zadeve se tičoče posvetovanje, ne smejo, razun če gosp. šolskemu vodju roko kušnejo. In da bo šlo vse prav — je učitelj za policaja! — Poslala je nujna potreba, da ima zadnja farica svoj zbo-rovalni prostor. Kmetje pa lahko uvidijo, kaj je centralizem, ki jim nalaga samo dolžnosti in jim jemlje sleherno pravico. In za ta centralizem so glasovali tudi samostojneži. d Nepotrebno zapravljanje, — Deželna vlada, pravzaprav poverjenik za uk m bogočastje, je ukazala šolskim voditeljem vsako leto začetkom šole od hiše do hiše popisati šolo-obvezne otroke. Zapiske, ki jih je nabral pri šolskem popisovanju, mera primerjati s krstno knjigo ali z drugim' uradno zanesljivimi statističnimi izkazi, dvomljivih primerih naj se obrne za posredovanje na pristojno okrajno šolsko oblastvo. — Za šolsko popisovanje se določi iz zaklada krajnega šolskega sveta po- sebna nagrada, ki se ravna po povprečnem številu novincev ter znaša za vsakega otroka dva dinarja. Vseh ljudskih šolarjev bo v celi Sloveniji okoli 200 tisoč, in novincev na leto kakih 30 tisoč. Torej na leto 60.000 dinarjev, t. j. 240.000 kron novih čisto nepotrebnih stroškov, ki jih bodo plačale občine. Ali se mar ni mogla 50 let nazaj tudi brez tega redno šola pričeti? Ali naj učitelj igra sedaj vlogo biriča, ki hodi od hiše do hiše popisovat? Kaj se bodo liberalci še spomnili? Naš centralizem že postaja ne samo nespameten, ampak tudi smešen! Še bolj smešna pa je stranka »samostojnih«, ki take stvari podpira. d Koliko stanejo župni uradi? Župniki dobivajo za vodstvo župnega urada, če je v župniji 1000 duš, 10 kron na leto, od 1000 duš naprej, za vsakih 500 duš 3 K. v župniji, ki ima 5000 prebivalcev, torej v največjih župnijah, plača država župniku za vodstvo župnega urada, za pisarno in vse pisarniške stroške — reci: 34 kron! To je: za črnilo, za papir, za peresa, za kuverte itd — To ni niti za črnilo! Vendar samostojneži, liberalci in socialisti pripovedujejo, da so duhovniki največji požeruhi. Ko bi tudi drugi stanovi tako poceni delali za državo kot duhovnik, bi bil davek več kot desetkrat manjši. d Poslanec Stanovnik proti »Kmetijskemu listu«. Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani se je vršila dne 9. februarja t. 1. razprava v tiskovni pravdi poslanca Sta-novnika proti odgovornemu uredniku Kmetijskega lista radi žaljivega članka, ki je izšel v »Kmetijskem listu« o priliki volitev v ustavotvorno skupščino. Obtoženi Alojzij Jamnik se je izgovarjal, da članka pred objavo ni čital, zato je bil kaznovan radi prestopka zanemarjenja uredniške pazno-sti na 120 K globe, stroške kazenskega postopanja in objavo sodbe v »Kmetijskem listu«. d Brezobzirno postopanje z našim imetjem. Torej finančna delegacija objavlja uradno: avstio-ogrski drobiž je neveljaven! Torej ni zadosti, da se nam je odvzelo 20 odstotkov; ni zadosti, da je naša krona naenkrat bila vredna samo eno če-trtinko; ni zadosti, da so ljudje že veliko izgubili na znamkah, ki so z vladno vednostjo krožile kot plačilno sredstvo; sedaj potegnejo črto še čez drobiž, ki so se ga znali trgovci in denarni zavodi pravočasno iznebiti in ga vreči med preprosto ljudstvo. Dolgo časa ni bilo nikjer nobenega drobiža, sedaj ga je na kmetih v obilju. Zato bo s to naredbo udarjeno največ revno ljudstvo. d Izgubljena ie bila v Št. Gotardu semanii dan 6, maia denarnica z večjo vsoto denaria (blizu 7000 KI. Pošten naiditeli nai io vrne proti nagradi lastniku, čigar ime ie na lovski karti v denarnici. d Sokolski duh. V nedeljo zvečer so se vračali z gorenjskim izletniškim vlakom precej pijani, dobro oblečeni gospodje, od katerih eden se je izdal, da je Sokol. V tistem vagonu so bile še štiri dame ter urednik Zabret in še neki gospod. Zgoraj omenjeni takozvani gospodje so vpričo navzočih žensk tako grdo kvan-tali ter počenjali take ostudnosti, da se l^ero upira kaj takega napisati. Urednik Zabret je pozval sprevodnika, naj v smislu železniškega opravilnika pijane ostudneže takoj_ odslrani, kar se je tudi zgodilo. Železniško upravo pa pozivljemo, naj uvede v tem oziru najstrožji red in naj se pijani ljudje sploh ne sprejmejo na vlak. Ponavljamo, da hoče Pribičevič verskonravno vzgojo odstraniti iz šol in je zapovedal namesto nje vzgojo v sokolskem duhu. d Okrajna kmetska zveza za politični okraj Kamnik, ima svoj redni občni zbor dne 29. maja t. I, ob 3, uri popoldne v Kamniškem domu v Kamniku. Na dnevnem redu je poročilo načelnika, blagajnika, tajnika, poročilo podružničnih zastopnikov in volitev novega odbora. Po končanem občnem zboru politični shod na katerem poročajo državni poslanci in drugi govorniki. Fantje in možje, člani kmetskih zvez, prihitite na občni zbor, da se skupno pogovorimo o naših političnih in stanovskih zadevah, da manifestiramo za naša edino prava in čimdalje bolj zmagonosno krščanska načela. Vsakega našega somišljenika dolžnost je, da se tega zborovanja vdeleži. d Nov list. V Novem mestu začne s prihodnjem mesecem namesto »Dolenjskih novic«, ki so svoj čas prenehale izhajati nov list z naslovom »Sedanjost«, Stal bo mesečno 5 kron in bo izhajal na 4 straV neh. List vsem somišljenikom posebno Dot lenjcem prav toplo priporočamo. d Zveza služkinj — Ljubljana, Vsaka dekle, katera išče v Ljubljani službe ko* služkinja, naj se najpreje zglasi v pisarni Krekove prosvete, Poljanska cesta štev. 4, Alojzevišče. Sedaj je najmanj 50 služb na razpolago. d Posurovelost. V Bodeščah je surovi fant zabodel posestnici Muhovec kravo vi trebuh. Rana je nevarna. Krava je vredna! 6000 kron. d Nagla smrt. Pri oranju je nenadoma umrl g. Janez Boh z Migalske gore pri Mirni na Dolenjskem. d Umrla je v Dolenjivasi pri Novemi mestu 37 letna Terezija Cesar, izredna pri-; jateljica »Domoljuba« in vneta njegova za.t govornica. Naj počiva v miru! , d Samomor in poskušen uboj. Dne 14. t. m. je v Ljubljani neki uradnik streljal na neko dekle, za katero je pol leta postopal, pa ga ni marala. Krogla jo ni dobro zadela in bo dekle ozdravelo. Nato pa je čedni go.-spod pognal sebi krogljo v glavo in srce in obakrat dobro zadel, da se je mrtev zgrudil na tla. Iz krajev naše države prihajajo vesti, da je stanje nove setve ugodno. Enake ve-j sti prihajajo tudi >'z drugih evropskih in prekomorskih dežel, samo v Indiji je neugodno. Ker so se sedaj v Evropi po sprejetju ultimata po Nemčiji politične razmere vsaj trenotno popravile, izgleda, da bodo cene v tem in prihodnjem mesecu polagoma padale. Oves je vsled pomanjkanja zgodnjega sena čvrst, koruza je v ceni ne-izpreinenjena, kakor hitro pa se bo ponudba povečala, potem mora v ceni pasti. Kakor vse kaže, bo cena pšenice in moke nekaj časa še neizpreinenjena, potem pa bo pričela naglo padati. Inozemstvo pri nas nič ne kupuje. Vsled prepovedi izvoza v aprilu, ki je veljala 4 tedne, je izvoz popolnoma zastal. K temu pa pride še to, da moramo mi pod varuštvom antante nastopati proti Nemčiji za gospodarske koristi antante, česar ni storila niti Češkoslovaška, ne Romunija, pa niti Poljska, katera dobiva od Francoske denar in orožje. (Mi smo naložili na nemško blago 50 odstotno carino od njega vrednosti). Na ta način smo izgubili tudi nemški trg, ki je za naše pridelke popolnoma zaprt. Merodajni krogi bi vendar morali vedeti, da je gospodarska samostojnost najmanjša zahteva, katero bi morali upoštevati tudi takoime-novani zavezniki, ker je v njihovo korist, da mi tukaj gospodarsko stojimo na trdnih nogah. VELIKI SEMENJ V LJUBLJANI. Kakor ie bilo že objavljeno, se bo vršil v Ljubljani v dnevih od 13. do 24, avgusta 1921 »Ljubljanski veliki semenj«. Opozarjam inte- resirane trgovske, obrtniške in industrijske kroge v nijh lastno korist še enkrat na to prireditev, ki ti ud i vsakomur najlepšo priliko za najizdatacjšo reklamo. Podjetja in posamezniki, ki nameravajo porabiti to priliko, da seznanijo širši trgovski svet s svojimi proizvodi in se zato nameravajo udeležiti s svojimi proizvodi omenjenega semnja, dobe brezplačno nrifavnice in sejmski red z izčrpnimi navodili in podrobnimi pogoji vsak dan v pisarni »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubijaai, Turjaški trg 6, II na^str, Oglasiti se je osebno aH pismeno. Ker-se prijave razstavljalcev na semnju sprejemajo samo do 31. maja 1921, se pozivajo vsi interesent je, da dopošijejo prijav« niče, izpolnjene s potrebnimi podatki, najkasneje do nazcačenega roka na sejmski urad. Gospodarski In tržni pregled. CENE. g Cene žita v Novem Sadu, Pšenica 970 do 1000 K, rž 800—820 K, ječmen 5ld do 530 K, koruza 380 do 400 K, moka Oj 1480 K za 100 kg. i g Ljubljanski trg. Mesa in slanine na trgu ne primanjkuje. Goveje meso se plačuje od 28 do 36 K kg po kakovosti. Žei sedaj vpliva gorkejše vreme izredno neugodno na kakovost mesa vseh vrst. Prekmurska teleta prihajajo pogosto vneta, meso je zelenkaste barve. Mala množina južnega sadja se je pripeljala z avtom v, Ljubljano. Vsled težavnega prevoza ia pomanjkanja blaga v Trstu se je cena pomarančam, čebuli in limonam dvignila. Pomaranče stanejo 4—8 K kos, po velikosti. Čebula 12 do 16 K kg. Povpraševanjel po južnem sadju iz drugih pokrajin država je veliko. Zelenjave, posebno domače solate, je na trgu v izobilju. Dobi se že tudi grah, redkvica in špargljf. Pomanjkanja mleka je občutno. g Cena svinjam v Mariboru. Na zadnjem sejmu v Mariboru so bile cene svinjam 26 do 30 K za 1 kg žive teže. Slanino prodajajo po 42 do 46 K za 1 kg. Drugih živil, kot masla, mleka, sira itd. je v izobilju. Največ pa je zelenjave. V ceni so poskočila jajca; prodajali so jih po 2.50 K kos. Povprečne cene za govejo živino so sledeče: debeli voli kg žive vage 17 do 19 kron, polpitani 15 do 18 K, plemenski 12 do 16 K, biki za klanje 12 K, debele klavne krave 16 do 19 K, plemenske 16 do 18 kron, molzne 13 do 14 K, breje-12 dc 15 K, mlada živina 13 do 15 K, teleta 16 do 17 K. — Volovsko meso I. vrste 27 K, II. vrste 25 K, meso bikov, krav in telic 24 K, telečje meso I. vrste 25 K, II. vrste 23 K, sveže, svinjsko meso 32 K. g Cene vina. V zadnjem času so padle cene vina na svetovnem trgu. Na Mažarskem so padle 7 do 8 K pri litru, tako da stane liter 25 K. Najboljša vina okoli Blatnega jezera stanejo 12 mažarskih kron liter, V Avstriji stane 9 do 10 odstotno vino 8500 do 9000 avstr. kron hektoliter, na Češkem 950 čehoslov. kron in več. V Italiji 15 do 16 lir po stopinji postavljeno v Trst. Na Štajerskem prodajajo vina 24 do 26 K liter. V Banatu (Vršac) sc plačuje vino leta 1919. 10 odstotno 11 do 12 K, rdeče 15 do 17 K, slabejše (8 odstotno) po 9 K liter. g Cene bombažastemu blagu so se znižale na Angleškem za 66 odstotkov, DENAR. Vrednost tujega denarja. Denar ameriški dolar avstrijska krona češkoslovaška krona angleški funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grSka drahma nemSka marka rumunski lej švicarski frank poljska marka mažarska krona g Pozor! Zamenjava 10, 2 in 1 kronskih bankovcev avstrijskega izvoza se vrši samo do 4. junija. Do tedaj jih morajo sprejemati vse državne blagajne. g 20 odstotni odbitek, ki ga nam je naložila takratna liberalna vlada ob priliki kolkovanja bankovcev, nam država še vedno dolguje, dasi je obljubila, da se bo izplačal. Ker pa se vlada za to ne zmeni, zato je poslanec Sušnik poslal finančnemu ministru vprašanje, kdaj misli izpolniti dano obljubo. g Ponarejene lire in sicer po 500 in 1000 lir so v prometu. g 50 tisoč milijonov papirnatega denarja je v prometu v Avstriji, ŽIVINA. g Stanje živine v Sloveniji brez Prek-murja. Po zadnjem štetju je na Slovenskem brez Prekmurja: Konj 19 tisoč 715; kobil nad 2 leti 23 tiso 726; žrebcev nad 2 leti 1402; žrebet izpod 2 leti 5.566; volov 65 tisoč 511; krav nad 1 in pol leta 3? 188 tisoč 512; bikov nad 1 in pol leta 11 tisoč 105; juncev izpod 1 in tričetrt leta 133 tisoč, 576; prašičev 251 tisoč 402; ovac 60 tisoč 195; koz 19 tisoč 173; bivolov 1; oslov 265; mul 225; perutnine 808 tisoč 471. RAZNO. g Uradno poročilo o stanju setve od dne 4, maja. Vreme ponekod vetrovno in oblačno, noči razmeroma hladne, dnevi zmerno topli, ponekod hladnejši. Dežja je bilo na vsem ozemlju kraljevine veliko. Mestoma po goratih krajinah, okoli Plev-lja, Belega polja in Novega Pazara, je padel tudi sneg, toda brez škodljivih posledic za posevke in sadovnjake. Vsi zimski str-neni posevki so sc naglo opomogli in dobro napredujejo. Suša v prvi polovici tega meseca je vegetacijo občutno zadrževala in pomladna setev je zaradi nje zakasnela. Setev jarega žita se dokončuje. Zgodaj posejana strn dobro kali. Setev koruze je povsod obilna, kolikor ni že dokončana. Ozimni predilni posevki dobro uspevajo. Konoplja in jari lan sta posejana ali pa ju še sejejo. Zgodaj posejani vrtni posevki so se znatno opomogli in dobro napredujejo. Zgodaj posejani so dobro vzklili. Trava na travnikih in pašnikih napreduje po poslednjem dežju. Na deteljiščih postaja rast sko-ro bujna. Razvijanje rastlinskih bolezni na posevkih se doslej še ni opažalo. Pojav kobilic v Črni gori je začel povzročati škodo posameznim posevkom. Prej ukrenjene odredbe za pokončevanje se obnašajo. Toča je pobila v okolici Sv, Petra na otoku Braču (Dalmacija); napravila je neobčutno škodo po sadovnjakih. g Kmetijski pouk po deželi. Kmetijske podružnice, zadruge in drugi interesenti, ki želijo dobiti za svoje prireditve kmetijske predavatelje, naj se obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo in naj naznanijo, kedaj in za kake prilike želijo dobiti predavatelja. Te prošnje je treba pravočasno predložiti, najbolje en mesec prej, da bo mogoče vse podrobno pravočasno ukreniti in prijaviti. g Obvezni poluletni podkovski tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1, julija 1921. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole do dne 15. junija 1921 prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno izpričevalo; 5. ubožni list; 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanja klavne živine in mesa, g Čebelarstvo v Sloveniji, čebelnih panjev je v Sloveniji (brez Prekmurja) 92 tisoč. d Tobak se bo podražil, pa ne ves, temveč samo tobak slabše kakovosti, ki ga kadi revnejše ljudstvo. Tobak, ki ga kade gg. ministri, poverjeniki in liberalni bankirji in vrižniki, ostane pri isti ceni. Tako se tudi pri tobaku vidi, da vlada sedaj libe-rallnosamostojna verižniška gospoda. Tobak se bo podražil kljub temu, da ima samo ljubljanska tobačna tovarna vsak mesec 16 milijonov, kron čistega dobička., Bog se ne pusti zasramovati Povest. (Dalje.) »To bo moj brat že zvedel, ko pride čas, Vineton je prisluškoval in slišal več Pautov, ki so govorili med sabo. Zvedel je, zakaj še niso šli od tam in kako je bilo, ko so helokož« napadli. Med obema mrtvecema je poglavar-jev sin in ga bodo šele jutri pokopali, ker mora biti njegov grob iz kamenja sezidan. Pogla-var je ves besen radi smrti svojega sina in čisto lahko se zgodi, da pomori vse ujetnike, katerih duše naj bi v večnih prepadih stregle njegovemu sinu.« »To bi bilo grozno.« »To bi ne bilo drugega kot navadno maščevanje, ki so se ga rdečekožci naučili šele od belokožcev. In ta kazen bi bila tem pra-vičnejša, ker bi dvakrat zadela morilca, katerega sin in nečak sta med ujetniki.« »Torej je vendarle Old Kursing-Dri?« »Da, on je.« Ker je bil Flečer čisto blizu, je lahko sli-šal te besede. Ves jezen je zakričal: »Jaz nisem bil; nisem bil; ne vem prav nič o tem! Ti ... zlodeji so najnesramnejši ..., ki si jih moreš misliti. Prisegam pri..., da govorim resnico!« Zopet je preklinjal in prisegal tako grdo, da ni mogoče napisati. Vineton se je naredil kot ne bi ničesar slišal in je nadaljeval: »Pauti niso imeli namena ostati tam, kjer so zdaj. Belokožcev sploh ne bi videli, ko jih ne bi le-ti napadli. Poglavarjev sin je z dvema vojnikoma jezdil naprej; tedaj padeta dva strela, in sin pade mrtev s konja in poleg njega eden izmed obeh vojnikov. Oba sta dobila kroglo v glavo.« »Dosaži, da sem jih jaz ustrelil!« je divje rjovel Flečer, Vineton se ni zmenil za kričanje, temveč je mirno nadaljeval: , »Drugi spremljevalec, ki ie ostal živ, e hitro pognal konjav kraj, odkoder sta padla strela in videl jezdeca, ki je hitro odjahal. Ker pa ni bilo še zelo temno, je lahko videl, kakšen je bil jezdec in kakšen njegov konj, Jezdec je imel na glavi slamnik, konj pa je bil temne barve z belo liso ob strani. Mo|t bratje dobro vedo, kdo nosi slamnik in kdo ima temnega konja z belo liso ob strani, Vineton je čisto dobro slišal, kako je neki Paut to svojemu tovarišu pripovedoval.« Seveda so vsi vedeli, da je to Flečer. la se je pa vendar drznil vedno še tajiti in divje rjovel: . »Laž, sama laž! Kar takle rdeč ... reče, ima ... malo veljave. Prisegam pri ..., da sem tako nedolžen kot ..,. Rabil je zopet izraze, za katere bi zaslužil tri gorke z bičem. Vineton pa je mrzlo in hladno nadaljeval: »Ali se spominjajo moji bratje onih groznih in nečloveških besedi ki jih je govoril ta mož, ki leži tu na tleh, o Indiiancih? Nič se m oziral na to, da sem jaz tudi Indijanec. Kolikor besedi je govoril, toliko sodnikov in prič le zoper njega. On in nihče drug je morilec, čeprav prisega, da ni.« Tedaj se je Flečer dvignil, kolikor se je V svojih vezeh mogel, ter besno kričal: »In stokrat ponavljam svojo prisego P» vseh ... Naj oslepim, naj bo mrazdrobnen, ce sem jaz morilec! Če ste tako neumni, da verjamete takemu ,..« _(Dalje.)______ Varčna gospodinja rabi edino le GflZELfl MILO ki je najboljše in najceneje 11.maja 13. maja 17.maja K v K v K v 132 50 131 50 121 — — 23 — 23 — 22 1 98 1 92 1 92 ----11 30 11 15 6 80 6 88 6 75 - 55 — 60 -- 2 16 2 30 -- 2 24 2 28 -- na Vabilo redni občni zbor Lesne zadruge v Velikih Liilah, reglstr. zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 29. maja 1921 ob 7. uri 30 min v dvorani Zadružnega doma ▼ Vel. Laščah. Dnevni redt 1 Poročilo naCelstva ln nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1920.3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo /ia redni občni zbor Živinorejske zadruge v Velikih Lailah, reglstr. zadruge z omejenim poroštvom, ki se vrši dne 29. maja 1921 ob 7. uri 45 min. v dvorani Zadružnega doma v Velikih Laščah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva In nadzorstva 2. Odobritev računskega zaključka za 1.1920.3. Slučajnosti. Načelstvo. Fotograf gre na deželo. Na deželo pride fotograf na zahtevo in ne računa nobenih potnih stroškov, ako se javi vsaj pet družin v enem kraju, ter izvršuje najlepše slike v najkrajšem času. — Pišite dopisnico z natančnim naslovom na Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7. naspr. Krlžanske cerkve. Razpisuje se služba organista in cerkovnika na Prežganjem, p. Litija Dohodki: 1U posestva, 30 mer. žita, drva in 300 K v denarju. za vsa hišna dela, ne pod 14 let stara se sprejme v mestu. Naslov pove uprava pod št. 1000. Kupim vsako množino pristnega, čistega brfnjevega olja po najvišjih dnevnih cenah JU. Klainmer, destilacija eter. olja v Dolenji vasi pri Hakeku, pošta Cerknica, Notranjsko. IZJAVA. Podpisani Anton Frelih, posestnik na Brezjah štev. 20, prekličem in obžalujem vse žalitve, katere sem izgovoril v nedeljo, dne 1. maja t. 1. na Čer-nivcu o g. Ivanu A ž m a n u, posestniku v Hra-šah, ter izjavljam, da so mojo trditve neresnične in brez vsake podlage. Na Brezjah, dne 14. maja 1921. Anton Frelih. \ Cosulich-Line ■ s (prej Auslro-Amerikana) 5 Trst - Amerika ■ prevaža potnike v New-York redno 3 krat H v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojas-n nila in prodaja voznih listov. I Simon Kmelec ■ glavni zastopnik za Slovenijo. — Ljubljana, J Kolodvorska ulica 26. J P. t. Potniki, kateri se želijo voziti z brzo-a parnikom President WlIson na dan 18. junija ■ v New-York, se sprejmejo še do 10. junija t. L PM lllflifll Xsled °PU8titve gospodaril UJIU |I1 UUUJIl 1 skega obrata se proda: lbrek, 1 kočija, 1 tovorni voz, vozna oprava, 1 slamo-reznica, les za napravo pohištva, sode, Cebre, 1 oralo, več panjev ln priprave za čebelarstvo. Ogleda se lahko pri Jakliču v Mošvoldu St. 11 pri Kočevju. Pozor fužinam: S™^ brusa (premer 160 cm, debelost 19 cm, luknja 19 cm) po nizki ceni naprodaj. Vprašanja: Joslpina Dornlk, Zaprlce, Kamnik. Sodarskega vajenca pič, sodarski mojster v LJubljani Kolezijska nI. 18. Hrana, stanovanje ter perilo prosto. sprejmem krojaškega pomočnika ki bi bil vajen kmeikega dela Peter Zupan, krojač Vasica št. 7. p. Cerklje pri Kranju. Manufaktumo blago se kupi najceneje pri Angeloslav Hrastnik, Karlovska cesta 8. Jerančič. Ljubljana, Kreto v trg št. 10 kupufe vse vrste klavno živino v * v m prašiče po najvišji ceni. Veliko zalogo poljedelskih strojev iz tvornice Umrath & Komp. ter = bakrene kotle —- priporoča lastnica po umrlem soprogu FRANCU HITTI, Ljubljana _Sv. Martina cesta žt. 2._ —trgovina— K. PefelllfO Ljubljana, Sv. Petra c. 13 (vogal Kolodvor, ul.) Usnje ter potrebščine. Cene konkurenčne, postrežba solidna. Prvovrstna švicarska svilena (pajtetni), kakor tudi pristna volnena sita, 24 in 32 cm široka, priporoča trgovina Avgust Cadež, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 nasproti „Stare Tišlarjeve gostilne". mil - podgane stenice-šcisrkl in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot; proti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane 16 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju ln na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksportt M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. Potrebno in koristno Je, da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, ln dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari do« movini ln vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj Izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega densrja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno Izplačan, Izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke, Točno postrežba — to Je vedno bilo in bo ostalo naše geslo. FRANK SUKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. PoroE. prstani Double verižice Stenske ure Budilke Že one ure Uhani Na]s1are]£a trgovina ur, zlatnine in srebrnim p# ČUDEN LJUBLJANA 22, Prešernova 1. Zahtevajte ponudbe 1 ERJAVEC & TUHK : TRGOVINA Z ŽE&.EZNINO : pri ,,ZLATI LOPATI" preje Hammerschmidt (MUhleisen) Ljubljana, Valvasorjev trg it. 7, — nasproti KriSanske cerkve. — IC Zaloga cementa. Proda se nACAtitUA s hiSo 1,1 6 oral manjše f#WS«SJ»I w W gozda po zelo ugodni ceni. Pojasnila daje: Marija Končar. Benke poŠta Sava ob juž. železnici. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t t TRGOVINA | UUBLJ/INfl, Sv. Pelra cesla 38 Prvovrstna E Najfinejše predvojno kvalitetno blago. priporoča svojo bogato zalogo ma-nufakturnega blaga na metre, moške in ženske srajce, predpasnike, svilene rute, svilo na metre, bato za odeje (koltre), vso opremo za neveste. — Blago dobro, cene nlzkel l ♦ leSprenj m m ječmenovo moko oddaja, dokler kaj zaloge po 600 kron 100 kg, _ Manj kakor eno vrefo, ki tehta 80 kg, se ne odda)7. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36* fv. JAX IN SIN Dunajjska cesta št. 15, LJUBLJANA ŠiosSiii strogi M sSrssJi za pletesje. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Llncu. — Ustanovljena 1. 1867. — Došlo je ravnokar večje Število strojev za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „ADLER", Ceniki zastonj in franko. Kolesa Iz prvih tovarni Diirkopp, Stgrla, Waffenrad, J. Gosposvetska cesla 14. Za spomlad in poletje priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, razlfčno perilno blago, kakor platno, Sifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bognti izbiri, dalje razlifiue volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volneno in bombažaste robce za na glavo itd. Opozar amo tudi na raznovrstne ostanko po zelo znižanih cenah. Mestni lri19. Vozni red brzope?o!iroflov'z3 Severno /tanko io Canado. Cherbourg — New York — Canada. - Spremembe se pridržijo brez posebne objave. Največji in najhitrejši parobrodi na sveiu. Informacija za potnike: Legli bližjo _0d Cherbourga do Nsw Yorka četrtok sobota sobota sobota sobota sobota četrtek sobota 12. maja 14. „ 2L » »: 4. junija 18. , 23. : 25. Parobrod L