ŠPORTNA INVENTURA TRIM, TENIS IN SMUČANJE, TO SO BILI MENDA NAJBOU POPULARNI ŠPORTl MINU-LEGA LETA. MENIMO PA, DA SE JE POHOD TRIMA ŠELE ZACEL. MORDA BO 1973 LETO TRIMA. ZATO TRIM V NOVO LETO 1973. Da ne veste, kaj je TRIM! To je vendar nekaj zate. Prav zate. Kdor se bo vključfl v gibanje TRIM, ta ne bo zgrešil. Dobil bo prav tisto, kar potrebuje. Da ne bo nesporazuma: če bi kdo rad jurja ali dva deci ali pa zlato uro, riiu vsega tega ne bo dal TRIM. Za to naj piše dedku Mrazu. TRIM pa mu bo dal več: vitko linijo, zdravo srce, vzdržljiva pljuča, lepo držo, sprostitev po delu, družbe in razvedrfla. Seveda sem se v začetku malo zlagal, ko sem rekel, da je TRIM šport. Zlagal sem se zato kerje bil potem lepši stavek, vsaj meni se zdi. TRIM Nl ŠPORT - TRIM je NAŠ, MOJ ODNOS DO SPORTA! Ti in jaz, mi vsi si ne moremo za-pirati oči pred dejstvom, da se vse manj gibljemo, da vse manj fizično delujemo. Sovjetski znanstveniki so izračunali, da če je pred 100 leti uporabljal delavec pii svojem delu 99 % svoje telesne, mišične moči, je dancs uporablja le še 10 %. (Seveda je to poprečje). Temu dodajmo še, da je takrat brez izjeme hodil na delo peš, da se je marsikje poleg dela v tovarni ukvarja še s svojo malo kmetijo, pa še to, da je delal po 12, tudi 16 ur dnevno. Zjutiaj vstanem, se pretegnem do avtobusa, sunejo me mimo vratarja in obstanem ali obsedim za strojem, pisalno mizo, pultom. Potem pride najhujše: po stopnicah moram na malico v klet ali v zgornje nad-stropje. Ob dveh že visim v avto-busu, še s palcem se ne morem pre-inakniti. Za mizo, časopis, od-plavam nekaj sto metrov hrbtno (brcz skrbi: na kavču in ob sprcm-ljavi smrčanja). Nato pa televizija, dokler se resno ne spravim v po-steljo. — VSfiKO LETO KUOGRAM SIUVEC V nedeljo pa: ali na nogometno, košarkarsko ali hokejsko tekmo, po-leti pa do bližnje hoste, potoka, kjer je mogoče postaviti raženj. Zvalimo se iz avtomobila za ražcnj. Ko zmanjka čevapčičev pa domov na večerni film. Rezultat: vsako leto kilogram ali dva sala več, brez sape sem, ko pie-hodim tiste stopnice za raalico, daba prebava, visok pritisk, slabo srce,. . . kandidat za infarkt,. . . adijo ražnjiči, čevapčiči. . . v cvetu let, od kapi zadet. Srečno novo leto! Ondan sem nckje zapisal (kar sem zopet nekje prebral), da moški pri polnih močeh niso v 50 % mogli preteči 800 m. O ženskah pa sploh nima smisla pisati. Tem je re-zervirana kuhalnica. In kaj lahko naredimo? Ko naši delovni kolektivi po-skušajo dobiti tclovadnico za re-kreacijo svojih članov, je ne morejo dobiti. Tudi če jo dobijo, je obisk slab, ker se pač še ne zavedamo, po-trebe po športnj rekreaciji, morda pa nam tudi ne ugaja, da smo še po, delu v zaprtem prostoru, nato fc pri športu v zapitem prostoru. EDINIIZH0D -VEC GBANJA Zato je nujno organizirati tako obliko športnega udejstvovanja, ki bo zanimiva za širok kiog Ijudi in stalno učinkovito piopagando zanjo. To pa je TRIM. TRIM kartonček, ki so ga že lan-sko leto dobili od mestnih sin-dikatov vsi delovni ljudje, enako pa ga bodo dobili tudi letos (velja za Ljubljano), nas spodbuja, da se redno, vsaj dvakrat na teden ukvar-jamo s športno dejavnostjo. To si za-pisujemo, in ko kartonček iz-polnimo, prcjmemo za nagfado TRIM ZNACKO. DRK Slovan, občinska zveza za telesno kulturo, mestna zveza za te; lesno kulturo in mestni sindikati organizirajo tudi razne dejavnosti v okviru TRIM, v katere se lahko vključi vsak. To so razna športna tekmovanja za vsakogar, smučarski tečaji za vsakogar, plavalni tečaji za neplavalce, piedvsem pa TRIM steze. GHIM ŠPORTfl ZA VSIK0GM TRIM steza je najboljši pro-pagator TRIMA. To je šport za vse tiste, ki se v mladfli letih niso na-učili nobenega športa, pa tudi za tiste, ki so bili športniki. Tu je naša novoletna želja: da bi tudi v Mostah in v Polju dobili TRIM steze. " Da bo TRIM dejavnost v Mostah polno zaživela. Da bo šport res tista dobrina, ki ima do nje pravico vsak. Ne le, da sedi na tribuni in vpije: ,,Fuj sudija, v špirit!", ,,Poči ga po gobcu!" in-podobne ljudske prego-vore. Da se bo vsakdo lahko rcs-nično ukvarjaf s športom, in to na tak način, ki bo odgovarjal njemu. Predvsem pa delavcem v pro-izvodnji, ženam in vsem tistim, ki jim primanjkuje gibanja povzroča že resne zdravstvene težave. Želimo, da bo leto 1973 tako tudi leto TRIM objektov in TRIM prizadevanj tudi naših športnih orga-nizacij. Le tako bo telesna kultura od-igrala res svojo pravo vlogo in dobila pravo mesto. Ne le v naši za-konodaji, kjer dancs dobivamo prvi zakon o telesni kulturi, ampak da bo dobila telesna kultura tudi svoje pravo mesto v zavesti in potrebah vsakega delovnega človeka, samo-upravljavca, tistega, ki naj odloča, za kaj se naj porabijo družbena sred-stva, kijih sam ustvarja. JUTRl BOMO športniki vsi! In kaj tisti, ki se s športom ukvar-jajo iz osebne ambicije, ki iščejo v športu zadoščenje svojih ustvar-jalnih moči? V naši občini je šport-no življenje izredno razgibano. Za-dovoljni smo, da smo v minulcm letu že lahko ugotavljali, kako nam raste naša mladina v prave šport-nike, v športnike, ki nočejo biti le finančno bieme družbc, ki nočejo biti trpini, ki se žrtvujejo za zabavo gledalcev. Vsi menda vemo, da je fe pred kratkim bilo mnogo šport-nikov, ki so rekli: Saj tekmujera za klub, plačajte me. Dajte mi hiana-rino, dajte mi to in ono. Jaz se žrtvujem za klub, gledalce občino! Jok, bratec, če si Se tako dober športnik, vse to koristi le tebi. Moč-nejši si, odpornejS si, srečnejši si. Mislim, da je dosežek, da v občini že skorajda nimamo več ,,podhia-njenih" športnikov, največji dosežek v minulem letu. Dobro, to je moralni dosežek. Kaj pa pomenijo dosežki naših športnikov v minulem letu? Kaj so dosegli z rednim treningom, kaj so dosegli v slovenskem in morda jugo-slovanskem merilu? IN ŠE ŠP0RTNA INVENTURA Med redkimi Slovenci, ki so na-stopali na olimpiadi, je bila samo ena Ljubljančanka, in to Zeleno-jamčanka telovadka Marija Tcžak. To je največji dosežek minulega leta, in vse nazaj do nastopa Karla Janeža iz Dolskega 1. 1952 na olim-piadi v Helsinkih. S tem jc, upamo, Marija šele začela svojo športno ka-riero in so pted njo še vsa naslednja leta. DRŽAVNO PRVENSTVO Hokejisti Slavijc so cdina ekipa v I. zvezni ligi. Uspeli so se obdržati v ligi in v letošnji sezoni že igrajo več-jo vlogo v jugoslovanskem hokeju kot minulo leto. Toda prizadevanja hokejistov so bolj kot v državno prvenstvo usmerjena v izgradnjo umetnega drsališča v Zalogu. To je vse, kar si želijo in si želimo v lctu , 1973. 1N KAJ POTEM? V*II. zvezni ligi nastopajo košar-kaiji Slovana: v njihovi ekipj igra ka-petan evropskih mladinskih prvakov za 1. 1972 (seveda ekipa Jugoslavije) Fianc Volaj. Njegova igta na eviop-skem prvenstvu v iulru je gotovo diugi največji individualni uspeh v naši občini v minulem letu. Ekipa košarkarjev pa igia v II. ligi s spre-menljivo srečo in z novo mlado ekipo. Poleg starih znancev zveznih lig, košaikarjev, so v II. zvezni ligi sedaj že drugo leto rokometaši Slovana. Ti se potegujejo enako kot košar-karji za mesto pod vrhom z močno ojačano ekipo. Uspelo jim je zbrati ackaj ojačanj iz drugih slovenskih klubov in sedaj pričakujejo uspehe. S široko zastavljenim delom med mladino, kot so ga ponovno začeli v minulem letu, jim bo to verjetno tudi uspelo. Plavalci Ilirije so bili v minulem letu v precejšnji krizi. Res je, da de-lajo v težkili pogojih, saj je ne-mogoče držati korak s kvaliteto brez ustreznega bazena, res pa je tudi, da so jih rivali \z Ljubljane pre-hiteli prav tam, kjer je Uirija pred leti največ obetala, pri najmlajših. Delo z najmlajšimi ni najbolj uspeš-no in to je lahko pomembna hiba tega pred leti tako obstoječega ko-lektiva z Vevč. Pravzaprav pa se je ta obetavnost nehala z združitvijo Slavije z Ilirijo. Obstajajo znamenja, da se vletu 1973 ta ,,španovija" raz-druži in bomo imeli zopet plavalni klub Slavija. NOGOMET je še vedno najbolj množična športna igra. Na ko-pališču, na tovarniškem dvorišču, na izletu - staro in mlado, še ženskc niso izvzete, če gre za šalo. Skoiaj vsak sindikalni aktiv ima vsaj eno nogometno ekipo in le v nogometu potekajo tekmovanja v sindikalnih ligah. Slavija je še vedno boljša od Slovana. Pri tem se Slavija le malo bolj zanaša na tuje moči, Slovan pa že od svojega drugoligaškcga slovesa naprej vztrajno gradi na svojih kadrih. Proboj je težak in verjctno bo še trajalo, da bodo ujeli Slavijo. Najvcčji uspeh nogometa in Slovana pa je: načrtno delo s pionirji vseh okoliških šol. Končno sole tudi no-gometaši spoznali, da je osnovna športna ceiica tudi za nogomet: šola. In ko so to spoznali, so vzeli stvar tako resno in načrtno, kot so to že pred mnogimi leti storili ro kometaši ali pa še celo bolj. To, da danes teče v Mostah šolska nogo- Koncem oktobra so na Kodeljev posnetku je skelet dvorane že naj metna liga z občudovanjem vredno kvaliteto, je po svoje več vredno, kot sodelovanje v II. zvezni ligi. No, vsak ima svoje kriterije. KARTING DIRKACEM se je malo zataknilo. Z odhodom Grilja v JLA so prenehale rezervacije na prva mesta. Res pa je, da AMD Moste ni več edini klub te vrste v Sloveniji, da se bori za osnovna sredstva in da igra pri tem športu skoraj odločilno viogo denar - v obliki dobtega stroja. KEGLJAČI Saturnusa so tiha, skromna ekipa. Vedno pri vrhu slo- venskega kegljanja, gaiači, a šport-niki amateijL Taki so bfli včeraj in taki bodo jutri, ko bomo pisali leto 1973. STRELSKI ŠPORT še vedno ni doživel renesanse. Celo neobhodna povezava strelstva s splošnim ljud-skim odporom ni zadostna spod-buda in argument, da bi se mrtvilo kaj bistveno spremenilo. Vendar tako res ne bo smelo iti naprej. Ni problem v pomanjkanju denarja, pač pa v delavoljnih ljudeh. Ce smo prav razumeli zadnje premike v naši družbi, potem bo ta problem v 1. 1973 verjetno rešen. Pregledati bo verjetno treba, ali le ni kje, kdo, ki je odgovoren za obstoj in razvoj strelstva. NAMIZNI TENIS je ba dolga leta rezerviran za Dolsko in Zalog, saj so tam še danes zelo dobri pogoji za ta šport. A tistih, ki bi držali mladino skupaj, je vse manj; tako jc tudi mla-dine pri dovškem in zaloškem na-miznem tenisu vse manj. Obratno pa je pri DK Kajuh na Selu. Prizadevni in iznajdljivi funkcionarji se borijo za to, da bi dobili prostor, kjer bi postavili lahko kaj več kot le eno mizo. Ko bodo dosegli to (in vse kažc, da bo to zagotovo že v za-četku 1973. leta), bodo lahko vklju-čUi več mladine. Uspehi, ki jih DK Kajuh dosega danes, so še vedno uspehi bivših igralcev drugih ljub-ljanskih klubov. Pa nič ne de. Kaže, da jutri ne bo več tako. m položili temeljni kamen za novo i id Še vedno tečcjo krogle na ba-linišču na Studcncu in še vedno so športni balinarji BK Polja med naj-boljšimi v SlovenijL Resni pa so tudi balinarji v SP Kodeljevo. Sicer pa lahko rečemo o balinanju tudi tole: razveseljivo je, da balinanje ni več ,,gostilniški" šport - šport, ki je bil nujno vezan na dva deci, pač pa po-staja vsc bolj prava športna panoga. 2al pa to vlogo prevzema kegljanje -no, pa raje dovolj v to smcr, da nc bo hude krvl Da ne botno kaj pozabili, se mo-ramo spomniti še na dve novi šport- ni panogi, ki sta zrasli na Kode-ljevem: rekreacijski šport v DRK Slovan je nekaterim premalo, zato je že kar na dlani nov športni klub: teniSki klub. Sicer pa naj se mladi res malo bolj zavzamejo in ne le re-kreacijsko. In še eni so novi: vater-polisti. Niso se nam še predstavili, obrekljivci pa govore, da je ta klub zbirka nezadovoljnih vaterpolistov Ilirijc in Ljubljane. Kakorkoli že, tekmovalno premiero tenisarjev in vaterpolistov bomo videli v 1.1973. In na koncu še smučarji. Ce ho-čemo govoiiti tako kot o vseh športih doslej, o tekmovalcih, po-tem so najvnetejši - rekreacijski smučaiji iz Saturnusa. To je močan smučarski kolektiv, ki sam priredi na Ieto 3-4 tekme, sodeluje pa še na vseh desetih. Prav resni so in tre-nirajo tako, da so mnogim mladim ,,ta piavim" špoitnikom za vzgled. Na Kodeljevem pa ima svoje pro-store še smučarski klub Snežinka, ki je pravzaprav neke vrste klub smu-čarskih učiteljev in vaditeljev, in to iz cele Ljubljane. Ker pa že uživajo gostoljubnost naše občine, se ji od-dolžijo z marsičem. Minulo zimo so pomagali družbeno-rekreativnemu klubu Slovan vzdiževati smučišče in aktivnost na Blaževem griču, letos pa zopet oboji skupaj nameravajo nekaj novega: organizirali bodo -ko bo sneg - tek na smučeh po Kodeljevem paiku. Menda bo orga-niziran tudi servis za izposojanje Sportno dvorano in kot viduno na tekaške opreme in - prav tako men-da - bo ta tekaška proga razsvet-ljena. VSE NAJBOLJE VLETU1973 VSEM: ŠPORTNIKOM IN TRIMOVCEM ŽELIJO: SPORTNIKI IN TRIMOVCI (Ne razumete? To je moja želja in težnja vse naše družbene skupnosti: Da bi se vsi ukvarjali s športom, da bi bili zdravi in srečni in uspešni)