www.demokracija.si Št. 14, leto XIII. 3. april 2008, 2,50 EUR SLOVENIJA JANKOVIČEVI VELIKI NEPREMIČNINSKI POSLI EKSKLUZIVNI POGOVOR BORUT PETEK: ZAVRAČAM OČITKE RACIJA ■Nekaanja državna ^sekretarka Andrijana Starinal^osem poskuša diskreditirati svoje P-MMfe i morala najprej esti pred svojim pragom. razbitje enoumja Samsung SGH-M300: teža: 63 g velikost: 80x40x16,7 mm čas pripravljenosti: do 230 ur čas pogovora: do 250 ur barvni grafični zaslon (65.536 barv) GPRS vgrajen digitalni fotoaparat prostoročno telefoniranje preko vgrajenega zvočnika M MS zvočna beležka (diktafon) vgrajen radio Slika je simbolična Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Samsung SGH-M300. Vsi dosedani naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 4 dodatne aparate GSM. Nagradna igra traja do 30. aprila 2008. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www. demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). 1. Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006 2. Naročniki do 1.9.2006 Naročam tednik Demokracija število izvodov: Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o.. Mivka 25, Ljubljana Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: NE DA ID za DDV: NAGRADNA IGRA Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popusta) (10% popusta) (20% popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokradja, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2447204. I Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. TRETJA STRAN ca demokratska stranka £ itovenian Democrolic P°rty H,; renska demokratska! ^ Slovenian Democr! Vzpon demokratov Metod Berlec Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da je Slovenski demokratski stranki, največji vladni stranki, uspelo ustaviti trend padanja javnomnenjske podpore. Priče smo njenemu vnovičnemu vzponu. Po zadnji Večerovi anketi je bila SDS še precej za SD, po Delovi sta stranki praktično izenačeni, po anketi SPEM, ki je bila narejena na izredno velikem vzorcu in jo objavljamo v naši reviji, pa Janševa SDS že izrazito vodi pred Pahorjevo SD. Lani je največji vladni stranki najbolj škodovala afera Sova ter kratki stiki med predsednikom vlade in sedaj že pokojnim nekdanjim predsednikom države. Konec lanskega leta je sledil trenutek resnice in glasovanje o zaupnici vladi. Pokazalo se je, da opozicija (še) ni pripravljena prevzeti odgovornosti za vodenje države oziroma nima alternativnega koncepta za vodenje, kar je bilo svojevrstno sporočilo volivcem. Opozicijski politiki so se namreč otepali ponujene priložnosti, nekaterim pa se je prav videlo, da bežijo pred odgovornostjo. Hkrati je predsednik vlade Janez Janša z napovedjo vojne proti tajkunom in s pozivom po čim boljšem delovanju pravne države ubral prave strune. Ljudje so od njega že pred tem pričakovali, da se bo odločno spopadel z divjo privatizacijo, s korupcijo, klienteliz-mom, socialno neenakostjo in podobnimi stranpotmi tranzicije. Po polovici predsedovanja Evropski uniji se potrjuje, daje vlada kompetentna, zna voditi ne samo Slovenijo, ampak tudi EU. Dobri so tudi gospodarski kazalniki z izjemo inflacije. Pri tem se je treba vprašati, zakaj pada podpora Pa-horjevim Socialnim demokratom. Nekateri pravijo, da zaradi delne konsolidacije LDS in Zaresa. No, to je najbrž samo del resnice. Pahor je sicer lani predstavil nekakšen osnutek alternativnega vladnega programa, a to je bilo vse. Ko je pred časom skupaj s svojimi ekonomskimi svetovalci pripravil nekaj »alternativnih« predlogov na davčno-fmančnem področju, seje osmešil. Bajukovo finančno ministrstvo je njegove predloge strokovno povsem pohodilo, saj so bili nedomišljeni in so pokazali Pahorjevo nepoznavanje problematike. Pri tem je na RTVS celo pomešal pojma javni dolg in zunanji dolg. Zato je k sebi privabil Mitjo Gasparija, ki naj bi kot prihodnji podpredsednik vlade za finančno-gospodarske zadeve pokril njegov primanjkljaj. Sam se je razglasil za kandidata za mandatarja. No, javnosti se je vse to zdelo preveč samovšečno in Pahor se je znašel v težavah. Da bi prikril svoje pomanjkanje znanja, programa in vsebine, se je spustil v ceneni ekshibici-onizem. Javnost je tako seznanjal s svojimi športnimi in prehranjevalnimi navadami. Spregovoril je o svoji odvisnosti od energetskih poživil in uspavalnih tablet. Podal se je v zabavne oddaje, in kot je zapisal neki kolumnist, igral samega sebe v svoji naravni vlogi. V nasprotju s SDS, ki javno razglaša, da ne izključuje nobene stranke in poskuša biti povezovalna, je Pahor začel ravnati drugače. Možnost povolilne koalicije z Janševo SDS izključuje. Zdi se torej, da sta Janša in Pahor vlogi zamenjala. Janša poskuša biti povezovalen in pravi, kdor ni proti nam, je z nami, kar se je v preteklosti že pokazalo kot učinkovito in uspešno. Ne nazadnje je bil to ključ Drnovškovega uspeha. Nasprotno je Pahor to pozicijo zapustil in začel a pri-ori zavračati sodelovanje s SDS, stranko, ki v javnosti uživa čedalje večji ugled. Predsednik SD je, kot kaže, podlegel tistim, ki so vseskozi kritizirali njegovo preveč »mehko« stališče do Janše. Sedaj, ko ga je zaostril, mu to škoduje. V kuloarjih pa se govori, da se nekateri že veselijo Pahorjevega morebitnega neuspeha. Med njimi naj bi bil glavni akter nekdanji premier Anton Rop, ki naj bi se videl na mestu predsednika SD. Če premier Janez Janša deluje kot človek neuklonljive volje, jeklenih živcev in državniške drže, je zgodba s Pahorjem drugačna. Predsednik SD ne deluje kot človek, ki bi se bil zmožen zoperstaviti različnim lobijem, ki bi znal tajkunom reči »ne«, ki bi znal samostojno voditi svojo politiko. Ko ga je v javnem pismu kritiziral Boško Šrot, se mu je povsem nepotrebno servilno in boječe opravičeval. Je po vsem tem človeku, ki mu primanjkuje državniških kompetenc, mogoče zaupati mesto predsednika vlade? IS Demokracija ■ i4/xm ■ 3. april 2008 Priče smo spremembam v javnem mnenju. Kljub sistematičnim napadom na predsednika SDS in vlade Janeza Janšo je največja vladna stranka spet v vzponu, medtem ko SD zaradi nekaterih Pahorjevih potez izgublja. KAZALO UVODNE STRANI 9 Razvpita ASK spet napada 10 Pogledi: Zgodovina in mir 11 Kolumna: Strah pred Demokracijo? POLITIKA 12 Reševanje vprašanj s Hrvaško 14 Pomanjkanje medijske pluralnosti 17 Borut Petek zavrača vse očitke 20 Čas za razbitje medijskega enoumja SLOVENIJA 22 Vse Jankovičeve transakcije v Ljubljani 26 Represija ali nujnost kaznovanja? 28 Zbiranje podpisov pod peticijo 30 Navzkrižje interesov vTNP 32 Razpeti med Argentino in Slovenijo 72 Reševanje vprašanj s Hrvaško TUJINA 34 Prihodnost Balkana je znotraj EU 36 Globus: Spet letalsko povezani 37 Tuji tisk: Najden praevropejec INTERVJU 38 Dr. Tomaž Luckmann DOMOZNANSTVO 42 Ljutomer, osrčje Prlekije 45 Najstarejša zgodovina Slovenije 46 Osebnosti: Dušan Simovič 50 Naši kraji: Bistra 52 Dragocenosti Narodnega muzeja 54 Stanja evropske duše OGLEDALO 56 Film: Tekla bo kri 58 Avtomobilizem: Chevrolet spark 60 Zdravje: Tretje leto Darujmo za življenje 62 Šport: Hokejska druga pomlad v Ljubljani 64 Črna kronika: Trojica osumljena umorov 66 Rumeno: BigBrother spet med nami 68 TV Kuloar: Harmonikarjev labodji spev 74 Koprski župan zahteva odškodnino Premier Janez Janša je vodje parlamentarnih strank in poslanca narodnih skupnosti seznanil z delom komisij, ki sta jih slovenska in hrvaška vlada lani ustanovili za reševanje vprašanja meje. Stranke so bile s pogovori različno zadovoljne. 17 Borut Petek zavrača očitke Objavljamo pogovor z nekdanjim svetovalcem v kabinetu predsednika vlade Borutom Petkom, o katerem se v zadnjem času veliko piše in govori. Danes je zaposlen pri največji vladni stranki SDS, kjer je leta 2004 pomagal pri njeni volilni kampanji. 22 Vse Jankovičeve transakcije Zoran Jankovič kot župan mestne občine Ljubljana kupuje in prodaja nepremičnine, večkrat tudi brez proračunskega pokritja, sprejema donacije kot protiuslugo za pridobitev poslov, podpira projekte visokih stolpnic itd. DEMOKRACIJA, Mivka 25,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/ 24 47 205 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01 / 24 47 200 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/24 47 204 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Maruša Mihelčič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, dr. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Ralffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Demokracija • i4/xin • 3. april 2008 »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki Imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava In dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokraclja.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: fotomontaža 38 Intervju: dr. Tomaž Luckmann Prepričan sem, daje družina vedno bila osnovna celica družbe in tudi vedno bo. Vendar se družina tudi spreminja: v industrijski družbi ni bila ista, kot je danes. Če primerjamo družino v različnih obdobjih, bi morda lahko rekli, daje v krizi. Pl MOKRAC MA MA6MDN4KRA Züemokracijo do novega telefona Demokracija Demokracija Demokracija avimo, kar drugi zamolčijo ^"nlft,, Soslo ^OKJIH 8 NOVIC ---- »naiu lno'°9'ja premier ' ne Prezrite ZI VNO Francoski Clearstn slovenska Sova mike atnvke Simpozij z naslovom Kultura, druiba In tohnologlja fOTO: Gregor Poneven www.kolosej. Oro spored In <*»» www.bsi.si Tečajna in menjalna tet ^ KOLOSEJ BAJ^A, sTóWíÑím Hashlm Thacl ivski prem FOTO teJte'S OemoK«^ 0 ko«*1* GLOSA/HUMOR Več kot beseda Aleksander Škorc Tromeja. Zamaskirana postava. V eni roki bela kanta, v drugi črna. V ustih dva čopiča, eden za belo, drugi za črno. Za pasom še dve kanti. V eni razredčilo (za barve), v drugi špirit (za postavo). Še ena postava. V roki ima prižgano cigaro. Občasno jo začasno vtakne prvi postavi v usta (med čopiča). Potem izvleče čopiče in ji da piti iz ene kante (špirit) pa še iz druge (razredčilo). Pomembna je prva postava, ker gre za našega prvega 'malarja'. Nehote nas je vpisal med velike narode, ker vsak velik narod ima svojega 'malarja'.Tudi naš 'malar' zmore začeti vojno, ne zmore pa v njej zmagati niti se v njej ne namerava bojevati. Človek ga kar sliši, kako pred odločilno bitko nagovori soborce: Fantje, vi kar lepo na juriš, jaz pa na hitro skočim domov paziti mularijo. Če bo stara' prej iz službe, pridem pa še kaj naokoli, če se mi le ne bodo 'šnirencizameštrali'... Za 'malarje' je pač značilno, da premorejo veliko besed, zelo malo pameti in čisto nič modrosti. Radi vidijo, da drugi trpijo namesto njih, in nikakor in nikoli ne bi hoteli storiti ničesar za kogarkoli, razen če nimajo od tega neposrednih koristi. So pa - komaj verjetno - tudi drugačni ljudje. Dalajlama pravi, da bo odstopil, če se bo nasilje v Tibetu stopnjevalo. Da bi se ljudje zaradi njega ali v njegovem imenu pretepali in umirali, se mu zdi popolnoma nesprejemljivo. Bremena tuje smrti na lastni vesti ne bi prenesel, od žalosti in sramote bi nemudoma legel pod najbližje drevo in se poskušal zediniti s predniki. Je pa prav gotovo pripravljen in zmožen v vsakem trenutku dati življenje v korist in svobodo tako ljubega mu naroda. Kaj pa vi? Če bi znali in smeli, bi hoteli prevzeti nase trpljenje koga drugega? Bi zmogli v neznosnih mukah jokati od sreče ob spoznanju, da vaše obupno trpljenje prinaša srečo in veselje vam najljubšemu bitju? Če je vaš odgovor da, potem je nastopil čas, da potrkate. Ne veste kam, kako in zakaj? No, potem je treba ugotoviti, da vaš odgovor ni bil ravno iskren. Kadar se človek vprašuje o pomembnih stvareh, je dobro vedeti, da je mogoče nalagati vsakogar, najlaže pa samega sebe. Edino Boga ni mogoče nalagati niti pred njim česarkoli skriti. Če verjamete vanj ali ne, bo poskrbel, da vas prej ali doslej dosežejo posledice lastnih dejanj. Dejanja pa nastajajo v mislih in te so torej vzrok vaših tegob. Ne vsebina krožnika niti vsebina "malarskih kant", vaše lastne misli so tiste, ki vam ne dajo potrkati. H-umor »Ne moremo si zamisliti, da bi si kupili objekt v Ljubljani, tako kot si lahko nekateri. Tega ni zmogel niti LDS, kije bil na oblasti 12 let.« (Predsednik SLS Bojan Šrot ni ravnodušen do dejstva, da se je največja vladajoča stranka SDS nedavno preselila v lastne prostore.) »Sem zelo družinski človek, zato vem, da bo čas tudi za to.« (Predsednici LDS Katarini Kresal se za zdaj ne mudi pri ustvarjanju družine. Najprej mora zmagati na volitvah.) »Gospod Stepišnik, lahko me provocirate in vlečete za jezik, a rekla sem vam že, da o konkretnem poslu ne bom govorila.« (Razvpiti Delovi nadzornici Andrijani Starina Kosem so med intervjujem za Večer nekoliko popustili živci. Kakšne posledice je občutil »vsiljivi« novinar Matija Stepišnik, še ni znano.) »Tekmovalci smo prikazani kot popolni bedaki, ki se ne znamo vesti, čeprav smo znali biti tudi odlična ekipa in smo si pomagali med seboj.« (Tamara, ki je prva izpadla iz resničnostne-ga šova Big Brother, je sebe dojemala čisto drugače kot gledalci pred TV-sprejemniki.) »Ko človek gleda Katarino Kresal, ne more, da z njo ne bi sočustvoval... Še na tragedijo gleda s sarkazmom: če nam druge stranke jemljejo kadre, to dokazuje, kako odlično članstvo imamo.« (Politični analitik Bernard Nežmah napoveduje, da bo LDS pod vodstvom Katarine Kresal zaradi prebega kadrov kmalu postala Katarina Brez Stranke.) »Vladavina SDS je pokazala, da je ta stranka povsem sposobna voditi državo in da lahko povsem uspešno vodi tudi predsedovanje EU.« (Urednik portala vest.si Jani Sever priznava, da kljub vsemu še ni čas za zamenjavo vlade.) »Vpolitiko se ne spuščam in pri mojih letih ter stroki za taka vprašanja gotovo nisem primerna.« (Podjetnica in starleta Alma Brdžanovič ne zna odgovoriti na vprašanje, ali so slovenski mediji politično uravnoteženi.) »Analize vedno napovedujejo, da nas bo naslednji teden kar naenkrat konec, a je stranka še vedno odigrala pomembno vlogo.« (Predsednik NSi Andrej Bajuk je prepričan, da NSi deluje kot ptič Feniks. Preteklost je pokazala, da to drži.) »Glede na to, da so nas malodane vsi sogovorniki, vključno z ljudmi, ki niso hoteli govoriti z nami, opozarjali, naj bomo previdni, ko pišemo o navezi Janša-Petek-Novak, bo prejko-ne na vrsto prišel še tednik, ki ga berete.« (Nova Magova pridobitev Anuška Delič se boji, daje padanje Magove naklade predvsem posledica maščevanja »Petkove hobotnice«, ne pa »uravnoteženje« tednika,) ki ga vodi Pivovarna Laško.) »Če bomo o kazenskem zakoniku razmišljali tako kot vladajoča koalicija, bo ta dober takrat, ko bo zaprta večina ljudi.« (Poslanec SD Bojan Kontič se boji, da bo Slovenija postala en sam zapor tako kot v času komunističnega režima.) 6 Demokracija • 14/xiii • 3. april 2008 ZGODBE Taktični umik Poslanci so pretekli teden znova odločali o zakonu o končanju postopkov vračanja podržavljenega premoženja. 39 poslancev je glasovalo za zakon, 21 pa proti njemu. Ker je bilo pri vnovičnem odločanju po vetu državnega sveta za potrditev zakona potrebnih 46 glasov, zakon ni bil potrjen. Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, je dejal, da neizglasovanje omenjenega zakona ne pomeni nič tragičnega in da je dokaz več, da tudi znotraj poslanskih skupin koalicije deluje strankarska demokracija. Tanko zanika pojav trenj znotraj koalicije in ne misli, da izid glasovanja pomeni nezaupnico koalicijskih poslancev ministru za pravosodje Lovru Šturmu, kakor so to takoj po končanem glasovanju poskušali prikazati poslanci opozicije, posebej Miran Potrč iz SD. Razlog, da se je šest poslancev SDS vzdržalo glasovanja, je v tem, da so presodili, da z zakonom ne bomo dobilo toliko, kolikor se pričakuje, in da se z njim postopki ne Neizglasovanizakon ni nezaupnica ministru Šturmu. bodo bistveno pospešili. Tanko sam je drugačnega mnenja, vendar neizglasovanja zakona ne jemlje tragično. Pojasnil je tudi, da je opozicija proti zakonu nastopila odkrito agresivno in zelo nestrpno tudi do tistih, ki se jim premoženje vrača. Opozicija bi, če bi bil zakon izglasovan, sprožila referendum, ki bi davkoplačevalce veliko stal, opozicija pa bi na ta račun pridobivala tudi volilne glasove, saj svoje delovanje že leta gradi predvsem na delovanju proti Cerkvi. Na dlani je torej, da neizglasovanje zakona ni tragična stvar in da bi politiziranje denacionalizacije in njenih upravičencev s strani opozicijskih veljakov največ škode naredili prav tistim, ki na dokončanje denacionalizacijskih postopkom čakajo že leta. V. K. POPRAVEK IN ODGOVOR Črni dnevi za Črno vdovo (1) Svetli dnevi za Črno vdovo! V Delu se moramo odzvati na zavajajoča namigovanja in neresnične trditve, ki jih v članku »Črni dnevi za Črno vdovo« (št. 12/7 ) navaja avtor. V družbi Delo niso predvidene nikakršne spremembe sistema vodenja podjetja, zato mag. Peter Puhan še naprej ostaja predsednik uprave Dela z vsemi pooblastili in pristojnostmi, ki jih predvideva statut družbe. Nadzorni svet tako v celoti podpira upravo podjetja, saj je le-tej z učinkovitimi ukrepi v zadnjih mesecih uspelo umiriti negativni trend prodaje časopisa Delo, ki je bil zaradi določenih zunanjih posegov v uredništvo in poslovanje podjetja še posebej izrazit v zadnjih dveh letih. V Delu tudi v celoti zavračamo namigovanja o slabšem poslovanju družbe, saj poslovni kazalci kažejo povsem nasprotno. Družba Delo je namreč v prvih dveh mesecih 2008 za 10 odstotkov povečala prihodke v primerjavi z istim obdobjem lani, hkrati pa je za poldrugi odstotek presegla načrtovane prihodke. Tudi ustvarjeni celotni poslovni izid je za skoraj 2,5-krat večji od doseženega v istem lanskem obdobju (indeks 246), ne nazadnje pa je poslovni rezultat v prvih dveh mesecih bistveno boljši od načrtovanega. Pomemben del časopisne ponudbe medijske hiše Delo še naprej ostaja tednik Mag, ki mu z novimi vsebinskimi in tržno-komunikacijskimi prijemi nameravamo dati nov zagon. Ocenjujemo namreč, da z oglasnega in prodajnega vidika tednik Mag ohranja velik tržni potencial za družbo Delo. Peter Penko, Odnosi z javnostmi, Delo, d. d. Pahorjeva SD pristavlja lonček Med kmeti in drugimi lastniki kmetijskih zemljišč je bilo v zadnjih tednih čutiti precej nejevolje, ker jim je Davčni urad RS (Durs) pošiljal posebne odločbe in položnice o odmeri obveznosti iz kmetijstva, v njih pa je poleg katastrskega dohodka (KD) iz kmetijskih in gozdnih zemljišč kot dohodek naveden tudi povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, iz katerega je nato izračunana akontacija dohodnine za leto 2007. To je letošnja novost, na katero so se javno odzvali Socialni demokrati (SD) in prejemnike obvestil pozvali, naj zavrnejo odločbe, vlado pa, naj spremeni zakonodajo. Pri tem so v Pahorjevi SD pozabili, da je bil način obdavčevanja dohodkov iz subvencij, torej na podlagi povprečnih subvencij na vsa kmetijska in gozdna zemljišča, sprejet z novim zakonom o dohodnini, ki je Novo obdavčenje subvencij je bilo sprejeto v parlamentu. začel veljati 1. 1. 2007, in ne z zakonom o ugotavljanju katastrskega dohodka (SD je vlado pozivala, naj popravi zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka). Z ministrstva za finance so pojasnili, da je bil zakon sprejet v državnem zboru (torej tudi s poslanci SD) ob soglasju in podpori kmetijske stroke. Razlog za spremenjeni način obdavčevanja kmetijskih subvencij je bila predvsem po- DeMOKRACUA • 14/X1II • 3. april 2008 enostavitev sistema za izračunavanje akontacije dohodnine za dohodke od subvencij, saj je bila prejšnja rešitev ocenjena kot prezapletena in prezahtevna. Takšno rešitev, ko dohodek iz kmetijske dejavnosti fizičnih oseb obdavčujejo na podlagi pavšalne davčne osnove (Italija za vse kmetije, Avstrija in Nemčija za majhne kmetije, Francija za nekatere delovno intenzivne kmetijske dejavnosti itd.), pozna večina držav članic EU. Pri tem ministrstvo opozarja, da tem odločbam ni mogoče oporekati, razen če gre za napako. Pavšalne davčne osnove ni mogoče izpodbijati niti z dejanskimi dohodki, o čemer je že večkrat odločalo tudi ustavno sodišče. Vsak zavezanec pa ima možnost, da preide na ugotavljanje dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Dodajmo, da bi o tem morali razmisliti predvsem večji kmetje, pri manjših lastnikih pa so zneski tako izračunanih davčnih obveznosti minimalni. Tako znaša davčna obveznost za r74 evrov KD in k temu prištete subvencije (čeprav ta ni bila uveljavljana) v višini 315 evrov le 5,05 evra. V. K. DOGODKI Srečanje zunanjih ministrov EU Minuli petek in soboto je v Kongresnem centru Brdo potekalo neformalno srečanje zunanjih ministrov držav članic EU - Gymnich, ki ga je vodil predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose Dimitrij Rupel. Zasedanje se je začelo s poglobljeno razpravo o Bližnjem vzhodu, na kateri so ministri govorili o bližnjevzhodnem mirovnem procesu in razmerah v Libanonu pa tudi o vlogi Sirije, Iranu in dejavnosti terorističnih organizacij. Razprava je prvi dan potekala tudi o odnosih med Evropsko unijo in Rusko federacijo, saj slovensko predsedstvo pripravlja vrh EU-Rusija, ki bo junija v Rusiji. Tema pogovorov je bila tako priprava na vrh pa tudi ocena razmer v Rusiji po nedavnih predsedniških volitvah ter splošno o medsebojnem sodelovanju. Sobotna razprava je bila namenjena prizadevanjem slovenskega predsedstva za utrjevanje miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu ter za oživitev t. i. solunskega programa, s katerim Srečanje ministrov za zunanje zadeve EU na Brdu je leta 2003 Evropska unija zagotovila vsem državam Zahodnega Balkana evropsko prihodnost, torej članstvo v EU, ko bodo za to izpolnjevale pogoje. Na delu zasedanja so sodelovali tudi ministri oziroma predstavniki držav s tega območja. Tako so se srečanja udeležili hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovič, vodja srbske diplomacije Vuk Jeremič in kosovski premier Hašim Tači, med katerima pa žal ni prišlo do srečanja. Zasedanje se je končalo s kosilom, na katerem je bil govor o medkulturnem dialogu, ki mu je EU namenila leto 2008 in je tudi ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva. V tem delu zasedanja so, kot je že navada, sodelovali tudi zunanji ministri držav kandidatk za članstvo v EU. Zunanji ministri EU so v izjavi ob koncu neformalnega srečanja izrazili zaskrbljenost zaradi razmer v Tibetu in pozvali h končanju nasilja. Zavzeli so se za tvoren dialog o vprašanjih, kot so ohranitev tibetanskega jezika, kulture, vere in tradicij, izjava pa ne omenja možnosti bojkota olimpijskih iger v Pekingu. Kitajsko so pozvali, naj z aretiranimi ravna v skladu z mednarodnimi standardi in naj spoštuje svobodo medijev oziroma omogoči neoviran dostop medijev v Tibet. Dan kasneje, v nedeljo, so v devetih novih članicah schengenskega prostora, tudi v Sloveniji, »padle« meje v zraku, kar pomeni, da odslej na letališčih ne bo več mejnega nadzora na letih znotraj razširjenega schengenskega prostora. Ostala bo le še varnostna kontrola, ki pa jo bo opravljala varnostna služba in ne policija. P. J. Jasna Pogačar, Jan Zobec in Mitja Deisinger Novi ustavni sodniki Poslanke in poslanci državnega zbora so minuli petek za primerne ocenili vse štiri kandidate za nove ustavne sodnike. Mitja Deisinger, Jasna Pogačar in Jan Zobec so pred hramom demokracije že prisegli, Ernesta Petriča pa na sejo državnega zbora ni bilo, zato bo to storil kasneje. Najprepričljivej-šo večino med vsemi kandidati je s 57 glasovi dobil Zobec, medtem ko so Deisingerja najverjetneje podprle le koalicijske stranke, saj je prejel 49 glasov. Pred tajnim glasovanjem je nekaj strank svojo odločitev tudi pojasnilo. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je predlog predsednika države Danila Turka ocenil kot primernega. »Gre za uveljavljene, strokovne, družbeno odgovorne in delovne kandidate,« je dejal. Prvi poslanec LDS Jožef Školč je na drugi strani napovedal, da njihovi poslanci ne bodo podprli Pogačarjeve in Deisingerja. Vili Rezman iz upokojenske stranke je podporo napovedal vsem štirim kandidatom, v SD pa so se odločili, da podpore posameznim kandidatom ne bodo javno razkrili. Po dolgih mesecih kadrovske krize na ustavnem sodišču je njegova postava končno spet izpopolnjena. Za to ima veliko - če ne največjo - zaslugo predsednik države Danilo Turk, ki je predlagal ne le sodnike, za katere je bilo mogoče sklepati, da jih bo državni zbor potrdil, pač pa tudi vrhunske pravne strokovnjake. Pri tem je zanimivo, da njegovega za prihodnost države zelo pomembnega predloga niso v celoti podprle prav tiste stranke, ki so mu na predsedniških volitvah stale ob strani. P. A. Glasba za mir V nedeljo je združeni zbor in orkester katoliških gimnazij v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedel dobrodelni koncert Slomškove ustanove. Mladi - več kot 200 dijakov pod vodstvom dirigenta Damijana Močnika, s sodelovanjem sopranistke Barbare Tišler, organista Klemena Karlina, pianista Lovra Freliha in dramskega igralca Pavleta Ravnohriba - so zaigrali in zapeli kan-tato britanskega skladatelja Karla Jenkinsa z naslovom Oboroženi mož: maša za mir, ki je bila v Sloveniji izvedena prvič. Ker je za kantato značilna kombinacija različnih glasbenih slogov - od klasike, džeza do molitvenih motivov iz islama -, je pri izvedbi sodeloval tudi imam Samir Jusič. Navzoče je najprej nagovoril predsednik uprave Slomškove ustanove Ivan Štuhec in dejal, da za ustanovo ne stojijo bogataši, ampak 'uboge vdove' iz svetopisemske prilike, ter da je ustanova že do sedaj delila štipendije tudi dijakom in študentom, ki ne obiskujejo katoliških šol. Častni pokrovitelj prireditve je bil premier Janez Janša, ki je poudaril, da je oblikovanje ustanov, kot je Slomškova, izraz pobude državljanov, ki se zavedajo, da je resnična avtonomija tista, ki ne čaka, kaj bodo državni organi predpisali. Slomšku je uspelo postaviti slovensko šolstvo na najširše humanistične vrednote, oprte na krščanske temelje. Mladi virtuozi so se z izvedbo Jen-kinsove kantate odlično izkazali in že sedaj dokazali, da je naložba v znanje tista, ki se po besedah častnega pokrovitelja koncerta v življenju najbolj Koncert Slomškove ustanove obrestuje. L. H. 8 Demokracija ■ 14/xni • 3. april 2008 V SREDIŠČU Neverodostojna ASK Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven Obtožbe ASK Andrijana Starina Kosem (ASK), nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo in nekdanja predsednica uprave Kapitalske družbe (Kad), danes pa predsednica nadzornega sveta Dela, je s svojimi izjavami, objavljenimi v sobotnem intervjuju za časnik Večer dvignila veliko prahu. Odzvali so se prav vsi, ki jih je v svojih odgovorih poimensko navedla, in demantirali njene trditve. Na tem mestu bomo pregledali le izjave, ki se nanašajo na gospodarske teme in domnevno korupcijo, opozorili pa bomo tudi na nekatere podatke, ki še prihajajo v javnost, nanašajo pa se na čas delovanja ASK v vladi. Zanikako trditve Ker je nekdanja državna sekretarka v intervjuju govorila o nekakšni neformalni komisiji, ki naj bi se bila srečevala vsak četrtek pred sejo vlade, govorili pa naj bi bih o prodaji državnih deležev v podjetjih, sta se že v soboto odzvala predsednik vlade in SDS Janez Janša in finančni minister Andrej Bajuk, predsednik NSi. V komisiji naj bi bili po navedbah ASK predsednika skladov Kad in Sod Tomaž Toplak in Marko Pogačnik, ministra Andrej Bajuk in Andrej Vizjak, Borut Petek in Zvonko Ivanušič. Ob robu sobotnega posveta SDS v Izoli je Janša razložil, da je bilo v tem mandatu ustanovljenih veliko komisij za privatizacijo, vendar pa so o zadevah, ki so v pristojnosti vlade in državnih organov, odločali ti organi oziroma vlada sama. »Mogoče je, da je imel kdo kakšne druge namene ali želje, vendar mu v mandatu te vlade to ni uspelo,« je dejal premier. Bajuk pa je po programski konferenci NSi zavrnil, da bi sodeloval v neformalni komisiji za prodajo deležev Kada in Soda. Tudi Marko Pogačnik je zanikal, da bi poznal komisijo, o kateri je govorila ASK. Da pri sprejemanju poslovnih odločitev na upravo Kad nihče ni izvajal pritiska, so zatrdili tudi v Kadu in pojasnili, da so organi upravljanja svoje odločitve sprejemali samostojno, na podlagi strokovnih izhodišč in sprejetih poslovnih načrtov za posamezno poslovno leto. Ker je ASK omenila tudi Boruta Petka (doslej že večkrat), se je odzval tudi ta in zavrnil vse njene trditve. Kaj pravi Njavro? Najostrejši pri tem je bil Darko Njavro, ki ga je ASK tudi omenila v pogovoru. Dejal je: »Res si ne bi rad mazal rok z ASK in njeno gnojnico laži in izmišljotin, pa se vendar moram odzvati. Njena navedba 'uprla sem se komuniciranju s Petki, Domnom Zavrlom, Darkom Njavrom, raznimi generali in drugimi lobisti, ki so takoj po sestavi vlade začeli krožiti po Sloveniji', je laž, vsaj v delu, ki se tiče mene.« Pojasnil je, da je ASK spoznal po zamenjavi oblasti leta 2004, na Večerovem forumu pa je podrobno pojasnil to srečanje in komunikacijo med njima nasploh. ASK Njavrove navedbe ni želela komentirati. Izgovorila se je, da ga osebno ne pozna. Povezano Z Železnicami Na dan pa prihajajo tudi zgodbe, povezane z delovanjem ASK v času, ko je bila državna sekretarka in predsednica več nadzornih svetov. Med dragim iz časa, ko je sedela v nadzornem svetu Slovenskih železnic (SŽ), ko je bil direktor Peter Puhan, zdajšnji predsednik Nekdanja državna sekretarka Andrijana Starina Kosem znova obtožuje. Darko Njavro pravi, da je ASK maja 2005 izjavila: "Ko bo konec mandata te vlade, hočem imeti toliko denarja, da ne men ne nobenemu iz moje familije ne bo treba več delat." uprave družbe Delo. Ko so železnice objavile razpis za prodajo 12 hektarjev zemljišča v Novi Gorici, sta se kot ponudnika prijavila dva. Prvi (mariborsko podjetje MTB - podjetje za inženiring, trgovino in storitve) je ponudil občutno višjo ceno, plačal varščino, pripravili so tudi pogodbo. Takrat naj bi se bila vključila ASK in dejala, da to ne bo šlo, ker kupec po njenih informacijah ne bo dobil bančnega posojila za nakup zemljišča. Dodajmo, da je bila ASK nadzornica tudi v NLB. Po naših podatkih prvi ponudnik res ni dobil posojila, železnice so razpis ponovile, vmes se je zamenjal direktor (Jože Jurkovič je iz domnevno osebnih razlogov odstopil, prišel j e Puhan), prijavil se je samo en ponudnik in kupil zemljo za približno 8 milijonov evrov ceneje. In kdo je bil to? Ajdovsko Primorje, ki je zemljo kupilo za 23 milijonov evrov, na tem zemljišču pa naj bi nastalo 'mesto v mestu', kar pomeni, da bo novo novogoriško središče ob državni meji vredno vsaj desetkrat več. Gre za Primorje, katerega vodstvu naj bi bila ASK omogočila ugoden menedžerski odkup in je znano iz akcije kriminalistov »čista lopata«. Od prav tega Primorja naj bi bila ASK kupila luksuzni apartma v Izoli. Sodbo naj si ustvari vsak sam. iS Demokracija • i4/xin ■ 3. april 2008 POGLEDI Uničevalec prihodnosti Ana Miillner Primer samodržca Mugabeja postavlja pod vprašaj politiko nekdanjih kolonialnih velesil do Afrike. S splošnimi in predsedniškimi volitvami se je Zimbabve z obrobja sveta, kamor ga je poslala skoraj tridesetletna vladavina Roberta Mugabeja, vrnil v središče svetovne pozornosti. Mu-gabe, ki je svojo državo spravil na seznam najrevnejših na svetu in popolnoma uničil nekoč zgledno gospodarstvo, se bo moral tokrat podati v ogorčen boj za naslednji mandat na čelu države. Okrepljena opozicija bo, kot kaže, prvič lahko računala na volilni uspeh - podpornikov ji glede na stanje v državi zagotovo ne primankuje. Afriški samodržec pod vprašaj postavlja tudi odnos nekdanjih kolonialnih velesil do nekdanjih kolonij. Iz Londona je, vse od osamosvojitvenega vala naprej, na afriško celino prispelo na milijone funtov denarne pomoči, še največ denarja pa je bilo namenjenega v Zimbabve. In verjetno ni treba poudarjati, v čigavih žepih se je znašel levji delež nakazil. Podobna zgodba se ponavlja po vsej afriški celini, a nikjer do te mere kot v Zimbabveju. To meče slabo luč na nekdanje kolonialne države (poleg Velike Britanije predvsem na Francijo), ki so s svojimi denarci tako rekoč financirale skorumpirane afriške režime. Seveda te države denar krvavo potrebujejo, a njegov pritok bi se moral bistveno zmanjšati, če ne celo usahniti isti trenutek, ko je začel teči v žepe voditeljev. Le tako bi namreč samodržci, katerih zadnji veliki predstavnik v Afriki je Mugabe, začeli dejansko vlagati v razvoj svojih držav, saj bi si le tako lahko zagotovili tudi lastni obstoj. In mogoče bo šele sedaj napočil čas, da si bo Zimbabve opomogel od škode, ki jo je utrpel v zadnjih desetletjih. Če je Mugabeju pred skoraj tremi desetletji uspelo priti na oblast z ostrim nasprotovanjem nekdanjim kolonialnim silam, si te dni marsikdo v Zimbabveju želi vrnitve v čas kolonizacije. Mugabejev režim je svoj srd do nekdanjih vladarjev razvil do te mere, da je iz države izbrisal prav vse spomine na čase kolonizacije, vključno z bolnišnicami, s šolami in prometnimi povezavami. Državo mu je uspelo vrniti nekaj stoletij nazaj v preteklost in večini prebivalcev uničiti vse upe za prihodnost. Pri tem nekdaj karizmatični voditelj, danes pa le oslabljeni starček še vedno na ves glas nasprotuje belcem in njihovi politiki, ne pa tudi njihovemu denarju. Množica poslušalcev pa je iz dneva v dan manjša. Zgodovina in želeni mir Lucija Horvat Na srečanju pisateljev so bili posebne pozornosti deležni med sabo sprti narodi, predvsem kosovski Albanci in Srbi. Oboje so organizatorji sicer povabili, a se niso odzvali. Očitno je juha še vedno prevroča in lahko pričakujemo, da bo takšna ostala še nekaj časa. Na okrogli mizi v okviru mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu, posvečeni etničnemu odnosu zgodovine kot vira miru, je predsednik Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN Edvard Kovač poudaril, da je bil prav odnos do zgodovine, ki gre pogosto onkraj zgodovinskih dogodkov in se idealizira v mit, večkrat vzrok za vojne v svetu. Po njegovih besedah še vedno pogrešamo zgodovino kot učiteljico miru, saj prepogosto postane navdih za iracionalno predstavo o tem, kako smo »mi«, pisci zgodovine, dobri in »oni«, o katerih pišemo, slabi. Sama se še zelo dobro spomnim pouka zgodovine v osnovni pa tudi srednji šoli, in če pomislim, kaj nas je tedaj učila zgodovina NOB, se lahko s Kovačevo tezo le strinjam. Zgodovina vzgaja človeškega duha, zato je vprašanje, kako jo pisati in kako jo podajati, vedno aktualno. Kako pisati o vojni, da bi bilo sporočilo mir? Zagotovo bi morali pisati primerjalno zgodovino in dejstva predstavljati z več (vseh) vidikov. Res je, kot je dejala francoska pisateljica Monique-Lise Co-hen, da mir ni dejstvo, pač pa etična zahteva oziroma poziv v kontekstu nasilja. Ze dolgo vemo, da bi se moralo človeštvo učiti iz napak in zgodovine ter se izogibati že storjenim napakam, toda to se spričo nenehnega ponavljanja nasilja in spopadov zdaj na tem, zdaj na onem koncu sveta zdi popolnoma nemogoče doseči. Pred kratkim sem videla posnetek, na katerem neka muslimanska mama, ki so jo posneli skrivaj, uči svojo malo hčerko antisemitizma ... Spori zaradi vere, ozemlja ali vode se bodo nadaljevali, o tem ne dvomi nihče, in gotovo se bo človeška kri še velikokrat prelila. Zakaj bi se torej še naprej trudili z vzgojo za mir, se udejstvovali pri prireditvah proti vojnam, če je globalni mir utopija? Morda pa na mir ne kaže gledati samo globalno in misliti, da v obup glede neuresničljivosti miru vodi idealizem? Mislim, da temu lahko pritrdim, saj menim, da je vzgojo za mir treba nadaljevati in se veseliti majhnih uspehov. Zgodovina, ki favorizira samo en vidik preteklosti, vpliva na pojav konfliktov in je lahko tudi njihov vzrok, zato se je treba truditi, da bi takšnega enoumja bilo čim manj. Tudi pri nas. 10 Demokracija • h/xiii • 3. april 2008 KOLUMNA Strah pred Demokracijo? Dr. Peter Starrč Naneslo je, da sem letoval v Laškem, kjer sem želel v bližnji samopostrežni trgovini kupiti revijo Demokracija. Tam so bile na stojalu vse mogoče revije, vendar Demokracije nisem opazil. Vprašal sem prodajalko pri pultu: »Imate morda tudi revijo Demokracija?« »Ne, te revije pa 'ne držimo1!« »Ja, kaj ne marate demokracije?« »Nič dobrega nam ni prinesla!« »Ampak tisti, ki so bili na Golem otoku, se z vašim odgovorom verjetno ne bi strinjali.« »Prav škoda je, da so odpravili Goli otok!« Ker je pogovor krenil v tako čuvstvene sfere, sem plačal in odšel. Spomnil sem se, da prodajajo revije tudi v recepciji hotela, kjer sem bival. Ker tam letujejo ljudje raznih političnih nazorov, sem bil prepričan, da imajo zagotovo tudi Demokracijo. A tudi tam so mi rekli, da te revije 'ne držijo'. Naprej pa nisem maral več raziskovati, še na bencinskih črpalkah ne, saj tam Demokracije - razen ene izjeme, ki sem jo doslej opazil - tudi 'ne držijo'. Ker večkrat letujem v Posočju, revije in časopise takrat kupujem v bovški trafiki. Tudi tam sem že nekajkrat naletel, da niti ob četrtkih dopoldne (na dan izida) nisem mogel kupiti Demokracije. Včasih je sploh niso imeli ali pa so mi rekli, da so jo že razprodali. Na bencinski črpalki te revije 'ne držijo' in tudi ne drugje, kjer prodajajo časopise. Zgodilo se je, da je moj prijatelj, ki je tam letoval, hotel kupiti Demokracijo v četrtek dopoldne, pa so mu rekli, da so jo že prodali. Ker je bil v tistem izvodu zanj neki pomemben članek, mi je telefoniral v Ljubljano, ali mu lahko pošljem ta izvod. Pozneje sem se pozanimal v distribuciji Demokracije in povedali so mi, da so takrat poslali v Bovec dva izvoda, a da so enega dobili nazaj ... Nekoliko bolje je bilo z revijo Mag; po sedanji spremembi pa pričakujem, da se bo pojavila še na vidnejšem mestu, zraven tednika Mladina, ki ga doslej še nikoli ni zmanjkalo. Nasploh je Mladina po vseh prodajalnah in kioskih na najvidnejšem mestu, medtem ko je Demokracija - če jo sploh imajo - zložena med druge revije, tako da se vidi le kake tri centimetre njenega roba. Po vsem tem ugotavljam, da se glede naših medijev vzpostavlja nekakšna Gleichschaltung (ki je veljala za časa Hitlerjevega režima), in to ne samo pri izdajateljih, temveč tudi v distribuciji. Če hočeš kje, kjer prodajajo najrazličnejše revije, kupiti tednik - enega od redkih, ki ne udrihajo čez vlado po dolgem in počez, kar počne večina drugih publikacij te vrste - izpadeš kot nekakšen iztirjenec. Se pravi kot človek s pomanjkljivo vzgojo oziroma zapelja- demokracija • 14/XIII ■ 3. april 2008 Čisto vseeno mi je, ali tednik Demokracija kje 'držijo' ali 'ne držijo'. Želim si le, da bi ga prodajali povsod tam, kjer se dobijo tudi druge revije. nec, ki mu je treba temeljito oprati možgane, da bo vedel, kaj je prav! Ker smo to vlado izvolili Slovenci na demokratičnih volitvah, pomeni, da prej napisana ugotovitev zajema že toliko državljanov, kot da se je epidemično razširila med nami nekakšna nenavadna duševna bolezen. Psihiatri, ki so študirali medicino, kakršno poučujejo v demokratičnih državah, tu ne morejo prav nič pomagati. Potrebni so specialisti tradicionalne moskovske šole in njihovi učenci, ki jih še vedno »proizvajajo« nekatere fakultete. Teh je že toliko, da jih naše gospodarstvo ne zmore vseh zaposliti, na tujem pa potrebe po takih specialnih kadrih tako rekoč ni. Vendar jih še kar proizvajajo, hkrati pa tarnajo, da je vedno več nezaposlenih z visokošolsko izobrazbo ... Ti kadri nas že ves čas poskušajo prepričati, kako strašansko smo ga polomih, ko smo izvolili sedanjo vlado. Spominjam se, da je izid volitev leta 2004 tako presenetil novinarje, da jim je za nekaj dni pošla sapa ter so nehali pisati in poročati. Prejšnji finančni minister Mitja Gaspari pa je na vrat na nos odpotoval v New York, kjer je moral nujno urediti neke zadeve, ki so bile pomembnejše kot predaja poslov nasledniku Andreju Bajuku. Skratka, Slovenci se sploh ne zavedamo, kaj vse smo imeli v času, ko so nas oropali za dve pokojnini, ko so nam nekaznovano kradli državno premoženje, ko je bila inflacija precej višja kot sedaj, delavske plače pa nižje! Da se vzpostavi prejšnje stanje, je treba celo štrajkati, da bo inflacija in vse drugo postalo spet »normalno«. Morda bi se celo dogovorih z našimi 'hrvaškimi prijatelji', da bi spet oživili taborišče Goli otok, kamor bi pošiljali najbolj trdovratne primerke na prevzgojo ... In da bi vse to dosegli, onemogočajo tudi distribucijo naše revije, kjer le morejo. Za konec samo še tole: Čisto vseeno mi je, ali tednik Demokracija kje 'držijo' ali 'ne držijo', želim si le, da bi ga prodajah povsod tam, kjer se dobijo tudi druge revije. 13 11 Sestanek premierja Janeza Janše s predsedniki parlamentarnih strank in poslancema narodnih skupnosti Reševanje vprašanj s Hrvaško Petra Janša, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Premier Janez Janša je vodje parlamentarnih strank in poslanca narodnih skupnosti seznanil z delom komisij, ki sta jih slovenska in hrvaška vlada lani ustanovili za reševanje vprašanj meje. Stranke so bile s pogovori različno zadovoljne. Medtem ko so bili predsedniki SDS, SD, NSi in SLS s pogovori večinoma zadovoljni, sestanek ni izpolnil pričakovanj vodij opozicijskih LDS, Zaresa in Lipe. Predsednika SNS in DeSUS pa po srečanju nista dajala izjav. Načelno so se vsi strinjali, da vprašanja odnosov s Hrvaško ne bodo izkoriščali v predvolilnem času, niso pa se zavezali k temu. Premier je po srečanju dejal, da pri »večjih parlamentarnih strankah prevladuje trezen pogled na situacijo, tako da z zmernim optimizmom lahko računamo, da vsaj pri ključnih parlamentarnih dejavnikih v Sloveniji ne bo prihajalo do izkoriščanja te teme v predvolilnem času«. Premier pojasnjuje janša je pojasnil, da sestanka ni sklical samo zaradi nekaterih aktualnih dogajanj, ampak zato, ker so se na prejšnjih sestankih s predsedniki parlamentarnih strank - zadnji je bil septembra lani - dogovorili, da se znova srečajo po sestanku omenjenih komisij. Kot je dejal, je pri delu komisij prišlo do dvomesečne zamude najprej zaradi parlamentarnih volitev na Hrvaškem, nato pa tudi zaradi »motečega dejavnika«, to je enostranske uveljavitve hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) za članice EU s i. januarjem. Ko je bila odstranjena tudi ta ovira - potem ko je Hrvaška 15. marca zamrznila veljavo ERC za članice EU -, pa sta komisiji lahko nadaljevali delo. Premier je dejal, da so se na sestanku strinjali, da je »vsaj delo komisije, ki določa sporne točke na meji med Slovenijo in Hrvaško, koristno tudi v primeru, če ne bi prišlo do nadaljevanja dela. Kajti šele določitev teh spornih območij v celoti omogoča operacionalizacijo brionske izjave o spoštovanju stanja na dan 25. junija 1991 in o izogibanju incidentom«. Glede nedavnih dogodkov ob Dragonji, ko je Hrvaška nekaj zemljišč na levem bregu Dragonje v lasti slovenskega sklada dala v zakup oziroma jih prodala, je Janša ponovil, da so se pristojne slovenske institucije na to »nezakonito prodajo« ustrezno odzvale. »Najemnik zemljišča še naprej razpolaga z njim, ga izkorišča, kot določa zakonita pogodba. Sproženi pa so vsi pravni postopki, na podlagi katerih bo treba odpraviti nepravno stanje, ki se je poskušalo vzpostaviti v sosednji državi.« Malo pred srečanjem je Zavod 25. junij na svoji spletni strani objavil, kot so navedli, »prvi del dokumentov zunanjega ministrstva, ki dokazujejo, koliko slovenskega ozemlja in morja je v preteklih letih slovenska politika brez sklepov DZ sama ponujala Hrvaški«, čeprav gre za nesporno slovenska ozemlja. Iz domnevnih dokumentov sicer ni razvidno, iz katerega leta naj bi bili, in tudi niso podpisani. Po srečanju je Janša na novinarsko vprašanje dejal, da z dokumentom ni seznanjen. Poudaril pa je, da »Slovenija ne ponuja ničesar« in da se »trudi, da bi sporna vprašanja rešila na najboljši in ustrezen način«. Premier je tudi napovedal, da se bo s predsedniki parlamentar- Premier Janša je napovedal, da se bo s predsedniki parlamentarnih strank znova sešel po prvem sestanku skupine mednarodnopravnih strokovnjakov. 12 Demokracija • m/xiii • 3. april 2008 POLITIKA Nagrada za »ekskluzivno novico« Združenje novinarjev Srbije je pred tednom dni dopisnici časnika Politika iz Slovenije Svetlani Vasovič Mekina podelilo nagrado, listino združenja. Združenje je novinarko nagradilo zaradi objave dokumenta o sestanku političnega direktorja slovenskega zunanjega ministrstva z visokimi predstavniki ameriškega State Departmenta. Kot je poročala srbska agencija Tanjug, je bila novinarka nagrajena za »ekskluzivno objavo dokumenta, ki je javnosti predstavil navodila, ki jih je State Departement dal slovenskemu zunanjemu ministru glede priznanja neodvisnosti Kosova«. Svetlana Vasovič Mekina je nagrado dobila za izjemen prispevek novinarstvu in razvoj novinarstva brez meja. Svetlana Vasovič Mekina nih strank znova sešel po prvem sestanku skupine mednarodnopravnih strokovnjakov. Takrat bo namreč po njegovih besedah »bistveno bolj jasno, ali je mogoče v realnem času pričakovati rešitve po poti, ki smo jo jeseni izbrali«, česar sedaj po njegovih besedah še ni mogoče storiti. Ta skupina namreč pripravlja slovenski predlog za določitev vprašanja, ki bi ga predložili tretji strani. Kdaj naj bi se komisija sešla, še ni znano, po navedbah hrvaških medijev pa morda konec aprila na Reki. Odziv predsednikov strank Predsedniki strank niso bili enotni, ali je sestanek poenotil slovensko stran. Predsednik SDS in premier Janša je dejal, da ne ve, ali so stranke po sestanku bolj enotne, da pa so vsekakor »bolj informirane«. S tem se je strinjal tudi vodja SD Borut Pahor, ki je menil, da se bo v prihodnosti pokazalo, ah so stranke postale enotnejše. Po mnenju predsednika NSi Andreja Bajuka je slovenska stran po sestanku »nekoliko bolj enotna kot prej, je pa prav gotovo enako informirana«. Predsednik SLS Bojan Šrot pa je menil, da je bilo srečanje zelo konstruktivno in daje poenotilo slovensko stran. »Verjamem, Joško Joras zadovoljen z Janševo izjavo. da vse stranke zasledujejo isti cilj - interes Slovenije -, žal pa nekatere zasledujejo tudi drugi cilj, ki je usmerjen predvsem v okvir letošnjih državnozborskih volitev,« je glede enotnosti slovenske politike do Hrvaške po srečanju menil predsednik Lipe Sašo Peče. »V resnici nismo naredili niti enega koraka naprej, da bi se poenotili,« je dejala predsednica LDS Katarina Kresal in izrazila prepričanje, da gre glede odnosov s Hrvaško za »pomemben projekt«, ki ga brez poenotenja ne bo mogoče rešiti. Predsednik stranke Zares Gregor Golobic pa je menil, da je bil sestanek poskus poenotenja glede posameznih zadev, širših ambicij pa premier ni imel. Joras zadovoljen Joško Joras je v ponedeljek, dan po izteku roka, ki mu ga je solastnik Casinoja Mulino Urban Cerar postavil za odstranitev predmetov na zemljišču, ki ga je Cerarju prodalo mesto Buje, dejal, da ga veseli izjava predsednika vlade Janeza Janše, da najemnik zemljišč lahko ta še vedno uporablja. Kot je pojasnil Joras, ni predvideval, da bi se lahko kaj zgodilo, saj po njegovih besedah ponarejena zemljiška knjiga ne more imeti pravnih učinkov. Joras je izrazil zadovoljstvo, da je predsednik vlade Janša dejal, da Joras kot najemnik zemljišč lahko ta še vedno uporablja in da bo Slovenija stala za svojo lastnino. »Če bi do česa prišlo, ne bi deložirali mene, ampak Republiko Slovenijo,« je dejal Joras. Na vprašanje, ali ima kakšne informacije, kaj namerava storiti Urban Cerar, je Joras dejal, da prihajajo zelo različne informacije, ki naj ne bi bile pozitivne do Jorasa oziroma lastnine Slovenije. Na Cerarjevo napoved, da bo proti Jorasu vložil tožbo, če Hrvaški premier Ivo Sanader se ne umakne z zemljišča, pa je Joras dejal, da sam ne priznava pristojnosti hrvaških sodišč na tem območju. Ne Joras ne njegov odvetnik Danijel Starman morebitne tožbe do omenjenega roka nista prejela. Cerarjev odvetnik Mitja Zupan o tožbi ni želel govoriti. Dejal je, da kot odvetnik ne želi odgovarjati na vprašanja glede svoje stranke, ker gre za zaupen odnos. Po njegovih besedah gre za Cerarjevo zasebno zadevo in za Demokracija to, »da se preko zasebnih glav tu perejo neki državni posli«, kar po njegovem mnenju ni v redu. »Sicer pa zakaj bi moral Urban Cerar trpeti in gledati spore okrog državne meje,« se je vprašal Cerarjev odvetnik Zupan. HrvaŠka stran Minuli konec tedna je zaznamovalo neformalno srečanje zunanjih ministrov EU na Brdu pri Kranju, kamor so bili vabljeni tudi ministri dr- Hrvaški minister Gordan Jandrokovič žav Zahodnega Balkana. Tako se je srečanja udeležil tudi vodja hrvaške diplomacije Gordan Jandrokovič in dejal, da sta se s slovenskim kolegom Ruplom srečala le na kratko, izrazil pa je pričakovanje, da bo kmalu prišlo do dvostranskega srečanja. Minister Jandrokovič je dejal, da je reševanje vprašanja meje pred mednarodnim pravosodnim organom edina rešitev, saj so bile izčrpane že vse možnosti za dvostranski dogovor. Dejal je, da sta • 14/XIII • 3. april 2008 komisiji, o katerih sta se lani na Bledu dogovorila premiera Janez Janša in Ivo Sanader, že začeli s pripravami, upa pa, da bo kmalu steklo tudi resno delo pri identifikaciji spornih točk na meji. »Pozivam k temu, da zadeve rešujemo v mirnem ozračju, Hrvaška je za dogovor v evropskem duhu in z njene strani ne bo izzivanj,« je zatrdil Jandrokovič, ki ni želel komentirati zadnjih dogodkov ob Dragoniji, temveč je dejal le da, gre za hrvaško ozemlje, če pa kdo meni, »daje to sporno, bomo to reševali pred sodiščem«. V preteklih dneh so odmevale tudi izjave hrvaškega premierja Iva Sanaderja na Hrvaškem radiu v redni mesečni oddaji Kako vlada vlada. »Niti centimetra hrvaškega ozemlja ne bomo dali Slovencem,« je hrvaški premier prepričeval enega od poslušalcev radia, ki ga je zanimala ocena predsednika hrvaške vlade »glede početja slovenske strani na meddržavni meji ob reki Muri«. Sanader je ocenil, da »želijo tisti, ki provocirajo s slovenske strani, intenzivirati provokacije, da meddržavni komisiji za vprašanje meje ne bi začeli opravljati svojega dela«. V enourni radijski oddaji je Sanader med drugim dejal, da je zamrznitev izvajanja zaščitne ERC za članice EU prispevala tudi h hitrejšemu uradnemu povabilu v članstvo Nata, ki ga Hrvaška pričakuje na skorajšnjem vrhu Nata v Bukarešti. H 13 POLITIKA Pomanjkanje medijske pluralnosti Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven, B. Šuštar/STA V zadnjem času so mediji znova v središču pozornosti slovenske politične javnosti. K temu je pripomogel tudi izid tematske številke revije Dignitas, ki na 420 straneh prinaša prispevke 27 avtorjev o medijski in človekovi (ne)svobodi. Kot je v uvodu zapisal dr. Janez Jerovšek, eden od urednikov zbornika, je temeljni problem slovenskega medijskega prostora v pluralnosti med mediji, ne pa pluralnost znotraj medijev. Pluralnost med mediji je namreč tista dimenzija, ki determinira svobodo ter avtonomnost medijev in novinarjev. Po Jerovškovem mnenju je plu-ralizacija znotraj medijev bolj »igrana pluralizacija oziroma prikrita homogenizacija, pri kateri se v okviru določenega uredniškega koncepta v določenih proporcih dopuščajo tudi druga pluralna mnenja, ki niso mnenja uredništva aH njihovega temeljnega koncepta«. Zgodba o jari kači čeprav v omenjenem zborniku Delov novinar Peter Kolšek trdi, da se je problem medijev začel šele s prihodom vlade Janeza Janše in z napadom na medije, je treba dodati, da se je medijska problematika v Sloveniji zaostrila že leta 2000, ko je bila izvoljena Bajukova vlada, ki je pozneje doživela medijski umor. Prav na podlagi medijskega umora Bajukove vlade je leta 2002 izšla tematska številka revije Dignitas z naslovom Medijska konstrukcija slovenske realnosti, v kateri so avtorji prispevkov analizirali slovensko medijsko prizorišče v tedanjem času, predvsem v zvezi z usmerjanjem javnega mnenja, medijskim monopolom, učinki indoktrinacije, diskreditacij ter poslanstva slovenskih medijev. Šlo je za zbirko delnih poročil Zavoda za oživitev civilne družbe, ki pa je ob izdaji zadnje številke revije Dignitas povabil k sodelovanju tudi avtorje z »druge strani«. Poleg že omenjenega Petra Kolška so se odzvali novinarka Simona Rakuša, Sandra Bašič Hrvatin in Brankica Petkovič. Pri nastanku tematske številke Dignitas so poleg urednikov Janeza Jerovška in Andreja Aplenca sodelovali Ivan J. Štuhec, Jože Možina, Miro Petek, Vinko Vasle, Matevž Tomšič, Matej Makarovič, Viktor Blažič, Darka Zvonar Predan, Dejan Steinbuch, Ana Jud, Žarko Petan, Tomaž Rane, Silvester Šurla, Igor Kršinar, Stane Granda, Milan Ba-lažic, Taras Kermauner, Boštjan M. Turk, Peter Lah, Bernard Ne-žmah in Peter Jambrek. Sodelovanje med »desnim« in »levim« taborom naj bi bilo, kot je bilo pojasnjeno na posvetu ob predstavitvi zadnje tematske številke revije Dignitas v sredo, 26. maja, v Cankarjevem domu v Ljubljani, nekakšen prispevek k medkultur- POLITIKA nemu dialogu, ki je v letošnjem letu še posebej v ospredju. Pluralizem po SZDL-jevsko Kot je bilo že omenjeno, je Jerovšek kot osrednji problem izpostavil pluralnost med mediji, ki ne obstaja, pač pa nekateri mediji angažirajo pisce iz nasprotnega tabora (nemalokrat tudi teologe), da bi navzven pokazali notranjo pluralnost, kar z drugimi besedami pomeni, da so mnogi ko-lumnisti le figov list levo usmerjenih medijev. Na problematiko t. i. notranje pluralnosti je pisatelj Drago Jančar v eseju »Četrta oblast? Ha-ha« opozoril že pred šestimi leti, ko je omenil intervju na Radiu Slovenija (Studio ob i7ih, 26. marca 2001) s tedanjim predsednikom države Milanom Kučanom. Slednji je dejal, da so mnogi mediji v Sloveniji »notranje pluralni«, na primer nacionalni radio in televizija ter dnevni časopisi. Drugače pa velja za medije t. i. druge opcije, ki po njegovo niso notranje pluralni: »Politični tednik Mag, Družina, TV3, Radio Ognjišče, tam se drugačnih mnenj ne sliši. V Demokraciji, že naslov sam pove, se drugačnih mnenj ne sliši.« Kučan je v zvezi s tem napadel tudi oglaševalce v omenjenih medijih: »Torej, če hočete še argument, kar poglejte omenjene časopise, tam se vidi, kdo in kako veliko oglašuje. Ali so to časopisi, ki ustrezajo komercialnemu in podjetniškemu interesu za tako velike oglase? Mislim, da ne gre za komercialni interes, in če je to pod mizo, potem je seveda boljše, da se to dvigne nad mizo in potem bi mogoče takšen sklad v tej funkciji bil dobrodošel.« S tem »argumentom« je Kučan zavrnil smiselnost ustanovitve sklada za pluralizacijo. Ta je bil po zmagi SDS na volitvah sicer ustanovljen, vendar avtorji prispevkov v reviji Dignitas priznavajo, da ni dosegel svojega namena. Omenjeno Kučanovo stališče je Jančar leta 2002 komentiral s tezo, da govorjenje o t. i. notranji pluralnosti »razkriva globoko nerazumevanje demokracije in je daljni odmev partijskega voluntarizma, dobro znanega 'pluralizma samoupravnih interesov'«. Skratka, pluralnost po modelu nekdanje SZDL. Napad na oglaševalce Zanimivo je, da je natanko sedem let po znamenitem Kučanovem intervjuju za Radio Slovenija tako rekoč identične obtožbe glede oglaševanja v medijih, ki ne sodijo pod nadzor »zdravih sil«, ponovila razvpita Delova nadzornica Andrijana Starina Kosem, ko je v intervjuju za Večer znova napadla Slovenski tednik, ki naj Predstavitev tematske številke Dignitas v Cankarjevem domu Neposrečen nastop Nika Toša Spomin na Katedro Dogajanja v zvezi z mediji so se dotaknili tudi udeleženci okrogle mize »ExKatedra - 20 let boja za svobodo medijev in oblast«, ki je bila 27. marca v Narodnem domu v Mariboru. Nekdanji »kate-draši« so na okrogli mizi, ki jo je povezoval nedavno odstavljeni urednik zunanje politike na Dnevniku in nekdanji urednik Katedre Igor Mekina, sodelovali pa so Dejan Pušenjak, Božidar Novak, Samo Resnik, Svetlana Vasovič, Darinko Kores - Jacks, Maša Grgurevič Alčin, Peter Tomaž Dobrila, Andrej Fištravec, Matija Grah in Spomenka Hribar, dotaknili dogodkov iz preteklosti, zlasti zaplemb Katedre. Konec marca je minilo dvajset let od sojenja izdajatelju Katedre, tj. mariborski študentski organizaciji, ki jo je tedaj vodil Božidar Novak. Udeleženci so govorili tudi o dandanašnjih pritiskih na medije in prišli do ugotovitve, da je nekdaj nanje pritiskala komunistična partija, danes pa kapital - le-ta namreč vidi medije kot sredstvo za zadovoljevanje kapitalskih interesov. Udeleženci so opozorili tudi na politični program in zaveze, ki so jih dali vodilni predstavniki tedanje politične opozicije in so bile prvič objavljene v programu, ki ga je aprila leta 1988 kot prva predstavila prav Katedra. Prvi podpisnik je bil tedaj premier Janez Janša, ki mu zdaj podpisniki peticije proti cenzuri pripisujejo glavno krivdo za pritiske na medije. Nekdanji predsednik Milan Kučan Med zanimivostmi na posvetu v Cankarjevem domu ob izidu tematske številke revije Dignitas velja omeniti tudi precej neposrečen nastop »sive eminence s FDV« Nika Toša, ki je svoj nastop končal že pri uvodnih besedah, saj si je v družbi nekdanjih kolegov Petra Jambreka in Janeza Jerovška poskušal prilastiti zasluge v zvezi z raziskovanjem glede akcije 25 poslancev, ven- NikoTošje predčasno zapustil posvet. dar mu je Jambrek ugovarjal, češ da je raziskovalne aktivnosti na to temo tedaj opravljal sam, s čimer je Toša spravil v veliko zadrego. Zato je Toš svoj nastop na govorniškem odru - uspelo mu je oceniti le, da teolog Ivan J. Štuhec v svojem prispevku uporablja veliko moralno vrednostnih sodb - končal predčasno in je tudi takoj zapustil posvet. Okrogla miza »ExKatedra -20 let boja za svobodo medijev in oblast« Demokracija ■ 14/xiii • 3. apru 2008 15 POLITIKA Pomanjkanje medijske pluralnosti Za ASKje sporno oglaševanje v Slovenskem tedniku, nekatere pa motijo tudi redki oglasi v Demokraciji. Kdo bo plačal 200.000 brezplačnih izvodov Slovenskih novic? velik strošek za časopisno hišo Delo: »Veliko vprašanje je, ali je Delovemu brezplačniku Total v prvem letu izhajanja uspelo dobiti toliko oglasov, kot so tedenski stroški izdajanja 375.000 izvodov brezplačnika in njegovo distribu-iranje po Pošti Slovenije. Delo si tako distribucijo težko privošči še za plačljive izvode.« Vendar je njenim besedam težko verjeti, saj naj bi časopisna hiša Delo v kratkem pripravila »protinapad«, in sicer s tiskanjem dodatnih dvesto tisoč izvodov Slovenskih novic (s prenovljeno prilogo Bulvar), ki naj bi jih brezplačno pošiljali predvsem na podeželje, torej v kraje, kjer se razdeljuje Slovenski tednik. Od kod časopisni hiši Delo finančna sredstva za takšen projekt, lahko samo ugibamo. Zanimivo pa je, da je nekdanja tiskovna predstavnica SDS in kasnejša piarovka na ministrstvu za gospodarstvo (dobra prijateljica ASK) Patricija Šašek postala namestnica odgovornega urednika Slovenskih novic, čeprav nima novinarskih izkušenj. B Sloveniji ni tako bogatega gospodarskega tajkuna, ki bi si to lahko privoščil.« Kosmova se je lotila tudi stare novinarske ekipe na Magu, češ da so novinarji pozivali naročnike, naj Mag odpovedo, kar pa so novinarji Silvester Šurla, Igor Kršinar, Brigite Ferlič Žgajnar, Nenad Gliicks in Biserka Karneža Cerjak takoj demantirali in napovedali tožbo zaradi kle-vetanja. Omenjeni novinarji tudi zanikajo trditve, naj bi bila rast Magove naklade posledica Ma-gove združitve s tednikom Več v začetku leta 2007, saj je do rasti naklade prišlo šele nekaj mesecev kasneje, ko je po odhodu urednika Janeza Markeša v. d. urednika postal Silvester Šurla. Slednji za- nika tudi obtožbe, naj bi Mag pisal v korist ene politične stranke in celo izvajal medijske umore. Delovo »uravnoteženje« Po menljivo pa je, da je v kontekstu obtožb na račun Slovenskega tednika Andrijana Starina Kosem posredno priznala, da Delov brez-plačnik Total tedna predstavlja ► bi ga z oglasi podpirala »državna« podjetja. Starina Kosmova je za Večer med drugim dejala: »Vsa največja državna podjetja oglašujejo v Slovenskem tedniku, in to že v prvi številki, čeprav pred izidom še noben direktor nima popolnoma nobenega zagotovila, za kakšen projekt gre, kakšno branost ima. Vidite, takega projekta, kot je Slovenski tednik, se lahko loti samo prvovrsten politični tajkun, ki ima vsa zagotovila, da bo dobil oglasov za par sto tisoč evrov, kolikor je stroškov s produkcijo in distribucijo tedenskega brezplačnika. Mislim, da v Po Jerovškovem mnenju je pluralizacija znotraj medijev bolj igrana pluralizacija oziroma prikrita homogenizacija, pri kateri se v okviru uredništev dopušča včasih tudi drugo mnenje. Kultura, družba in tehnologija V prostorih Slovenske matice v Ljubljani je v četrtek, 27. marca, in v petek, 28. marca, potekal drugi letni simpozij, ki ga je organiziral Inštitut dr. Jožeta Pučnika (IJS). Letošnji je nosil naslov Kultura, družba in tehnologija, kar je tudi naslov enega temeljnih Pučnikovih del, ki je izšlo leta 1988, zato se je IJS odločil za ponatis omenjene knjige. Ob tej priložnosti je izdal tudi zbornik lanskega prvega simpozija, ki je bil posvečen kulturi in politiki. Letošnjega simpozija sta se udeležila minister za šolstvo in šport Milan Zver in minister za razvoj Žiga Turk, oba pa sta nastopila tudi kot predavatelja. Predsednik sveta IJS dr. Mihael Brejc je v uvodnem nagovoru izrazil obžalovanje, da je Pučnikova znanstvena misel na ljubljanski univerzi še vedno zanemarjena in da se na vabilo IJS simpozija ni udeležil nihče iz t. i. tranzicijske levice. Minister Zver je v svojem predavanju orisal predvsem razvoj Pučnikove znanstvene obravnave družbe, kulture in politike. Po letu 1990 je namreč dr. Pučnik začel poudarjati, da moderne institucije v demokraciji ne zadostujejo, če ni primerne kulturne podlage. Skupaj z Zverom so v prvem delu nastopih tudi dr. Tomaž (Thomas) Luckmann, dr. Edvard Kovač in predsednik SAZU dr. Boštjan Žekš. V drugem delu sta o tehnološkem razvoju govorila dr. Mitja Štular in minister Žiga Turk, o etiki in naravi pa akademik dr. Jože Trontelj in Iztok Geister. Drugi dan simpozija so uvodna predavanja najprej imeli mag. Zi-jah Bečirovič in dr. Drago K. Ocvirk, ki sta govorila o islamu, krščanstvu ter njunem odnosu s sodobno družbo, dr. Matevž Tomšič, Drugi simpozij v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika ki je govoril o civilni družbi v Sloveniji, in dr. Matej Makarovič, ki je predaval o globalizaciji in kulturni unifikaciji. V nadaljevanju sta se dr. Bernard Nežmah in dr. Dejan Jelovac dotaknila problematike medijev, medtem ko je dr. Uroš Pinterič predstavil problematiko interneta med varnostjo in svobodo. 16 Demokracija • 14/xin ■ 3. april 2008 POLITIKA Nisem pričakoval takih podtikanj Metod Berlec, foto: Gregor Pohleven Pogovor z nekdanjim svetovalcem v kabinetu predsednika vlade Borutom Petkom, o katerem se v zadnjem času veliko piše in govori. Danes je zaposlen pri največji vladni stranki SDS, kjer je leta 2004 pomagal pri njeni volilni kampanji. Po zmagi Slovenske demokratske stranke na volitvah leta 2004 in z nastopom nove vlade so na bolj ali manj pomembne funkcije in uradniška mesta po pričakovanju prišli nekateri novi ljudje. Nekateri med njimi so širši slovenski javnosti popolnoma neznani. Mednje nedvomno sodite tudi vi. Kako ste se znašli v kabinetu predsednika vlade? Po aktivnem sodelovanju v okviru volilne kampanje na dr-žavnozborskih volitvah leta 2004 me je predsednik vlade povabil v svoj kabinet. Si lahko predstavljate, koliko mi je takšno zaupanje pomenilo? Gre za fantastično velik izziv in mešane občutke strahu pred neznanim, bremen odgovornosti na eni ter pripravljenosti za delo na drugi strani. Sploh ko se zaveš, kako so ljudje v stranki garali od ustanovitve dalje, da je zaradi njihovih dejanj po toliko letih dobila zasluženo zaupanje vohvk in volivcev voditi državo, ki jo je ves ta čas aktivno sooblikovala. Z vso pravico zato tudi spremljajo vsakodnevno dogajanje. Tudi zaradi teh ljudi je Tarča nisem jaz, temveč delo vlade in največje vladne stranke. Preko teh obtožb se poskušajo diskreditirati dobri rezultati. odgovornost še toliko večja. Vsak trenutek se je zavedam. Z njo se zbudim in z njo zaspim. Kako ste se privadili na delo v kabinetu predsednika vlade? Vseeno ste prišli iz popolnoma druge sfere, javna uprava vam je bila bolj ali manj neznanka. Drži, zato sem bil razporejen na mesto začetnika, kjer sem se lahko ob delu tudi učil. Prvo leto sem spal po štiri do pet ur na dan, čez vikende sem prebiral raznovrstno strokovno literaturo in verjamem, Demokracija • h/xiii • 3. apni 2008 17 POLITIKA ► da ni bilo zaman. Danes vse to štejem za neprecenljivo izkušnjo, neprimerljivo s čimerkoli. Po nedavnem pisanju revije Mag se zdi, kot da ste pri svojih enaindvajsetih, dvaindvajsetih letih postali najvplivnejši človek v državi. Prekašali naj bi največje tranzicijske mačke. Kako to komentirate? Revijo Mag sem z veseljem prebiral vse od njene ustanovitve leta 1995 do nedavnega. Brati sem jo nehal, ko je nadzorni svet Dela radikalno posegel v njeno uredniško avtonomijo. Nadaljevanje zgodbe poznamo. Temu primerna je bila žal tudi ena izmed preteklih številk, ki ni odraz profesionalnega žurnaliz-ma. Pričakoval bi namreč, da me novinarja, če že pripravljata nosilni članek o meni na petih straneh, v skladu z novinarsko etiko vsaj vprašata za osnovna dejstva, vendar se to ni zgodilo. Nato sem prebiral neumnosti, kako sem na primer »gulil šolske klopi« z enim izmed direktorjev, ki je 12 Verjetno vsi obrtniki skupaj v Sloveniji, čeprav mnogi delajo že desetletja, niso toliko zaslužili, kot so zaslužili v nekaj letih instantni lastniki Pivovarne Laško. let starejši od mene. Če bi avtorja obiskala vsaj spletno stran podjetja, v katerem je omenjeni gospod direktor, bi videla, da se navedba tudi matematično ne izide. Polovice ljudi iz tistega članka v življenju sploh še nisem videl, za mnoge do objave članka nisem vedel, da obstajajo. Ko sem skladno z zakonom urednika Stojanova prosil za objavo popravka, mi je poslal dopis, da se je odločil, da popravka ne bo objavil. Očitali so vam, naj bi bilo od vaših odločitev odvisno, kdo bo postal direktor v podjetjih, kjer ima še vedno odločujočo vlogo država, kdo bo dobil službo in podobno? Takšne neumnosti bi rad pospremil z nasmeškom, a ta izgine v hipu, ko se zaveš, da ne prizadenejo le tebe, temveč tudi številne druge. Tolaži te lahko le dejstvo, da takšna podtikanja prihajajo 18 od ljudi, ki te sploh ne poznajo. Prijatelji te trepljajo po ramenu, rekoč: »Ah, pusti jih, mi vemo, kakšen si v resnici in da vse to ni res.« A s tem problem ni rešen. Nikomur ne privoščim, da se znajde v taki situaciji. Dobiš občutek, da krilatica »če stokrat ponoviš neko laž, ta postane resnica« resnično deluje. Sploh v času, ko smo brez dvoma že stopili v predvolilno obdobje, se zdi, da so za doseganje ciljev dovoljena vsa sredstva. Storiti vse, da se prikaže drugačna slika, kot je dejanska. Predsednik vlade Janez Janša je pred časom na neki tiskovni konferenci dejal, da ste mlad in sposoben ekonomist, da pa pretiravajo, ko vam pripisujejo tako velik vpliv. Kakšen je torej vaš vpliv na posamezna podjetja v večinski ali delni lasti države? Predsednik je povedal bistvo. Žal mi je le, da se mora ukvarjati s temi podtikanji in da mu kradejo dragocen čas. Kot da izzivi, ki so še pred vlado, ne bi bili dovolj. Postopek kadrovanja v družbah v večinski državni lasti je jasen; skupščina lastnikov imenuje člane nadzornih svetov, ti imenujejo upravo družbe in krog je sklenjen. Sam nisem bil nikoli v življenju član skupščine niti član nobenega nadzornega sveta ali uprave družbe. Ta trojček legitimno sprejema ključne poslovne odločitve. Andrijana Starina Kosem (ASK) je v oddaji Trenja pred časom izjavila, da so ji v Mariboru dejali, ko je bila še država sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, da brez soglasja družine Petek v tem mestu ne moreš praktično nikjer dobiti službe. Kako to komentirate? Dokazljiva laž. Nisem pričakoval takih podtikanj Kako komentirate lanski »preobrat« ASK? Kje vidite vzroke zanj? V denarju. Morala je bila tako že vseskozi vprašljiva. Predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot je v svojem pismu predsedniku vlade očital, da v času svoje vlade dopušča bogatenje raznim »obrtnikom«, za kar so mnogi rekli, da je s tem mislil podjetje v lasti vaše družine. Ste se pod to vlado okoristili? Verjetno vsi obrtniki skupaj v Sloveniji, čeprav mnogi delajo že desetletja, niso toliko zaslužili, kot so zaslužili v nekaj letih instantni lastniki Pivovarne Laško. Družinsko podjetje mojih staršev, ki se ukvarja s klimatizi-ranjem prostorov, bo prihodnje leto praznovalo 29 let. Leta 1980 so starši po delu v Nemčiji začeli v majhni garaži, leta in leta so garali od zore do mraka. Verjemite mi, to sem skozi svoje otroštvo najbolj čutil sam. Vse, kar je podjetje ustvarilo, sta oče in mama zaslužila z lastnimi žulji in delom vseh zaposlenih v tridesetih letih. Nista prišla v neko družbeno podjetje in ga olastni-nila niti nista imela nikoli kakih političnih privilegijev. Če pogledate referenčno listo podjetja, vidite na prvi pogled impresiven seznam državnih institucij, a le redko kdo ve, da se je urad predsednika države klimatiziral v času, ko je bil predsednik gospod Kučan, vladni urad, ko je bil predsednik pokojni dr. Drnovšek, ministrstva, ko so jih vodili gospodje Gaspari, Gaber, Bavčar, Rop ... S Pošto Slovenije na primer podjetje sodeluje od leta 1980, s Telekomom Slovenije od leta 1981, s takratnim republiškim sekretariatom in današnjim ministrstvom za notranje zadeve od leta 1981, z Državnim zborom RS v celoti pa od leta 1993. Ko se danes pogovarjam z očetom, pravi, da podjetje v svoji zgodovini še ni imelo tako majhnega obsega poslovanja z državnimi institucijami kot prav v času te vlade. Rast podjetja je posledica konjunkture v zasebnem sektorju oziroma v gradbeništvu in dejstva, da ima Demokracija ■ i4/xm ■ 3. april 2008 POLITIKA skorajda vsaka vas svoj trgovski center. Zdaj še samo čakam, da bo kdo rekel, da sta avstrijski Hofer ali Lidl podjetji v večinski državni lasti (smeh). (Premolk.) No, sicer pa je oče močno nasprotoval moji odločitvi, da sprejmem izziv in se pridružim kabinetu. Končno ceno te odločitve je na žalost plačala vsa družina. V zadnjem času ste se znašli v primežu nekaterih medijev. Mnogi z obtožbami na vaš račun niso skoparili. Kot kaže, imajo ti napadi predvsem politično ozadje. Vaš komentar? Tarča nisem jaz, temveč je tarča delo vlade in največje vla- dne stranke. Preko teh obtožb se poskušajo diskreditirati dobri rezultati. Dejstvo, da je delo vlade brez dvoma dobro, mnoge moti. Največji mediji imajo jasno lastniško strukturo in posledično sledijo željam lastnikov. Ti pa so pohtično večinoma vezani na SD, Zares in LDS. Mediji so pogosto orožje kapitala in pohtike za dosego njihovih lastnih ciljev. Neargumentirano obtoževanje je pogosto uporabljena metoda, ko hočejo oblatiti tiste, ki jim niso všeč. Mag npr. noče objaviti niti mojega popravka. Ker verjamem v pravno državo, sem tako prisiljen, da pravico poiščem na sodišču. Žal bo šele takrat postalo jasno, da s članki v Magu ni bilo vse v redu. Že sedaj pa lahko brez posebnega vizionarstva rečem, da pričakujem, da se bodo napadi nadaljevali. Prepričan pa sem, da se tistim, ld za temi dejanji stojijo, zadeva ne bo izplačala. Pred časom seje veliko namigovalo, kaj naj bi bil vzrok vašega sestanka s predsednico uprave Vegrada Hildo Tovšak. Nekateri so iz tega spletli velike zgodbe. Vi ste takrat sporočili, da ste se z njo srečali zaradi Peterletove volilne kampanje, proti časopisu Dnevnik pa celo napovedali tožbo. Zakaj? Ker so objavili neresnico in navedb niso popravili. Pravna pot je tako edina, ki posamezniku ostane na voljo ob takšni brutalnosti. In načrti za prihodnost? Pomagati stranki, da po uspešnem predsedovanju izpelje tudi uspešno volilno kampanjo in zmaga tako kot leta 2004. To si brez dvoma zasluži. Verjamem, da bodo takšno oceno dali tudi volivke in volivci, in to ne glede na dejstvo, da nekateri ne izbirajo sredstev, da bi to preprečili. Kar se mojih osebnih ciljev tiče, vidim v prihodnosti veliko možnosti, saj sem se med študijem in delom v zadnjih letih veliko naučil. Predvsem pa bi si želel svoje znanje in pridobljene izkušnje nadgraditi s študijem v tujini. (B Janševa SDS opazno prehitela SD Denimo, da bi bile naslednjo nedeljo volitve v državni zbor. Za katero stranko bi volili? % SDS SD Zares SNS DeSUS LDS SLS NSi Lipa Drugo Nebi Ne želim Ne šel/šla povedati vem na volitve L...............■■......................................■■- -- :-■■■■. Potem ko je v zadnjem času kar nekaj anket kazalo izenačitev med SDS in SD, je izid ankete, ki jo je 26. in 27. marca izvedel oddelek za raziskave in razvoj SPEM Komunikacijske skupine, pokazal, da je SDS krepko prehitela SD. SDS je namreč po omenjeni anketi prejela slabih 21 odstotkov glasov, medtem ko je SD podprlo 14,3 odstotka anketirancev. Sledita Zares s 6,8 odstotka in SNS s 6,5 odstotka. Dobra četrtina anketirancev se ni izrekla, koga bi volila, medtem ko dobrih 12 odstotkov anketirancev ne bi šlo na volitve. Kljub namigom iz nekaterih krogov, naj bi bila agencija SPEM povezana s kabinetom predsednika vlade, je rezultat ankete zelo zgovoren, saj je bil izveden na vzorcu tisoč anketirancev, primerjava z anketami v preteklosti pa kaže, da se delež neopredeljenih zmanjšuje. Vendar pa izid omenjene ankete ni zanesljiv indikator izida jesenskih volitev, saj vmes lahko pride do preobratov. K vzponu SDS in padcu SD je nedvomno pripomoglo dejstvo, daje predsednik SD Borut Pahor v zadnjem času naredil več napak. Poleg tega, da je pohitel z napovedjo, da bo v primeru zmage SD mandatar za sestavo vlade, se je v rumenem tisku izpostavil kot politik, zasvojen s športom. Poleg tega je v zadnjem času poudarjal, da SD v primeru zmage ne bo šla v koalicijo s SDS, medtem ko je predsednik SDS Janez Janša dejal, da so glede koalicijskih povezav odprti do vseh strank, s čimer je na neki način zavzel držo, ki je bila zna- čilna za nekdanjega premierja, pokojnega Janeza Drnovška. Zanimivo je tudi dejstvo, da je po omenjeni anketi LDS šele na šestem mestu z manj kot štirimi odstotki (zaostala je celo za DeSUS!), kar kaže, da njena predsednica Katarina Kresal plačuje davek na neizkušenost, LDS torej počasi drsi na obrobje, k čemur pripomorejo tudi zadnji prestopi iz LDS v Zares (npr. v Kranju). Precej slabo kaže tudi NSi (1,4 odstotka) in SLS (2,6 odstotka), vendar ima slednja za zdaj več možnosti za uspeh, kljub temu pa je še vedno daleč od zastavljenih ciljev (najmanj 10 odstotkov na letošnjih volitvah). Na zadnjem mestu je Lipa (1,1 odstotka), ki bo zelo težko prestopila parlamentarni prag, kar kaže, da se Pečetu odhod iz SNS ni obrestoval. G. B. Demokracija ■ i4/xin • 3. april 2008 19 TRIBUNA Prejšnji teden je bila objavljena zajetna, 427 strani obsegajoča posebna številka slovenske revije za človekove pravice Dignitas pod naslovom »Medijska in človekova (ne)svoboda«. Medijske študije, ki so objavljene v tej knjigi, je organiziral Zavod za oživitev civilne družbe, katerega ustanovni člani so (bili) Andrej Aplenc, Viktor Blažič, Peter Jambrek, Janez Jerovšek, Žarko Petan, Franc Vodopivec ter pokojna Jože Pučnik in Dane Zaje. Čas za razbitje enoumja Dr. Peter Jambrek, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven 20 Razen podpisanega vsi drugi ustanovni člani spadajo v generacijo slovenskih osebnosti, katerih življenjske izkušnje segajo v čas pred drugo svetovno vojno in v sam vojni čas. Večino svojega življenja so preživeli v komunizmu oziroma pod komunizmom - kar pet od naštetih tudi v jugoslovanskih zaporih in koncentracijskih taboriščih. Doživeli so slovensko osvoboditev in njeno klavrno opotekanje proti normalni demokraciji. So osebnosti, ki se nikoli niso dale podkupiti in ki jim lahko verjamemo na besedo. Nepluralnost medijev V imenu zavoda sta pričujočo medijsko tematsko številko revije Dignitas uredila Andrej Aplenc in Janez Jerovšek. Knjiga je bila še sveža iz tiskarne najprej predstavljena v sredo, 26. marca, na tiskovni konferenci v Centru Evropa v Ljubljani, zvečer istega dne pa še na posvetovanju v Cankarjevem domu. Osrednje sporočilo objavljenih analitičnih, empiričnih in teoretičnih študij je urednik Jerovšek povzel v en sam stavek: »Nepluralnost slovenskih medijev vsekakor ni skladna z evropskimi demokratičnimi standardi ...« Andrej Aplenc pa je takole definiral naravo slovenskega »levega« medijskega monopola: »V slovenski politični govorici je treba razumeti, da levica dejansko pomeni kapitalsko etablirano (ultra)desnico, katere predhodnica je bila komunistična partija, desnica pa pomeni skupek strank, ki so nastale po osamosvojitvi Slovenije in imajo različne politične in svetovnonazorske usmeritve tako kot drugod po Evropi.« Medijska blokada Nova revija kot založnik izdaje je pravočasno razposlala več kot dvesto vabil na tiskovno konferenco. Naslovniki so bih seveda pretežno novinarji in uredniki slovenskih medijev. Na konferenco ni prišel nobeden, v dvorani Centra Evrope ob 12. uri ni bilo nikogar - razen nekaj več kot deset avtorjev. Po 13. uri se je na pozive prirediteljev nakapljalo nekaj novinarjev, ki Demokracija ■ i4/xin • 3. april 2008 so z enourno zamudo začeli spremljati že iztekajoči se pogovor med avtorji publikacije. Umestno je vprašanje, kako se lahko zgodi, da kljub toliko vabilom na pogovor o temi, ki naj bi bila za novinarski ceh po naravi izjemno zanimiva - ne pride nihče. Statistična verjetnost naključnosti takega ne-dogodka je zanemarljiva. Torej preostane razlaga na podlagi domneve o zaroti, bojkotu, zaukazanem molku, cenzuri, medijske likvidacije prireditve in s tem seveda za medije neprijetne knjige. Nezadovoljstvo ljudi Kot rečeno, razprava se je zvečer nadaljevala v prijetno zapolnjeni dvorani kluba CD v Cankarjevem domu. Osebne medijske izkušnje so se prepletale s splošnimi ugotovitvami in po natančno treh urah je razpravo smiselno sklenila diskusija udeleženca, ki je predstavil - navajam približno, po spominu - svojo aktualno osebno izkušnjo: Kot tehnik, inženir si ni znal pojasniti svojega naraščajočega nezadovoljstva s slovenskimi časopisi in televizijami. Opazil je, da Šele komunisti so pojem sovražnika sistematično in doktrinarno prenesli iz meddržavne v notranjepolitično sfero. Po tem transferju je postala tudi propaganda legitimno, želeno in dobrodošlo sredstvo boja proti sovražniku. to nezadovoljstvo postaja moteče zanj in za družino in da slaba volja zaradi pisanja medijev narašča. Potem se je odločil, da bo nehal brati slovenske časopise in jih je odpovedal, ne gleda več televizije. Obnovil je svoje srednješolsko znanje nemščine in začel brati Frankfurter Allgemeine Zeitung. In spet živi normalno in spokojno, zadovoljna je tudi družina. To izkušnjo dopolnjuje moj lanski pogovor z gospo, s katero sva se zapletla v pogovor, ko sva po končani tribuni Zbora za republiko zapuščala dvorano Cankar- TRIBUNA O avtorju Dr. Peter Jambrek spada med ustanovitelje slovenske države. Dolgo časa je predaval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, bil sodnik in predsednik Ustavnega sodišča RS, sodnik Evropskega ustavnega sodišča za človekove pravice Sveta Evrope, predaval je na različnih tujih fakultetah. Leta 2000 je bil minister za notranje zadeve v Bajukovi vladi. Danes je dekan Fakultete za podiplomske državne in evropske študije, predava pa tudi na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Je avtor številnih knjig in strokovnih člankov. jevega doma. Dejala je, da pride vedno na te tribune - spet navajam približno, po spominu -, da bi našla naravno in normalno pogovorno okolje, ki obstaja in deluje zunaj slovenskega medijsko zastrupljenega javnega prostora. Na tribuno je prišla, da bi si privoščila nekaj - za dušo. Kultura laži Več kot štiristo strani dolga knjiga, ki je povod za pričujoče razmišljanje, prinaša številne podatke - od osebnih pričevanj do metodološko zanesljivih družboslovnih analiz -, kaj je narobe s slovenskimi mediji. Ponuja tudi razlage vzrokov in posledic slovenske medijske patologije. Bralce revije Demokracija vabim, da vzamejo to knjigo v roke in jo prelistajo, ter jo, kolikor jim dopušča čas, tudi preberejo ali prebirajo. Je pa zelo verjetno, vsaj meni se tako zdi, da je na bistvo problema pokazal Žarko Petan, ko je na večernem posvetovanju v Cankarjevem domu dejal, da ga pri slovenskih medijih pravzaprav najbolj motita laž in laganje. Aktualne slovenske medijske laži je najprej umestil v sedanjo splošno nekulturo laganja v medo-sebnih odnosih, v javnosti, v politiki in seveda v tisku in na televiziji. Primerjal je svojo sedanjo slabo izkušnjo s spominom na predvojno meščansko kulturo elementarne resnicoljubnosti, ki jo je pretrgala pol stoletja trajajoča institucionalizirana laž. Primerjal je sedanjo slovensko nekulturo laži z zahodnoevropsko kulturo, ki je v prejšnjem stoletju ni presekalo tako dolgotrajno obdobje nedemokratičnega režima. pljenega naroda so nasilno in zvijačno spodbujali »razredni boj« - nenehno revolucijo - in propagando kot eno od osrednjih sredstev tega boja. Ta genetski podpis današnjega slovenskega tranzicijskega novinarstva je poučen za diagnozo njegove aktualne patologije, recidivov in regresije. Če zanemarimo njegovo genezo, dejavne interesne, lastniške in politične naveze ter osebne motive njegovih preprostih vojakov na terenu, ostaja dovolj zanesljivo merilo kakovosti slovenskih novinarskih proizvodov odsotnost laži in v afirmativnem pogledu navzočnost intelektualnega poštenja. To novinarjevo in urednikovo osebno zavezo resnici pa se da brez večjih težav izmeriti z vatlom prisege priče pred sodnikom, da bo govorila resnico, vso resnico in nič drugega kot resnico. Čas za novi dnevnik Vrsta avtorjev je predlagala ustanovitev novega časopisa in drugih medijev, ki ne bi bili obremenjeni z izročilom »družbenopolitičnega« novinarstva in ki ne bi bili zavezani omrežju sedanjega korporacijskega monopola. Ta ideja je na videz skromna in preprosta, v resnici pa za monopolni ceh neizmerno subverzivna: že en sam svobodni medij - v mislih imam seveda dnevni časopis - bi imel v rokah prevratno moč svobodne misli in svobodne besede. Čeprav majhen in osamljen, bi postavil nova neodvisna merila slovenskega javnega dialoga. Lahko bi bil, kot razmišlja v Dignitasu Večerova novinarka Darka Zvonar Predan, nova ščuka v slovenskem medijskem prostoru ali pa bi bil - če parafraziram razmišljanje pisatelja Jožeta Snoja o pisateljski ustavi - kvas, ki bi pripomogel k demokratičnemu vzhajanju slovenskega za sedaj še surovega medijskega testa. E Že en sam svobodni medij - v mislih imam seveda dnevni časopis - bi imel v rokah prevratno moč svobodne misli in svobodne besede. Čeprav majhen in osamljen, bi postavil nova neodvisna merila slovenskega javnega dialoga. ReVOludja in propaganda Sam želim dodati, da je bila v povojni Jugoslaviji laž ključni sestavni del propagande in z njo utemeljene indoktrinacije, ki jo je motiviralo predvsem razredno sovraštvo. Pojem propagande je po svojem izvoru vezan na vojne med državami. Za vojaško zmago nad sovražnikom so bila že od nekdaj dovoljena vsa sredstva, tudi zvijača, laž, vohunjenje, prevara - torej propaganda. Šele komunisti so pojem sovražnika sistematično in doktrinarno prenesli iz meddržavne v notranjepolitično sfero. Po tem transferju je postala tudi propaganda legitimno, želeno in dobrodošlo sredstvo boja proti sovražniku, tokrat »notranjemu« in »razrednemu.« Komunisti so v času svoje dolgoletne vladavine narode, nad katerimi so imeli oblast, sistematično in pedantno razcepili na dva umetno nasprotna dela - na naše in na njihove, na delavski razred in na njegove sovražnike. Med tema dvema deloma razce- DeMOKRACIJA ■ 14/XIII • 3. april 2008 Vse Jankovičeve transakcije Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana Za vsemi dejanji, ki si jih zamisli Zoran Jankovič, župan mestne občine Ljubljana in nekdanji predsednik PS Mercator, stoji denar, s tem pa njegovi lastni interesi, ki jih niti ne poskuša več skrivati. Zoran Jankovič ne more preboleti, da mu ni uspel menedžerski odkup Poslovnega sistema Mercator. Zdaj se poskuša prebiti do delnic Mer-catorja celo s tožbo proti Laškemu in Istrabenzu. Jankovič na koprskem okrožnem sodišču toži Is-trabenz in Pivovarno Laško oziroma Boška Šrota in Igorja Bavčarja kot predsednika uprav. Čeprav se (Jankovič posebej, Šrot in Bavčar pa skupaj) na sodišču pojavljajo v nasprotujočih si vlogah, so zasebno prijatelji. Med drugim to dokazuje fotografija, ki jo objavljamo v današnjem tedniku, na kateri so vsi trije na tribuni za goste na eni od rokometnih tekem v Celju, pa tudi sicer se precej sre- 22 čujejo. Četudi sta Jankovič in Šrot v javnosti izrekla kakšno pikro na račun drug drugega, poznavalci razmer opozarjajo, da gre v primeru tožbe na koprskem sodišču za dogovor med obema. Kolikšen je pri tem delež Igorja Bavčarja, za zdaj še ni znano. In kakšen naj bi bil dogovor med Jankovičem in Šrotom? Prevzem Mercatorja po minimalni ceni. Slo naj bi torej za veliko in dogovorjeno igro, za dosego cilja pa sta oba izbrala sredstvo, in sicer sodišče, kar naj bi menedžerskemu odkupu dajalo potrebno verodostojnost. Za vsem skupaj naj bi stal Milan Kučan, nekdanji predsednik države in predsednik Foruma 21. Člana foruma sta tako Jankovič kot Šrot, Kučan pa je bil posrednik, da sta se oba domnevno sprta' mene-džerja sešla, kakor bomo razbrali iz nadaljevanja. Jankovič in njegova ekipa menda še vedno niso prejeli 100 milijonov tolarjev (417 tisoč evrov) nagrade za zadnje leto vodenja Mercatorja. Denar, denar jankovič poskuša s tožbo proti Pivovarni Laško in Istrabenzu dokazati, da sta Laško in Istrabenz skladno s 7. septembra 2005 podpisanim dogovorom (še vedno) dolžna tretjino delnic Mercatorja prodati nekdanjemu vodstvu družbe. Jankovič oziroma nekdanji menedžerji Mercatorja zato s tožbo zahtevajo tretjino Mercatorja po ceni 38.000 tolarjev (158,57 evra) za delnico in plačilo obresti, dopuščajo pa možnost poravnave. Dodajmo, da je zdajšnji borzni tečaj delnice Mercatorja okrog 300 evrov. Sredi februarja letos sta Jankovičevi odvetniški pisarni popravili vlogo tožeče stranke, to je tožbo, v njej pa Jankovič zahteva okoli 100.000 delnic več. Poleg tega je v prejšnji tožbi uporabil besedo prodaja, sedaj pa naj bi zahteval prenos delnic. Termina prodaja in prenos naj bi po mnenju Jankovičevega odvetnika v tej tožbi pomenila eno in isto, kar laJiko razumemo, da Jankovič z nekdanjimi menedžerji (Jadranka Dakič, Aleš Čerin in drugi) zahteva dobesedno prenos delnic PS Mercatorja na njihovo družbo KLM. Če bi sodišče Demokracija • 14/xin ■ 3. april 2008 SLOVENIJA Jadranka Dakič in Aleš Čerin, nekdanja in današnja Jankovičeva opornika Nekaj poudarkov iz razprave na sodišču BAVČAR: »Jankovič je precej grozil in jaz sem vedel, da ima dovolj veliko moč, da zaposlene spravi na proteste na ulico. Rekel je, da lahko on uporabi vse moči, da prepreči konstituiranje nadzornega sveta Mercatorja, ker ga ljudje v Mercatorju poslušajo, in bi lahko pripeljal ljudi na ceste.« ŠROT: »Dogovor z Jankovičem sem podpisal kot fizična oseba, da bi zaščitil naložbo Pivovarne Laško v Mercatorju, saj je Jankovič sicer grozil z nemiri v najboljšem sosedu.« ŠROT: »Decembra lani sva se na pobudo Milana Kučana z Jankovičem sestala za pomiritev spora. Govorila sva o treh Jankovičevih zahtevah, to je podelitvi razrešnice nekdanji Jankovičevi upravi Mercatorja, podelitvi 100 milijonov tolarjev nagrade tedanji upravi in odkupu delnic Mercatorja, ki jih je imela v lasti družba KLM za približno 20 milijonov evrov od tedanje tržne cene delnic.« (O teh zahtevah je v svojem pričanju govoril tudi Bavčar.) ŠROT: »Jankovič mi je na omenjenem sestanku grozil, da če teh zahtev ne bom izpolnil, ne bo pustil niti prebarvati kakšne od Mercator-jevih fasad, kaj šele adaptacije in da bo delal politično škodo meni in Pivovarni Laško. Ocenil sem, da se na to nima smisla odzivati, ker Jankovič vse to že izkorišča za svoje medijske nastope.« ŠROT: »Jankovičeve trditve, da sva ga z Bavčarjem nategnila, izhajajo iz tega, da je na sestanku decembra lani sam to trikrat omenil. Odvrnil sem mu: če ti bo laže, sva te pa res nategnila.« temu ugodilo, bi bili menedžerji samo zaradi tega bogatejši za 3 milijone evrov, poleg tega pa bi zahtevali še kakšen milijon evrov za dividende. Lanska brutovrednost dividende znaša namreč 4 evre, kar pomeni, da bi Jankovič in njegova skupina prejeli iz morebitnega dodatnega prenosa še 400 tisoč evrov dividend samo za leto 2007. Gre torej za velike denarje. Dogovor trojice Jankoviča na sodišču zastopata kar dve odvetniški hiši, in sicer Čeferin ter Colja & Roj s. Tožbo so v Jankovičevem imenu vložili maja 2006, v njej pa poskušajo dokazati, da so se s prvima možema Laškega in Istra-benza, Boškom Šrotom (takrat še v vlogi namestnika Toneta Turnška, tudi člana Foruma 21) in Igorjem Bavčarjem, dogovorili, da si bodo po izstopu države iz lastništva Mercatorja Istrabenz, Pivovarna Laško in nekdanje vodstvo Mercatorja (družba KLM, ki ima še vedno 60.000 delnic Mercatorja) razdelili deleža Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v Mercatorju ter dokapitalizacijske delnice. Po Jankovičevih navedbah naj bi se bih o tem pogovarjali vse leto 2005; med drugim omenja kosilo 12. avgusta 2005 ob 17.30. Jankovič naj bi se bil takrat odzval na Šrotovo povabilo in se srečal z njim na ko- silu, kjer sta »obnovila zgodovino dogajanja v zvezi s prodajo Mercatorja, o kateri se oba strinjava«. »Šlo je za zelo dober pogovor,« pravi Jankovič. Pogovor je očitno vodil k dogovoru o prevzemu Mercatorja, sicer Jankovič z njegovo vsebino ne bi bil tako zelo zadovoljen, kot je bil. Do dogovora nato ni prišlo, Kad in Sod sta prodala deleže Pivovarni Laško in Istrabenzu, Jankovič pa je potegnil kratko. To je zdaj tudi bistvo težav, da Jankovič prek sodišča zahteva tisto, za kar si je prizadeval ves čas: pridobiti pomemben lastniški delež v Mercatorju po izjemno nizki ceni. Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj si je izbral koprsko sodišče. Res je, da ima Istrabenz sedež na Obali, vendar bi lahko o tožbi razsojali tako v Ljubljani kot Celju na primer, kamor sodi Pivovarna Laško. Poznavalci razmer pravijo, da koprsko sodišče ni bilo izbrano naključno. Po nekaterih navedbah naj bi ga bili izbrali zato, ker naj bi sodniki imeli manj izkušenj s tovrstnimi tožbami in bi jih laže 'prinesli' okrog. Jankovičeva mOČ Razprava na sodišču je bila doslej nekajkrat preložena, konec marca pa sta na sodišču le pristopila Šrot in Bavčar. Še pred tem so 13. februarja 2008 zaslišali Toneta Turnška, nekdanjega predsednika uprave Pivovar- ne Laško. Razprava konec marca je trajala več kot devet ur, vsak od udeleženih pa naj bi bil govoril tri ure. Šrot in Bavčar sta bila enotna v izjavi, da sta dogovor o prodaji deleža Mercatorja z Jankovičem podpisala kot fizični osebi in ne kot predstavnika pivovarne in Is-trabenza, ker sta želela s tem preprečiti nemire v Mercatorju, s katerimi je grozil Jankovič. Bavčar je dejal, da se je zavedal, da ima Jankovič veliko moč nad zaposlenimi, grozil naj bi bil tudi s protesti, Šrot pa je dejal, da jih je Jankovič med drugim vedno 'stiskal' s tem, na katerih policah bodo v trgovinah prodajali laško pivo. Bil je nestrpen Bavčar in Šrot sta dejala, da jima je Jankovič predlagal menedžerski odkup. Bavčar je rekel, da je bil Jankovič takrat že nestrpen, saj so se pogovarjali že okoli tri mesece, in da je zagrozil, da lahko povzroči nemire v Mercatorju, če do ► Zoran Jankovič ne skriva, da je želel izvesti menedžerski odkup Mercatorja tako, da bi deleže dejansko odplačali zaposleni in vsi potrošniki. Zoran Jankovič ne odneha in se želi polastiti Mercatorja. Demokracija • i4/xni ■ 3. april 2008 23 SLOVENIJA Vse Jankovičeve transakcije ► dogovora ne bi prišlo. Bavčar in Šrot sta nato po dogovoru 7. septembra 2005, po katerem naj bi Istrabenz in Laško menedžmentu Mercatorja prodala tretjino delnic, ki sta jih kupila od Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, podpisala, da bi pomirila Jankoviča in zavarovala lastniški delež svojih družb v Mercatorju. Dogovor sta Milan Kučan posreduje v škodo ljudi. 24 Vsakemu 15 odstotkov Jan- kovič je med obravnavo trdil, da sta Bavčar in Šrot kot zastopnika Istrabenza in Pivovarne Laško z njim podpisala dogovor, da bi vsi trije izpeljali menedžerski odkup Mercatorja. V njem je bilo določeno, naj bi vsak od njih pridobil vsaj 15 odstotkov lastniškega deleža v Mercatorju, poleg tega pa bi lahko v lastništvo Mercatorja vstopil tudi tuj partner. Dogovorili so se tudi za tržno ceno, in sicer že omenjenih 38 tisoč tolarjev za delnico. Besedilo dogovora med Jankovičem, Bavčarjem in Šrotom naj bi bil po Jankovičevih besedah sestavil Bavčar. Slednji je to pred sodiščem zanikal in dejal, da ga je pripravil Jankovič, sam pa naj bi ga bil le slovnično popravil. Po Janko-vičevem mnenju sta Bavčar in Šrot s podpisom dogovora zastopala svoji družbi. »Niti pomislil nisem, da bi to lahko predstavljalo težavo, saj je povsem običajno, da predsednik uprave zastopa svojo družbo, ne pa samega sebe kot fizično osebo,« je dejal Jankovič. Slednji naj bi bil dogovor podpisal kot fizična oseba, ker naj bi bilo v dogovoru predvideno, da poleg Istrabenza in Pivovarne Laško Mercator prevzame tudi družba KLM, v kateri so bili vsi člani uprave Mercatorja. KLM pa takrat še sploh ni bil ustanovljen. Po Jankovičevih besedah naj bi bila kasneje predvidena tudi lastniška dokapitalizacija družbe Adriz Group iz Rovinja ali C Mar-keta iz Srbije. Dejal je še, da sta ga Bavčar in Šrot poskušala kasneje nagovoriti k poravnavi, a sta oba omenjena to zanikala. Zahteval tudi nagrado p0 pod pisanem dogovoru z dne 7. septembra 2005 naj bi se po Jankovičevih besedah srečala z Bavčarjem in se pogovarjala o tem, da bi dali raz- rešnico in nagrado nekdanji upravi v višini 100 milijonov tolarjev in da bi od družbe KLM kupili delnice Mercatorja po 500 evrov. Šrot naj bi bil kasneje Jankoviču dejal, da je nekdanje vodstvo pod Jankovičem zelo dobro vodilo Mercator in »da sta ga, če mu bo to kaj pomagalo, z Bavčarjem nategnila«, je dejal Jankovič. Denar ni problem šrot je potrdil, da dogovora ni želel podpisati, a ga je podpisal, da bi Jankoviča pomirili. Dejal je, da se je kot pravnik zavedal, da dogovora ne podpisuje v imenu Pivovarne Laško, ampak kot fizična oseba in da je šlo za pismo o nameri. Na vprašanje Jan-kovičevega odvetnika Aleša Rojsa, ali se mu zdi mogoče, da bi kot fizična oseba zagotovil denar za odkup 15-odstotnega deleža Mercatorja, je Šrot dejal, da je to trdil Jankovič. Ta naj bi po Šrotovih besedah »kot megaloman govoril, da financiranje ni problem, saj je Mercator uspešna družba, in da lahko zagotovi kredite«. Šrotu se načrt, kot je dejal, ni zdel realen. Sodišče in sodba Sodnica Samanta Nusdorfer je 23. marca obravnavo, ki je trajala več kot de- DeMOKRACUA ■ 14/XHI • 3. april 2008 podpisala kot fizični osebi in ga razumela kot pismo o nameri, pri čemer po njunem prepričanju družb ni v ničemer zavezoval; podpisati bi morali še pogodbo, s katero bi precizirali podpisani dogovor. Bavčar je še dejal, da je naslednji dan izvedel, naj bi se bil Jankovič dogovarjal za odkup delnic za srbskega poslovneža Milana Beka. Ker ga Jankovič o tem ni obvestil, se Bavčar o podpisu omenjene pogodbe ni želel več pogovarjati. Na sodišču v Kopru ne bi smeli imeti prevelikih težav pri izreku sodbe. Bavčar pravi, da mu je Jankovič grozil. Boško Šrot, Pivovarna Laško Zoran Jankovič si kot župan MO Ljubljana dovoli vse, kar si zamisli. Domnevno sprti, dejansko pa prijatelji na rokometni tekmi v Celju i. marca letos SLOVENIJA vet ur, končala nekaj po sedmi uri zvečer (sodba naj bi prišla po pošti), pri čemer ni izključila možnosti, da obravnavo med pisanjem sodbe znova odpre. Glede na vse navedeno sodnica ne more imeti težke naloge in izrek sodbe tudi iz povedanega ne more biti pretežak Jankovič torej nima možnosti, da bi Pivovarna Laško in Istrabenz nanj in njegove sodelavce oziroma družbo, ki v letu 2005 sploh še ni bila ustanovljena, 'prenesla' najmanj 15 odstotkov delnic PS Mercator. Bavčar je jasno dejal, da je podpisano razumel kot pismo o nameri, da pogodba ni bila podpisana, oba s Šrotom pa sta vztrajala, da sta dogovor (ali kakor koli se je že to imenovalo) podpisala kot fizični osebi. Šrot niti ni bil pooblaščenec oseba Pivovarne Laško, ampak je bil to Tone Turnšek. Pri tem skoraj ni dvoma, da sodišče ne bo 'padlo' niti na posredovanje Milana Kučana, čeprav obstaja možnost, da je kdo od zaslišanih na sodišču držal fige v žepu in s svojimi lepo zavitimi stavki pritrdil tistemu, kar je zapisano v Jankovičevi tožbi. Slednja ni javna, zato obstaja možnost tihega dogovora med tožečo in vsaj eno od toženih strank Če bi se to res zgodilo, bi bil to kriminal prve vrste. Proces v Kopru torej kaže, kakšne so želje nekaterih mene-džerjev, kot je Jankovič, in kako so načrtovani oziroma predvsem financirani menedžerski odkupi. Nima mej Jankovič si seveda vse dovoli in ne skriva svojih ambicij. Podobno ravna tudi na mestu, ki ga zdaj zaseda. Kot župan mestne občine Ljubljana si dovoli vse, kar si zamisli, tudi tisto, kar je v nasprotju s skrbjo za meščane in meščanke. Kot župan mestne občine Ljubljana kupuje in prodaja nepremičnine, večkrat tudi brez proračunskega pokritja, sprejema donacije kot protiuslugo za pridobitev poslov, podpira projekte visokih stolpnic, pri čemer se ljubljanski urbanizem podreja pohlepu investitorjev, hkrati pa se v Ljubljani dražijo vrtci, pomoč na domu, daljinsko ogrevanje in drugo. Vse to je za slovenske medije tabu tema, ki bi pokvarila njihove klišejske inflacijske zgodbe. V Demokraciji smo se odločili, da bomo v prihodnjih številkah predstavljali tudi te zgodbe. HI Napotki za dohodnino 2007 Davčna uprava Republike Slovenije je v ponedeljek, 31. marca, po pošti poslala prve informativne izračune dohodnine za leto 2007. Davčni zavezanci morajo podatke preveriti, in če se z njimi strinjajo, bo izračun avtomatsko odločba. Če se zavezanci s podatki ne strinjajo, morajo v 15 dneh po vročitvi - pošiljka se šteje za vročeno 20. dan od datuma, navedenega na ovojnici - podati ugovor. Durs je razposlal približno 507.000 informativnih izračunov, davčne zavezance pa poziva, naj preverijo, ah so vpisani vsi podatki o vseh dohodkih, ali se ujemajo s podatki izplačevalcev, ali so upoštevane vse olajšave. Če se s podatki strinjajo, jim ni treba narediti ničesar; po preteku 15 dni od vročitve bo informativni izračun avtomatsko postal odločba o odmeri dohodnine. v i esmti elektronsko davčno poslovanje oanac 11 rm »fll»lrif«n« uporabnik». PtxtoUm» n« bort» mogli o« po «tettron«ki poB. Napoved za odmero dohodnine za leto 2007 n.i-3 Opom&t (mortecri d Letos je sistem drugačen, zato je potrebna pazljivost. Morebitni ugovor Če se zavezanci s podatki ne strinjajo, morajo v 15 dneh po vročitvi podati ugovor, za katerega je mogoče obrazec dobiti na spletni strani Dursa ali na davčnih uradih. Ugovor, ki sicer zadrži tako doplačilo kot vračilo dohodnine, je mogoče poslati tudi z digitalnim potrdilom prek sistema e-davki. Ugovor morajo podati tudi vsi zavezanci, ki uveljavljajo v tujini plačani davek, tudi če so že med letom oddali napovedi za tuje dohodke, pravi Mirjam Mendušič Krisper z Dursa. Ugovor je dolžan podati tudi zavezanec, čigar izračun kaže previsoko vračilo dohodnine. Rok za ugovor je 5. maj, za vračilo dohodnine 19. maj, za doplačilo dohodnine pa 5. junij. Več doplačil V tej prvi pošiljki bo moralo dohodnino doplačati 232.214 zavezancev ali 45,78 odstotka, in sicer v skupnem znesku 59 milijonov evrov. Dohodnino bo dobilo vrnjeno 237.311 zavezancev oz. 46,79 odstotka, znesek vračil pa znaša 25,9 milijona evrov. Brez doplačila ali vračila bo 37.688 zavezancev. Generalni direktor Dursa Ivan Simič pravi, da se je letos razmerje med vračili in doplačili obrnilo - letos bo moralo več zavezancev dohodnino doplačati. Prejeli bodo položnico, na kateri bo datum, do katerega morajo znesek poravnati. Tisti, ki bodo upravičeni do vračila dohodnine, bodo znesek prejeli na transakcijski račun oz. (če transakcijskega računa nimajo) jim bo posebej vročena nakaznica. Donacije Za donacije je del dohodnine v prvi tranši namenila okoli petina zavezancev, skupni znesek pa je 1,27 milijona evrov. Simič nizek odziv pripisuje nezainteresiranosti zavezancev. Zahtevo, komu namenjajo del dohodnine za lani, so morali zavezanci sporočiti do konca leta, zahteve, podane po 1. januarju 2008, bodo upoštevane pri dohodnini za letos. Simič težav pri vračanju izračunov ne pričakuje; po njegovo bi jih lahko imeli le zavezanci, ki nimajo poštnih nabiralnikov (teh je po lanskih podatkih med 20.000 in 25.000). Naslednji Drugi sveženj informativnih izračunov bo Durs poslal 9. maja. Rok za ugovor bo 13. junij, za vračilo dohodnine 30. junij, za doplačilo dohodnine pa 14. julij. Vsi zavezanci naj bi izračun prejeli do konca maja. Na Dursu svetujejo, naj tisti, ki izračuna ne bodo prejeli, od sredine maja na spletni strani (prek Vide) z davčno številko preverijo, ali jim je bil izračun poslan. Kdor informativnega izračuna ne bo prejel in je zavezanec za plačilo dohodnine, mora napoved za odmero dohodnine do konca junija vložiti sam. Dohodninske napovedi ni treba vložiti tistim, katerih letni prihodki niso presegli 2.800 evrov. Informativnih izračunov prav tako ne bodo prejeli upokojenci, če niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in nimajo poleg pokojnine še več kot 80 evrov dohodkov. V. K. Demokracija • i4/xni ■ 3. april 2008 25 SLOVENIJA Represija ali nujnost kaznovanja? Razprava traja desetletje Glavni očitek opozicije v državnozbor-ski razpravi pred tednom dni je bila domnevna neusklajenost besedila s stroko. V predstavitvi stališč poslanskih skupin je poslanec največje vladne stranke SDS Dimitrij Kovačič dejal, da je na javni predstavitvi v državnem zboru večina stroke zakonik podprla. »Od 38 sodelujočih jih je predlagani kazenskopravni zakonodaji nasprotovalo le 11, 26 jo je podprlo, eden pa se je vzdržal,« je dejal Kovačič. Po mnenju opozicijskih strank je zakon preveč represiven. Tako v SD menijo, da ni potrebe po uvedbi dosmrtne zaporne kazni. Peter Avsenik, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Novi kazenski zakonik je v teh dneh dvignil precej prahu na državnozborskih klopeh. Med vidnejšimi novostmi, kijih uvaja, so dosmrtni zapor, družbeno koristno delo in tako imenovana evidenca pedofilov. 26 Demokracija • h/xiii • 3. april 2008 Predlog novega kazenskega zakonika uvaja dosmrtno zaporno kazen. sečnosti v okviru dela. Kazniv je tudi tako imenovani mobing oziroma izsiljevanje ali nadlegovanje na delovnem mestu. V zvezi s področjem dela bo kaznivo tudi zaposlovanje na črno. Med vidnejšimi novostmi so spremembe na področju kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Zakonik predvideva tudi novo razvrstitev kaznivih dejanj na gospodarskem področju - med njimi omenja zlorabo monopolnega položaja, tržne manipulacije, zlorabo bančnih kartic in goljufije na škodo Evropske unije. Kaznivo bo celo obremenjevanje in uničevanje okolja. Med kazniva dejanja bo spadalo onesnaževanje morja in drugih voda z ladij, obremenjevanje okolja s hrupom, ki presega določene mejne vrednosti, ter nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Sankcionirana bo predrzna vožnja ali vožnja pod vplivom alkohola in mamil. Eden glavnih razlogov za posodobitev zakonika je, da je v obstoječem po mnenju njegovih avtorjev preveč ostankov totalitarnega sodstva. To se pozna tudi v predlogu samem, saj spreminja več kot polovico členov zdajšnjega zakonika. Novosti zakonika Bistvene spremembe v kazenskem zakoniku se po besedah ministra za pravosodje Lovra Šturma nanašajo na področje zločinov zoper življenje in telo, ki razmejujejo umor in uboj. Za najhujša kazniva dejanja, kot so genocid, hudodelstvo zoper človeštvo, vojna hudodelstva ter dva ali več zaporednih umorov predvideva šnem priporu ali na delu v korist dobrodelnih organizacij ali lokalni skupnosti. Zakonik jasneje razmejuje posilstvo od kaznivega dejanja spolnega nasilja, saj je to v praksi mnogokrat povzročalo različne pravne opredelitve. Na novo se uvaja tako imenovana evidenca pedofilov. Pri vseh kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in zoper zakonsko zvezo, družino in mladino pa zastaralni rok za kazenski pregon začne teči šele od polnoletnosti žrtve nasilja naprej. Mnoge delavke bodo vesele novih določil kaznivih dejanj zoper delovno razmerje. V predlogu je namreč kot kaznivo dejanje opredeljeno preprečevanje no- Filozofin sociolog dr. Božidar Debenjak dosmrtno zaporno kazen, medtem ko je bila doslej najvišja zagrožena kazen 30 let zapora. Za izrečene kazni do šestih mesecev zapora novi zakonik uvaja tudi možnost prestajanja kazni v hi- SLOVENIJA Predstavnica te poslanske skupine Darja Lavtižar Beblerje med drugim kot dokaz navedla ugotovitve strokovne skupine Inštituta za kriminologijo na ljubljanski pravni fakulteti. Ta po njenih besedah kaže, da bi bilo dobro razmišljati celo o odpravi zdajšnje najvišje kazni (30 let zapora). Stranka predloga ne podpira, prav tako mu nasprotujejo v Zaresu in LDS. Poslanki Majdi Širca iz Zaresa se zdi prestrog, saj po njenih besedah kaznovalna politika ne daje pravih rezultatov. Opozicija je v razpravi večkrat opozorila tudi na razmeroma kratkotrajno javno razpravo o kazenskem zakoniku. Minister Šturm je te navedbe zavrnil in dejal, da javna razprava o novem zakoniku pravzaprav traja že dobro desetletje. Podprli so ga v vseh koalicijskih poslanskih skupinah, v SNS pa zakoniku ne bodo nasprotovali. Kot je prepričan prvak nacionalne stranke Zmago Jelinčič, je bil predlog novega zakonika pričakovan in »prav je, da smo do njega prišli«. Posebej je pohvalil določbo o uvedbi družbeno koristnega dela. Marjan Drofenik |t\ JJplr laEkSwHuimilflkBj^ 1 \ i § H T Onesnaževanje okolja bo kaznivo. Nosečnost nebo ovira za zaposlitev. iz koalicijske SLS je izpostavil dejstvo, da se je v javnosti razvila precej široka polemika o potrebnosti novega zakonika, predvsem glede uvedbe dosmrtne zaporne kazni. Po njegovih besedah gre pri tem le za bolj čisto in pravno urejeno možnost, ki je bila skozi stranska vrata tako ali tako mogoča že doslej. Dr. Debenjak: Glavna preventiva pred kaznivimi dejanji je v moralnem občutku, ki zavrača kazniva dejanja, država pa mora biti tista, ki ta moralni čut servisira. 0 dosmrtnem zaporu Glav na očitka opozicijskih strank in dela strokovne javnosti sta torej neupravičenost dosmrtne zaporne kazni in hitenje ministrstva z namenom, da bi bil novi zakonik sprejet še v tem mandatu. Glede slednjega minister za pravosodje Šturm meni, da so mnenja o reformi kazenskega zakonika deljena že več kot 12 let - vse od sprejetja obstoječega, ki pa je - kot smo omenili uvodoma - še močno vezan za nekdanji sistem. »Med republikami nekdanje Jugoslavije je Slovenija ena redkih, ki ima splošni del kazenskega zakonika v glavnem nespremenjen tak, kot je veljal v nekdanji Jugoslaviji. In ta je res potreben temeljite prenove,« meni minister. Glede dosmrtnega zapora pa Šturm, ki dopušča možnost dopolnil k zakoniku, opozarja na razmišljanja profesorja na filozofski fakulteti in poznavalca področja dr. Božidarja Debe-njaka. Kot poznavalec filozofije zgodovine in socialne filozofije je dr. Debenjak na nedavni javni predstavitvi mnenj v državnem zboru med drugim dejal, da je v določenih, sicer res redkih, primerih dosmrtna kazen potrebna. Glavna preventiva pred kaznivimi dejanji je po njegovih besedah v moralnem občutku in v zavračanju kaznivih dejanj; država pa mora biti tista, ki ser- visira ta moralni čut. »Kazen seveda ne sme biti ne previsoka ne prenizka. Mora biti odtehtana, mora biti pravična,« je dejal dr. Debenjak in opozoril, da pri določanju kazni ne smemo streči splošnemu ljudskemu občutku. »Če boste vprašali splošni ljudski občutek, se bo morda našla celo večina za javno obešanje,« je dejal. A naloga kazenskega zakonika je prav v tem, da temu ljudskemu občutku dopove, da poseganje po življenju drugega, tudi če to naredi država, ni primerno. »Tista sankcija, s katero je najsramo-tnejše in najbolj grozljivo dejanje kaznovano, je zelo draga rešitev, ki se ji reče dosmrtni zapor,« je še dodal profesor Debeljak. Profesorica kazenskega prava Alenka Šelih je na predstavi- nekaterih spisov ne bodo več spravljali v omaro z namenom, da bodo relativno zastarali. Še v tem mandatu? Tik pred koncem mandata je torej vlada v javnost posredovala besedilo, ki morda na nekaterih področjih še ni povsem dodelano, a je s stališča prenove kazenskega prava potrebno. Poleg tega večini ljudi vsaj vzbuja občutek večje pravne varnosti v državi, kar je v luči jesenskih volitev dober vtis. Kljub temu pa bi morda veljalo znova premisliti vsaj vprašanje, ali ima država pravico z dosmrtnim zaporom zločincu dokončno omejiti svobodo gibanja in pri tem ne dopustiti možnosti, da bo svoja dejanja nekoč iskreno obžaloval. IS DRUŽBA ZA GRAFIČNE DEJAVNOSTI, TRGOVINO IN STORITVE ma-tisk, d. o. o. p.p. 31 3 Špelina ul. 2 2102 maribor slovenija telefon +386 (02) 330 16 30 fax +386 (02) 330 16 65 e-mail ¡nfo@ma-tisk.si web www.ma-tisk.si Minister Lovro Šturm zagovarja novi predlog kazenskega zakonika. tvi kritizirala postopek priprav sprememb kazenskega zakonika, češ daje nastajal brez vednosti in sodelovanja širše pravne stroke. Po njenih besedah je v predlogu med drugim problematična odprava relativnega zastaralnega roka, ki bi lahko povzročil povečanje števila sodnih zaostankov. A vrhovni sodnik Mitja Deisinger, eden od soavtorjev zakonika, se s tem ne strinja. Po njegovo bo predlog kazenskega zakonika postopke pospešil. Odprava relativnega zastaralnega roka pa bo kvečjemu zagotovila, da sodniki Demokracija • 14/xiii ■ 3. april 2008 27 SLOVENIJA Zbiranje podpisov pod peticijo Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven Nesprejetje pokrajinske zakonodaje je voda na mlin najbogatejšim. Opozicija zasleduje le lastne interese, po državi pa zbirajo podpise za regionalizacijo. ni zaživel, je regionalizaci-ja, ki omogoča prenos pristojnosti in denarja na samostojne regionalne enote, to je pokrajine, kar pomeni, da med seboj povezana lokalna okolja v glavnem sama načrtujejo svoj razvoj, svojo prihodnost in določajo svoje prioritete. Vse bi bilo drugače Kako bi bilo, če bi pokrajine v Sloveniji uvedli že pred desetimi leti? Slovenija bi bila danes drugačna, predvsem bi bila enakomerneje razvita, s tem pa bi bila tudi država kot celota bolj razvita. Pobudniki peticije so celo prepričani, da bi bil avtocestni križ z vsemi ključnimi povezavami že dograjen, prav tako razvojne osi, odprte bi bile nove in atraktivne gospodarske cone, zaradi prometne in splošne komunikacijske povezanosti pa bi bil zagotovo tudi pritok domačih in tujih naložb večji. Pritisk na zaposlovanje in življenje v Ljubljani bi bil manjši, nižje bi bile cene nepremičnin (tudi stanovanj), glavno mesto Slovenije bi imelo bistveno manj prometnih, komunalnih in socialnih zagat. Razvoj bi bil torej enakomernejši, življenje vseh državljanov bi bilo kvalitetnejše pa tudi vrednote bi bile nedvomno drugačne. Stranke s figo v Žepu Zakaj še vedno nimamo pokrajin, čeprav bi njihova uvedba prinesla prednosti na vseh ravneh? Slovenske parlamentarne stranke so na začetku mandata leta 2004 začele trezno reševati problem neenakomernega razvoja države. S potrebno dvetre-tjinsko večino so spremenile ustavo in omogočile hitrejše postopke. Vlada se je nato odgovorno lotila priprave zakonodaje, pripravila besedila vseh potrebnih zakonov in se še pred sprejemanjem v parlamentu usklajevala z vsemi političnimi strankami. Pri tem je Za hitrejši in pravičnejši razvoj, za pokrajine - takšen je naslov peticije za pokrajine, ki jo podpisujejo državljani, pobudniki pa so v nekaterih občilih objavili naslov, kamor je mogoče poslati svoj podpis. Objavljamo ga tudi v našem tedniku. niti približno enakih izhodiščnih možnosti, saj kraj rojstva in prebivališča praviloma pomeni veliko prednost ali veliko pri-krajšanost v življenju,« menijo pobudniki. Ob tem dodajajo, da se ukrepi, s katerimi so dosedanje vlade poskušale vzpostaviti enakomeren in uravnotežen razvoj ter ustaviti negativne smernice v razvoju, niso izkazali kot zadostni. Še več, veliko razvojnih sredstev so posredno spet dobili najbogatejši. Edini ukrep, ki se je v Evropi izkazal za uspešnega, v Sloveniji pa še Zakaj peticija? Pobudniki peticije so v spremnem besedilu poziva zapisali, da se Slovenija ne razvija enakomerno. Razvoj Ljubljane je na primer ob zelo visoki startni osnovi daleč najhitrejši, preostala Slovenija znatno zaostaja, razlike pa se še povečujejo. Od leta 1995 do 2005 se je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v Ljubljani povečal za več kot 10 tisoč evrov, v vseh drugih regijah pa samo od 3 do 5 tisoč evrov. »To pomeni, da državljani nimajo V poslanski skupini SDS tvorno sodelujejo pri pripravi zakonodaje. 2 8 Demokracija ■ 14/xin ■ 3. april 2008 SLOVENIJA Poslanci NSi za devet pokrajin Koalicijska stranka Nova Slovenija (NSi) je pretekli teden sporočila, da se v stranki zavzemajo za uvedbo devetih pokrajin. To stališče naj bi bili oblikovali na podlagi pogovorov na terenu in nekaterih raziskav. NSi predlaga Prekmurje, štajersko, koroško, celjsko, osrednjeslovensko, gorenjsko, dolenjsko, severnoprimor-ska (goriško) in južnoprimorsko (istrsko-kraško) pokrajino. V stranki pričakujejo, da bo državni zbor sveženj pokrajinske zakonodaje sprejel, čeprav opozicija pri tem ne želi sodelovati in je noče sprejeti. V NSi pričakujejo, da bo minister Žagar pripravil nov predlog zakona o ustanovitvi pokrajin. načrtovala tudi prenos kar 1.300 milijonov evrov iz državnega proračuna na pokrajine, hkrati s tem pa tudi prenos številnih državnih pristojnosti, ki bi bile bliže ljudem. Dokazano je, daje vladna koalicija upoštevala pripombe opozicijskih strank, na lokalnem ravni (v občinah) pa je bila odprta daljša in obsežna razprava. Kar 87 odstotkov občinskih svetov je podprlo uvedbo pokrajin, projekt so podprli skoraj vsi slovenski župani, prav tako obe reprezentativni združenji občin in državni svet. Pomembno je tudi to, da uvedbo pokrajin podpirajo ^¡$^102.1 jRad'lO ";p0 %/ \ V w g^obotatel:02/537-1949 Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 194-9 fax.: 02i537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http:iVwww.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com gospodarstveniki po vsej državi, člani razvojnih združenj civilne družbe ter vsi tisti državljani in državljanke, ki projekt resnično poznajo. Kljub vsemu naštetemu in dokazanim prednostim uvedbe pokrajin pa so zatajili voditelji (in s tem seveda poslanci) političnih strank, ki so v tem mandatu v opoziciji. Slednji so že v v prvi parlamentarni obravnavi onemogočili nadaljevanje sprejemanja zakonodaje in s tem zaprli tudi možnosti za dopolnitve in izboljšave predlogov. Namen peticije Kaj žeiij o doseči pobudniki peticije za pokrajine? Pravijo, da si ne želijo, da se Slovenija še naprej centralizira, da se o vsem odloča v Ljubljani, ne želijo si več zamujanja pri odpravljanju razvojnih zaostankov, zato so sestavili peticijo in državljane pozivajo, naj jo podpišejo in odpošljejo na omenjeni naslov. Vlado in vladno koalicijo pozivajo, da deloma dopolni predlog zakona o ustanovitvi pokrajin in ga znova vloži v parlamentarni postopek. Opozicijske stranke (in s tem tudi njihove voditelje) pa pozivajo, naj še enkrat premislijo o svojem ravnanju, naj pri vnovičnem glasovanju v državnem zboru podprejo regionali-zacijo in s tem omogočijo enake izhodiščne možnosti za razvoj celotne Slovenije. 03 Opozicija nagaja na vse načine. O prenosu nalog v pristojnost pokrajin Pretekli teden se je v parlamentu spet zapletlo. V okviru glasovanja pri drugi obravnavi zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin so opozicijske poslanske skupine sejo obstruirale. To pomeni, da so poslanci petih opozicijskih strank (LDS, SD, Zaresa, nepovezanih poslancev pod vodstvom Saša Pečeta in SNS) sejo pred glasovanjem zapustili. Opoziciji se je pridružila tudi poslanska skupina DeSUS. V dvorani je tako ostalo le 45 poslancev, eden premalo za sklepčnost. To je pomenilo, da državni zbor ni mogel odločiti o edinem dopolnilu, ki so ga k zakonu vložile koalicijske poslanske skupine SLS, SDS in NSi. Po treh neuspešnih poskusih je predsedujoči seji Vasja Klavora (DeSUS) napovedal, naj bi glasovanje o tej točki opravili pozneje na tej seji, po dogovoru z vodstvom državnega zbora. Ta njegova odločitev je po vrnitvi opozicijskih poslancev, in ko je DZ že prešel k drugim točkam, naletela na odziv v opoziciji. Jožef Školč (LDS) je spraševal, »ali je bil zakon sprejet ali ne«, kar je bilo neresno. V tem času je potekal tudi posvet vodij opozicijskih poslanskih skupin (na predlog Saša Pečeta, ki je v tistem trenutku izrabil svojo moč podpredsednika), na njem pa je sodeloval tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar ter pojasnjeval zakon, ki ima približno 400 členov, o edinem dopolnilu, ki so ga k zakonu vložile koalicijske poslanske skupine SLS, NSi in SDS, pa ni razpravljal noben opozicijski poslanec. Po posvetu se je obravnava zakona nadaljevala in v nekaj minutah tudi končala. In čemu so nasprotovali opozicijski poslanci ter poslanci DeSUS? Po njihovem mnenju »način sprejemanja pokrajinskih zakonov ni pravi«. Menijo, da bi moralo biti najprej določeno število pokrajin. Kot je znano, je vlada predlagala ustanovitev 14 pokrajin, kar je bil politični dogovor, dosežen tudi z razpravami v lokalnih skupnostih. Kako oddati svoj glas? Kaj mora narediti tisti, ki se strinja z uvedbo pokrajin in želi podpisati peticijo, ker so ga argumenti za uvedbo pokrajin prepričali? Lahko poišče, kje v lokalni skupnosti zbirajo podpise, obrazec peticije lahko izre-že iz kakšnega časnika, ki ga je objavil, lahko pa le na list papirja napiše naslov: Peticija za pokrajine, spodaj pa napiše svoje ime in priimek, naslov in se podpiše. Tako izpolnjeni list pošlje na naslov: Peticija za pokrajine, p. p. 3594, 1001 Ljubljana. Na obrazec ali list papirja se lahko podpiše toliko ljudi, kolikor se jih pač želi. Demokracija • 14/xin • 3. april 2008 29 SLOVENIJA Navzkrižje interesov Maruša Mihelčič, foto: A. Fevžer/STO, arhiv Demokracije, Žurnal24 Organizacije za varovanje in ohranitev Triglavskega narodnega parka opozarjajo na neustrezen način upravljanja, ki naj bi ga prinašal novi zakon. Bohinjska občina si prizadeva za prebivalcem prijaznejšo zakonodajo. Slednja naj bi omogočala razvoj predvsem na območju varovanih gozdov in naselij Fužinarskih planin, Vogla in obrežja Bohinjskega jezera. Ministrstvo za okolje in prostor je poskušalo pri pripravi predloga zakona upoštevati čim več predlogov in pripomb vključenih akterjev, kar pa je velika težava, saj so mnenja in interesi glede razvoja omenjenega območja precej različni. Na ministrstvu se zavedajo, da vseh stališč ne bo mogoče upoštevati, saj v nekaterih ključnih točkah prebivalstvo na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) in okoljevarstveniki ne morejo najti skupnega jezika. Tri varstvena območja Predlog novega zakona o TNP predvideva delitev parka na tri območja. Za prvo varstveno območje, ki bo obsegalo osrednji del parka, bodo veljale najstrožje prepovedi. V njem bo prepovedana graditev novih 30 cest in objektov, vožnja z motornimi vozili, paša za živali z izjemo tradicionalne. Na tem območju se ne bo smelo trgati prosto živečih rastiin, ribariti in loviti ter prirejati javnih shodov in zborovanj. Ta del parka naj bi bil namenjen izključno varstvu narave in planinarjenju. V drugem varstvenem območju so prepovedi zelo podobne, vendar v nekaterih pogledih manj stroge. V nasprotju s prvim varstvenim območjem bo tu dovoljena paša živali, trajnostno gospodarjenje z divjadjo, vzdrževanje obstoječih dostopov do kmetijskih zemljišč, postavljanje senikov in vožnja z motornimi vozili. Zakon naj bi na tem območju omogočil in dopuščal sonaravno gozdarstvo in kmetijstvo ter tradicionalno gospodarjenje z naravnimi viri. Za Bohinjsko jezero naj bi veljalo nekaj izjem in pravil, ki omogočajo izvajanje rekreativnih, športnih in tradicionalnih prireditev, vožnjo z motornimi čolni in kopanje v jezeru. Prepoveduje pa širitev obstoječega karnpa. Za tretje območje ni tako strogih omejitev, saj so vanj vključena predvsem že poseljena območja. Kljub temu pa prepoveduje letenje pod 3.500 metri, uničevanje narave in kurjenje lesnega ognja. Zaradi milejših določil bi se lahko nekatera naselja zaradi naravnih in kulturnih danosti turistično razvila. Primer takega naselja je vas Ukane, kjer so potrebe po graditvi gostinskih in turističnih zmogljivosti popolnoma upravičene. Vendar bi bila dopustna le graditev turističnih zmogljivosti z manj kot osemdesetimi ležišči. Podpora zakonu Bohinjski ob činski svetniki so predlog zakona o TNP, ki je bil pred tedni vložen v vladni postopek, podprli in stališče posredovali ministrstvu za okolje in prostor. Bohinjci so zadovoljni, saj predlog zakona upošteva štiri točke, ki so za prebivalce parka izjemnega pomena. Menijo, da ima načrtovani zakon primerno podlago za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru. Čeprav so bile upošte- Minister poudarja, da je potrebno sožitje med naravovarstvenimi in razvojnimi interesi. Demokracija • m/xiii • 3. april 2008 SLOVENIJA TNP se bo po novem delil na tri varstvena območja z različnimi omejitvami. vane samo štiri zahteve od sedmih, so si na bohinjski občini enotni, da je predlog zakona o TNP velik dosežek Okrog TNP se že nekaj let krešejo mnenja, odpirajo polemike in križajo interesi, zato je pomembno, da sprejmejo predlog, v nadaljnjem postopku pa poskušajo uveljaviti še druge tri zahteve. Oviranje nima smisla v predlo gu zakona niso bila upoštevana stališča bohinjskega sveta glede prenosa sedeža javnega zavoda TNP, meje območja parka pri Fu-žinarskih planinah in zastopstva Občine Bohinj v javnem zavodu TNP. Predlog ni podprl stališča, da bi Bohinj postal sedež uprave TNP namesto Bleda, čeprav so v preteklih letih vložili veliko sredstev v obnovo upravne stavbe zavoda TNP. Zavrnjena je bila tudi zahteva po predstavniku v svetu zavoda, čeprav je Bohinj lokalna skupnost z največ prebivalci. Kritična točka je 8o-odstotno financiranje, ki gaje obljubila država, v okviru razvojnih spodbud za parkovne občine, ki ni omenjeno v nobenem od členov predloga zakona. Kljub nekaterim pritožbam in opombam so s predlogom načeloma zadovoljni, saj bodo z njim nekatera območja dobila možnosti za razvoj. V to spadata tudi Bohinjsko jezero in Vogel, ki bo po novem lahko dobil zbiralnik za vodo, s čimer bodo omogočili umetno zasneževanje, zaradi tega pa se bo povečalo število gostov. Ob jezeru bo treba obnoviti in dograditi turistično infrastrukturo, čemur bo novi zakon naklonjen. Do pomembne spremembe bo prišlo tudi na področju nastanitvenih objektov, kjer se bo število ležišč lahko povečalo do šestdeset oziroma osemdeset. Kruta usoda TNP s predlogom zakona so nezadovoljne zlasti okoljevarstvene organizacije, ki so sodelovale pri pripravi in si priza- Novi zakon, ostre kazni Zakon o TNP, ki naj bi po predvidevanju nekaterih skeptikov začel veljati šele konec prihodnjega leta, prinaša visoke kazni za kršilce. - Od 100 do 1.000 evrov: vožnja s kolesom zunaj za to določenih območij, parkiranje počitniške prikolice zunaj za to določenih mest, spuščen pes brez povodca ... - Od 500 do 3.000 evrov: neupoštevanje prepovedi letenja z balonom, zmajem ali jadralnim letalom, uporaba motornih sani... - Od 1.000 do 4.000 evrov: utrganje prosto živeče rastline (vključno z glivami) v komercialne namene, odvzem mivke, peska ali proda iz strug ... - Od 2.000 do 5.000 evrov: lov in ribolov v prvem varstvenem območju, graditev hotela z več kot osemdesetimi ležišči v naselju, graditev novega vikenda, planinske ali lovske koče, uporaba gensko spremenjenih organizmov, naselitev živali in gojenje rastlin tujerodnih vrst... devale za strokovni pogled na tako občutljivo območje. Naravovar-stveniki bodo prek dvomesečne javne obravnave poskušali aktivno delovati in si v tem obdobju prizadevali ohraniti naš edini nacionalni park. Vendar se bojijo, da bodo prevladali razvojni interesi, ki bi po njihovo začrtali klavrno usodo TNP. Prav tako si tudi v javnem zavodu TNP na marsikaterem področju želijo strožje zakonodaje, še posebej na prvem varstvenem območju. Vendar se jim zdi ta čas nesmiselno zakonu nasprotovati, saj je bistveno, da je slednji končno sprejet. Nanj so čakali kar devet let, stari zakon pa je že dotrajan in ga na zavodu zelo težko izvajajo. Zavedajo se tudi, da jim bo sprememba zakona prinesla številne novosti, naloge in pooblastila, vendar je to pot, ki vodi do ustreznega zavarovanja, ohranitve, razvoja in upravljanja območja TNP. Čas za spremembe Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je poudaril, da je namen novega Demokracija ■ i4/xin ■ 3. april 2008 zakona nadgradnja in posodobitev pravnih rešitev, prilagoditev novim družbenopolitičnim razmeram, spodbujanje trajnostnega razvoja v parku živečega prebivalstva, varovanje naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. »Usmeritev Vlade Republike Slovenije je nedvomno v nadaljevanju varstva narave v okviru zavarovanih območij, v smeri varovanja biotske in pokrajinske raznolikosti Slovenije ter ohranjanja avtentične krajinske identitete poselitvenih in krajinskih značilnosti. Vendar je Triglavski narodni park edini narodni park, ki je simbol slovenskega varstva narave. Vlada želi to območje zavarovanja še nadgraditi in posodobiti ob upoštevanju mednarodnih varstvenih standardov in kriterijev,« piše Podobnik. Zakon o TNP želi posodobiti zakon, ki je v veljavi že 27 let ter zato dotrajan in neustrezen. Minister je njegovo izvajanje obljubljal že ob koncu mandata, vendar skeptiki menijo, da do tega ne bo prišlo pred koncem leta 2009. E 31 [Jesenice] POT Strožje kazni za kršilce predpisov ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Med Argentino in Slovenijo Lucija Horvat, foto: Gregor Pohleven Argentina je po drugi svetovni vojni postala nova domovina za marsikaterega Slovenca, ki seje iz Slovenije moral umakniti. Takšna je ljubljanska družina Dolinar, kije morala povojnim oblastem prepustiti svoje imetje. Slovensko meščanstvo je bilo v Ljubljani pred drugo svetovno vojno v vzponu, mnogi med njimi so bili celo nadpovprečno uspešni v svojih podjetjih in so zaposlovali za tisti čas veliko ljudi. V tem smislu je zagotovo izstopala družina Dolinar, ki je bila znana po svoji parni pekarni - slaščičarni na Poljanski cesti 19 v Ljubljani pa tudi po slaščičarni Pred škofijo 11. Zgodba o njej je predstavljena na razstavi v Muzeju novejše zgodovine z naslovom Slovensko meščanstvo - Od vzpona nacije do nacionalizacije (1848-1948). Projekt razstave so vodili dr. Jože Dežman, dr. Jože Hudales in dr. Božo Jezernik. O Dolinarjevih pa je bil posnet tudi dokumentarni film in družinsko zgodbo pripoveduje prav vnukinja podjetnika Franca Dolinar-ja Marjetka (Margarita Marija) Dolinar. Za scenarij filma je poskrbela Monika Kokalj Koče-var, režiral pa ga je Vasten Valič. Nastala je pretresljiva osebna zgodba družine Dolinar, odprlo se je okence v preteklost in se odstrlo ogledalo, v katerem se je verjetno zagledala še marsikatera slovenska družina, ki ji je razcvet in razvoj surovo pretrgala politika novega družbenega reda po drugi svetovni vojni in zaplemba premoženja. Edina »krivda« Dolinarjeve dru- žine, ki je dajala zaposlitev in pošten zaslužek ne samo mnogim Ljubljančanom ter tudi v svojih najboljših časih ni pozabila na velikodušnost, je bila samo v tem, da so imeli več kakor drugi. Hiša kruha Zagodba družine Dolinar se je začela kot klasična slovenska zgodba o uspehu, malo podobna tisti, ki jo opisuje slovenski pisatelj Janez Jalen v trilogiji Vozarji. Franc Dolinar je prišel v Ljubljano s petnajstimi leti in z veliko željo, da bi postal pekovski mojster. Rojen je bil v Zaklancu pri Horjulu, pekovskega dela je bil vajen, a si je želel več. Delati je začel pri gospe Josipini Jančar, ki je že tedaj vodila pekarno na sedanjem Ciril-Metodovem trgu 11 nasproti ljubljanske stolnice. Franc je bil pošten in delaven, zato ga je gospa Jančarjeva, ki je bila brez potomcev, postavila za svojega naslednika in dediča. Mladi gospodar je posodobil pekarno. Tako je bila parna pekarna in slaščičarna Dolinar med obema vojnama ena najsodobnejših pri nas. Že v 20. letih 20. stoletja je Franc razširil dejavnost in kupil še sosednjo hišo na Ciril-Metodovem trgu 10, poleg tega je v tistem času odprl pekarno na Poljanski cesti 19. Najmodernejšo opremo zanjo Razstavni pano v Doiinarjevi sobi na razstavi 32 Demokracija ■ i4/xm • 3. april 2008 ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Marjetka Dolinar je slikarka. je dal pripeljati z Dunaja. Do-linarjeva pekarna je slovela kot »Betlehem, hiša kruha«, saj iz nje nihče ni odšel lačen. Tudi o tem pripoveduje priča v dokumentarnem filmu o Dolinarjevih. Povojno razdejanje Franc Dolinar je bil radodaren in je poleg drugega prispeval za nove zvonove v ljubljanski stolnici. Deloval je tudi v tedanji obrtni zbornici in je za svoje zaposlene dobro skrbel. »Veliko pove podatek, da mnogi med tistimi, ki so bili zaposleni v pekarni Dolinar, po vojni še veliko let niso dobili dela,« pripoveduje Marjetka Dolinar. Njen ded Franc je imel pet otrok, dva sinova in tri hčere, za katere je poskrbel, da so bili dobro izobraženi. Starejši sin France je postal duhovnik, mlajši Alojz, oče pri-povedovalke v dokumentarcu Marjetke Dolinar, pa je bil namenjen za naslednika očeta, ki je umrl še pred drugo svetovno vojno, leta 1938. Ker je bil sin Alojz po očetovi smrti še premlad za podjetje, je pekarno naprej skrbno vodila njegova mati in rodbini Dolinar je kar dobro kazalo kljub vojni in čeprav so morali vedno oddati del kruha in peciva bodisi Italijanom, bodisi Nemcem, če so ga zahtevali. »Plenil ni ne Italijan in ne Nemec, plenil je Slovenec,« pripoveduje Marjetka Dolinar v dokumentarnem filmu. Povojna razlastitev je življenje postavila na glavo. Prišel je trenutek, ko so se morali Dolinarjevi otroci umakniti iz Ljubljane, njihova mati pa je, strta, umrla 11. maja 1945 v ljubljanski bolnišnici. France Dolinar, duhovnik, esejist, politolog in zgodovinar, je odpotoval v Rim, kjer je pozneje živel in umrl. Tri Dolinarjeve hčere so bile zaprte v ljubljanskih zaporih. Ko so jih izpustili, so živele na podstrešju ene od odvzetih družinskih hiš in se kasneje preživljale s skromno trgovinico. Mlajši sin Alojz je odpotoval v Argentino. Ker je bil že izučen pekovski mojster, je lahko začel novo življenje - v Buenos Airesu je odprl malo tovarno, v kateri je ves čas izdeloval le dvoje: španske veterce in krokant. V Argentini si je ustvaril družino, v njej pa malo Slovenijo. Kot za mnoge slovenske izseljence v Argentini je bil tudi za Dolinarjeve tri otroke, sina Francija ter hčeri Andrej ko in Marjetko, prvi jezik slovenščina; te se sedaj uči že četrta generacija. V domaČi zemlji Alojz Dolinar je svoje življenje sicer sklenil v Argentini, a si je vedno želel še priti v Slovenijo. Kot pravi njegova hči, je vedno govoril: »Če ne drugače, pa po smrti!« Pri tem je prav pretresljiva zvesta podpora njegove žene: »Kamor greš ti, grem tudi jaz.« Želja zakoncev Dolinar se je izpolnila po zaslugi njune hčere Marjetke; pokopana sta v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah. Slikarka Marjetka Dolinar - po osamosvojitvi Slovenije je poskrbela za popravo krivic, ki jih je bila deležna rodbina Dolinar - živi v Ljubljani od leta 1992. Za selitev v domovino svojih prednikov seje odločila po nekaj obiskih Slovenije in udeležbi na plebiscitu za samostojno Slovenijo. V Ljubljani slika in razstavlja ter nadaljuje tradicijo svojega deda Franca Dolinarja v smislu, da je na svetu treba narediti še veliko dobrega. iS ! \LPSkl VAL Radio Alpski val www.alpskival.net 105 3811 886 1053811 674 Tedenski utrip SOVRAŽNO RAZPOLOŽENJE Narodni svet koroških Slovencev je na spletnih straneh objavil odziv na Haiderjeve trditve o nevarnosti slovenskega zastopstva v deželnem zboru. NSKS je obsodil njegovo odklanjanje dvojezičnih napisov v Dobrli in Žitari vasi, ki je po mnenju NSKS na tako nizki ravni, da ne zasluži komentarja, ker se obsoja samo. NSKS se čudi manjšinski politiki Avstrijske ljudske stranke (OVP), saj njena utemeljitev, zakaj se ni treba bati izvolitve slovenske liste v deželni zbor, meji na hujskanje ljudstva in je očitna žalitev vse slovenske narodne skupnosti. Ker zvezna OVP ne kaže pripravljenosti, da bi spremenila svojo politiko popolne blokade, namerava NSKS v prihodnjih tednih informirati njene krščansko-socialne sestrinske stranke na evropski ravni o njenem manjšini sovražnem ravnanju. Svojo namero NSKS utemeljuje z mnenjem, da nekdanji zvezni kancer Schussel, ki bi želel v EU prevzeti pomembno vlogo, zanjo ni primeren, ker ima problematičen odnos do manjšinskih pravic in pravne države. Demokracija • 14/xin ■ 3. april 2008 33 PROGRAM ZA SLOVENSKO MANJŠINO Predsednik deželne vlade Fur-lanije - Julijske krajine (FJK) Ric-cardo Illy je na srečanju s političnimi predstavniki Slovencev v Italiji na Opčinah pri Trstu dejal, da želi v svojem prihodnjem mandatu sprejeti izvršilne norme za izvajanje deželnega zakona za Damijan Terpin, SSK Slovence. Njegov volilni program za mandat 2008-2013 je v skrajšani obliki preveden tudi v slovenščino. Med mjegovimi cilji je sprejetje izvršilnih norm za izvajanje deželnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki je bil sprejet jeseni leta 2007. Srečanja se je udeležilo več kandidatov slovenske narodnosti, ki nastopajo na listah strank, ki podpirajo lllyja. Slovenci, katerih cilj je predvsem izvajanje zaščitne zakonodaje, kandidirajo na listah Demokratske stranke: Igor Dolenc in Majda Bratina, ter koalicije levih in ekoloških strank Mavrične levice: Igor Kocijančič in Marko Marinčič. Novost letošnjih deželnih volitev je samostojen nastop Stranke slovenske skupnosti (SSK) po petnajstletni odsotnosti. Najvidnejši kandidat na listi SSK je pisatelj Boris Pahor, poleg njega pa med drugimi deželni tajnik SSK Damijan Terpin. VESELI V CLEVALANDU V petek, 11. aprila, bo Radio Slovenija priredil koncert in ples v develandski župnijski dvorani. Nastopili bodo ansambel Veseli svatje iz Slovenije in ameriški talenti vključno s Korotanom ter slovenski cerkveni zbor. Radio Slovenija bo na tak način prikazal kulturno življenje slovenske skupnosti v posneli in ga predvajali na Radiu Veseli svatje pri izseljencih ZDA in Kanadi. Program bodo Slovenija. TUJINA Prihodnost Balkana je znotraj EU Ana Müllner, foto: Gregor Pohleven Ob neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU, kije v petek in soboto potekalo na Brdu pri Kranju, smo se pogovarjali z bolgarskim zunanjim ministrom lvaylom Kalfinom. Spoštovani gospod minister, v Slovenijo ste prišli zaradi dvodnevnega neformalnega srečanja zunanjih ministrov Evropske unije. Kaj so bile glavne teme pogovorov? Z evropskimi kolegi smo govorili o ta čas največjih prioritetah evropske zunanje politike in nedvomno največji izziv je vprašanje Zahodnega Balkana. Slovenija je prva izmed novih članic EU, ki jo je doletela čast predsedovanja, poleg tega pa dobro poznate tudi problematiko balkanske regije. Menim, da je bila zelo dobra ideja, da se je Slovenija osredinila na problematiko Zahodnega Balkana. Kot druga tema izredno velikega pomena je prihodnost odnosov med EU in Rusijo. Odnosi med Rusijo in EU so se predolgo zanemarjali, zato z veseljem pozdravljam namero slovenskih gostiteljev, da se pogovarjamo o tem. Poleg tega moramo tudi v prihodnje veliko pozornosti posvečati bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu in medkulturnemu dialogu, ki ga je slovensko predsedstvo postavilo v središče svojih prednostnih nalog. Kako ocenjujete dosedanje slovensko predsedovanje? Mislim, da se je slovensko predsedstvo v zadnjih treh mesecih izkazalo kot dobro in predvsem učinkovito. Slovenija si kot prva novinka na čelu sedemindvajse-terice želi dobro izpeljati zadano nalogo in mislim, da ji to za zdaj dobro uspeva. Slovenija kot del regije, h kateri spadamo tudi mi, se je zelo dobro znašla pri izbiranju prioritet in hkrati poskrbela za napredovanje povezave. Bolgarija je skupaj z Romunijo lani postala polnopravna članica EU. Takrat so bile izredno glasne kritike tistih, ki menijo, da sta državi v EU vstopili prekmalu ter predvsem zaradi političnih in gospodarskih interesov. Kakšen je vaš odgovor na te očitke? Prvi rezultati so že pokazali, da je bila širitev izredno uspešna prav za vse; tako za nove kot tudi za stare članice. Stare članice so s širitvijo EU pridobile izredno veliko, še več pa smo pridobili mi. Širitev na sedemindvajset članic lahko jemljemo kot enega najuspešnejših projektov EU do sedaj. Strinjam se, da so pri tem določeno vlogo igrali tudi politični in gospodarski interesi, a če ti interesi ne bi obstajali, bi EU še vedno obsegala samo petnajst članic. Bolgarski vstop v EU se mi ne zdi prezgoden, kot tudi ne vstop katere koli nove članice v povezavo. Kot marsikatera nova članica EU ima tudi Bolgarija komunistično preteklost. Ali danes lahko govorimo o vplivu nekdanjih komunističnih struktur v moderni Bolgariji? Pogovori o tem, ali je bolgarska tranzicija že končana, potekajo že nekaj let. Politično gledano imamo izredno močno in stabilno demokracijo. Tudi po gospodarski plati se lahko le pohvalimo; v zadnjih sedmih, osmih letih smo dosegli izredne gospodarske rezultate in te samo še nadgrajujemo. Mislim, da smo tako mi kot druge članice EU s komunistično preteklostjo preteklost dokončno pustili za seboj. Bolgarija je v zadnjih letih prehodila dolgo pot; postala je članica Nata in EU ter je danes zgled drugim državam v regiji, ki želijo vstopiti v evroatlantske povezave. Kako nameravate pomagati tem državam v svojem sosedstvu? Mislim, da se je slovensko predsedstvo v zadnjih treh mesecih izkazalo učinkovito. kot dobro in predvsem 34 Demokracija ■ 14/xni • 3. april 2008 TUJINA Trdno sem prepričan, daje prihodnost Balkana v EU. A proces približevanja prinaša številne obveze tako na strani EU kot tudi na strani držav kandidatk. Bolgarija se je na polnopravno članstvo pripravljala osemnajst let in zanj smo se morali izredno potruditi. Po naših izkušnjah je bilo treba sprejeti evropske vrednote na vseh področjih državnega delovanja, kot so gospodarstvo, politika in sodstvo. To se ne zgodi čez noč, ampak je potrebnega veliko časa, in tega se morajo države dobro zavedati. Poleg tega pa močno poudarjamo pomen sodelovanja med državami v regiji - tako s članicami EU kot z drugimi državami. Samo s sodelovanjem lahko rešimo skupne težave, kot je npr. tihotapljenje. Poleg tega imamo veliko skupnih interesov, kot je npr. graditev skupne prometne infrastrukture in meddržavno policijsko sodelovanje. Zelo je pomembno, da takšno sodelovanje poteka v luči priprav na vstop v EU. Za nas je torej pomoč drugim državam v regiji in sodelovanje na meddržavnih ravneh ena od prioritet zunanje politike. Bolgarija je neodvisno Kosovo priznala pred dobrim tednom dni. Ali menite, da se bodo zaostrovanja po razglasitvi neodvisnosti kmalu končala ali se v resnici šele dobro začenjajo? Aktualno stanje na Kosovu je posledica vsaj dvajsetletne napačne politike, genocida, napetosti med obema etničnima skupinama, in desetletnega pro-tektorata ZN. Ves ta čas so napetosti med Beogradom in Prištino le naraščale. Zato je rahlo utopično govoriti o naglem pobotanju obeh narodov. Sedaj poskušamo spodbuditi Beograd, naj se sprijazni z realnim stanjem. Seveda ne pričakujemo, da se bodo Srbi veselili izgube ozemlja. Za stabilnost na območju moramo vsi tesno sodelovati. Ustaviti moramo nasilje in zvišati stopnjo demokracije ter čim prej stopiti na pot približevanja EU. Če se bosta tudi Beograd in Priština zavedala tega in se morda celo kmalu pobotala, bosta državi stopili na skupno pot, kar bo obema prineslo samo pozitivne posledice. me na mnogih področjih državnega delovanja. Eden glavnih ciljev reform je zmanjšati stopnjo korupcije, kije najbolj žgoč problem današnje Bolgarije. Ali vam bo z omenjenim svežnjem reform uspelo izkoreniniti ali vsaj zmanjšati korupcijo? Mislim, da nam bo to uspelo. Ko smo vstopili v EU, smo skupaj z evropsko komisijo in državami članicami vzpostavili t. i. sistem za preverjanje in sodelovanje, ki se osredinja na notranje in pravosodne zadeve ter tako hkrati močno zadeva tudi zelo ambiciozen projekt, ki pa nam žal ni uspel. Prenovljena lizbonska pogodba stremi k povečanju učinkovitosti povezave in Evropejce postavlja v sredino dogajanja, tako da daje vsakemu Evropejcu možnost, da vpliva na politiko, ki mu kroji vsakdanjik. To je zelo velik korak v razvoju EU. Pričakujemo, da bodo pogodbo ratificirale vse članice do konca leta in da bo tako lahko čim prej začela veljati ter da bomo na tej podlagi leta 2009 lahko izvedli volitve v evropski parlament. Bolgarski vstop v EU se mi ne zdi prezgoden kot tudi ne vstop katere koli nove članice v povezavo. Skupaj z Grčijo je bila tudi Bolgarija vedno vpletena v spor okoli imenovanja Republike Makedonije. Kje vidite rešitve tega dolgotrajnega spora? Bolgarija je že priznala Republiko Makedonijo in razumemo potrebo Grčije, ki želi končati ta problem. V geografskem smislu je Makedonija pokrajina, ki se razteza v vseh treh državah. Treba je najti rešitev, ki bi za vedno končala spor okoli rabe imena Makedonija in bi hkrati ustrezala vsem vpletenim. Brez tega bo izredno težko doseči dobre med-sosedske odnose, brez katerih žal ne gre. Tudi Makedonija bi se morala bolje zavedati, da je od tega močno odvisno njeno članstvo v Natu in EU, in bi morala biti bolj pripravljena na sklepanje kompromisov. Želeli bi, da se to vprašanje razreši pred vstopom Makedonije v Nato, ker tako spor med Grčijo in Makedonijo ne bo preprečil makedonskega približevanja Natu in EU. Kakšen je položaj medijev v današnji Bolgariji? Ali jih lahko opišemo kot popolnoma neodvisne? Bolgarski mediji so popolnoma neodvisni. Kot politik lahko rečem, da so zelo neprijazni (smeh) ne glede na to, kdo je na oblasti. Menim, daje to pravilno in dokazuje delovanje demokracije. Bolgarska vlada je lani začela izvajati zelo ambiciozne refor- vprašanje korupcije. To je bila v času priprav na vstop v EU ena glavnih prioritet. Sedaj je v veljavi še en učinkovit sistem, ki je bil narejen za čim večjo transparen-tnost in s katerim želimo povsem izkoreniniti korupcijo v državi. Ta proces se nam zdi kot izredno pozitiven; najprej zaradi povečane transparentnosti in zato, ker se lahko vsi v Bolgariji, tako tisti v vladnih službah kot v gospodarskih institucijah, zavedajo, da se lahko pregleduje in objavi njihovo poslovanje. To je pripeljalo tudi do prej omenjenih reform, ki bodo najbolj spremenile pravosodni sistem. Lani so sodišča obravnavala kar 15 primerov korupcije, v katere so bili vpleteni ljudje na visokih položajih. V nekaterih od njih se je sojenje že končalo, v drugih pa sodni epilog še pričakujemo. To je le eden od dokazov, da čedalje bolj napredujemo, in verjamem, da bo napredek v prihodnje še vidnejši. Bolgarija je kot šesta članica EU ratificirala prenovljeno lizbonsko pogodbo. Ali pričakujete, da bodo druge članice kmalu sledile vašemu zgledu? Ali lizbonsko pogodbo vidite kot rešitev težav, s katerimi se EU sooča v 21. stoletju? Nemogoče je, da bi z lizbonsko pogodbo rešili vse težave, je pa vseeno izredno pomemben korak. Pogodba opredeljuje politično perspektivo EU, kar je nujen korak po neuspehu skupne ustavne pogodbe. To je bil Za konec še vprašanje, kakšni so po vašem mnenju odnosi med Bolgarijo in Slovenijo? Menim, da so odnosi med državama zelo dobri. Sloveniji smo zelo hvaležni za vse nasvete, ki smo jih dobili od nje tako glede spremembe političnega sistema kot tudi glede nasvetov v času pristopnih pogajanj z EU. Tudi sedaj, ko smo del evropske družine in del Nata, imamo skupnih veliko projektov. Povezuje nas predvsem Zahodni Balkan in njegova problematika ter priprave na povezovanje sredozemskih držav. Aktivno sodelujemo pri več projektih zunanjepolitične, gospodarske in infrastrukturne narave. Glede na naravo teh projektov lahko naše sodelovanje ocenim kot odlično. V prihodnje bo priložnosti za sodelovanje še več in ne dvomim, da bomo odnose med državama še utrdili. E RADIO U NI VOX 107.5 MHz e-mail: info@univox.s¡ Demokracija ■ 14/xin ■ 3. april 2008 35 GLOBUS Edinstven grob Na vzhodu Makedonije so odkrili naselje in grobišče iz mlajše kamene dobe. Arheologi so pri kopanju v Krupištu blizu Štipa naleteli na grob, star 9000 let, ki je edinstven na celotnem Balkanu. Truplo moškega je bilo zakopano le 30 centimetrov pod zemljo. Na mestu izkopavanja so našli tudi temelje hiše iz lesa in trstike, ostanke ognjišča in preprosto kameno orodje. Nahajališče je na trasi prihodnjega vodovoda. Na tem območju so doslej našli 44 pomembnih arheoloških najdišč. Premikanje ledene gore je povzročilo razpad notranjosti plošče, pri čemer je 414 kvadratnih kilometrov njene površine že izginilo. Velik del 12.950 kvadratnih kilometrov velike ledene plošče Wilkins je zdaj podprt s 5,6 kilometra dolgim kosom ledu med dvema otokoma. Če se bo led še malo premikal, se bo porušil še ta ledeni 'opornik' in nato bomo v prihodnjih nekaj letih verjetno izgubili približno polovico celotne ledene površine. Na zahodnem polotoku Antarktike se je v zadnjih 50 letih temperatura zvišala za pol stopinje na desetletje, kar je največ na svetu. Neverjetna napaka Predstavniki Pentagona so javno priznali, da je prišlo do neljube napake, ko so naročnikom na Tajvan leta 2006 namesto helikopterskih delov poslali sprožilce jedrskih konic medcelinskih raket. ZDA so o tem že obvestile tudi Kitajsko, ta pa je izrazila zaskrbljenost. Slednja namreč redno nasprotuje vsaki prodaji orožja Tajvanu, vendar ZDA vztrajajo pri pravici, da otoški državi, ki jo ima Kitajska za del svojega ozemlja, prodajajo orožje za obrambo. Tajvan je pri Američanih naročil akumulatorje za helikopterje, namesto njih pa leta 2006 dobil štiri elektronske sprožilce za uporabo v jedrskih konicah medcelinskih raket vrste minuteman. Tajvanci sploh niso ugotovili, kaj imajo v skladišču, in so Američane šele lani vprašali, kdaj bodo dobili naročene akumulatorje. Začelo se je pregledovanje dokumentacije in šele nato so ugotovili napako. To je že druga jedrska nerodnost Pentagona oziroma natančneje zračnih sil ZDA v zadnjih mesecih. Lani avgusta je ameriško ozemlje preletel bombnik B-52, zali, da je del ledene plošče Wil-kins na Antarktiki začel razpadati. Velik del ledene plošče je začel razpadati 28. februarja, ko se je od nje odtrgala ledena gora, ki je merila 41 krat 2,4 kilometra. Antarktika Satelitski posnetki podatkovnega centra za sneg in led Univerze v Koloradu so poka- TUJI TISK La Repubblica Pravi seznam jjj laRepubblica.it — — H Š&IP§7 m& 1st f~£gsfE- V ogromnem nacističnem arhivu v Bad Arolznu, ki so ga zaprli pred 60 leti in je zdaj končno odprt za raziskovanja, so našli nov »Schindlerjev seznam«. To je zadnji seznam, datiran 18. aprila leta 1945, ki je bil dan v nemški 36 arhiv pred 50 leti. Toda to ni bil seznam, ki ga je oblikoval Jud Marcel Goldberg, Schindlerjev pomočnik. Dokument z imeni 1.117 Judov je spremljalo pismo na dveh straneh, ki ga je napisal nekdanji interniranec Pemper. Trdi, da je imel seznam vedno pri sebi in ga ni nikomur dovolil prepisati ali mu kar koli dopisati. Nekdanji interniranec je še živ in vztraja pri svoji trditvi. Seznam vsebuje imena oseb, ki so bila v taborišču Brunilic v času, ko so ga odkrili, ali z drugimi besedami - tja so prihajali ljudje, ki jih je rešil Schindler. Različice seznamov bodo še preverili. The Sunday Times Neuspešno «O T—r ** -r*j?r'T" V•—^' ~ IJ ž^zZZZ.ZZZ: ___ ¡ssy .■^r.v J ^. ru. rr .: T- 'mr.n__ Knjiga Adama Zamojskega nosi naslov Varšava, leto 1920: kako je Lenin neuspešno poskušal zavzeti Evropo. Morda bo evropska zgodovina tako nehala pozabljati na Poljsko, saj so prav Poljaki velikokrat igrali pomembno vlogo Demokracija • i4/xm ■ 3. april 2008 v usodi Evrope. Leta 1683 je kralj Jan III. iz dinastije Sobieskih, ki je ustavil otomansko vojsko pred Dunajem, pri Turkih dobil vzdevek Lev Lahistana. Leta 1920 pa, kakor piše Zamojski, je prav Poljska ustavila ekspanzijo boljševistične Rusije na zahod. Moči so bile v mnogih pogledih neenake: Rdeča armada, utrjena v kruti državljanski vojni s proti-boljševiškimi silami, je bila izkušena in odločna. Poljska vojska pa je bila komajda še podobna vojski, ni bila enotna, saj je bila sestavljena iz nekaj kontingentov, ki so se v prvi svetovni vojni bojevali na strani Nemčije, Avstrije ali Rusije. Knjiga opisuje potek bojev med tema dvema neenakima silama. GLOBUS ki je bil oborožen z jedrskimi raketami, pilot in posadka pa o tem niso vedeli nič. Spet povezani Rusija in Gruzija sta vnovič vzpostavili letalsko povezavo med državama. Blokada, ki jo je pred 18 meseci uvedla Rusija, se je končala s pristankom gruzijskega potniškega letala na moskovskem letališču Domode-dovo, kjer je pristal boeing 737 s približno 90 potniki gruzijske družbe Georgian Airways, ki je priletelo iz prestolnice Tbilisi. Oblasti predvidevajo, da bo zdaj prišlo do popolne obnovitve go- spodarskih odnosov med državama in da bodo odpravljene tudi druge omejitve. Poleg tega naj bi bila znova vzpostavljena morska povezava, za zdaj pa ni znano, kdaj naj bi bile znova vzpostavljene cestne povezave in kdaj naj bi Moskva odpravila gospodarske sankcije, ki so gruzijsko gospodarstvo močno prizadele. Mali Butan V Butanu so volivci volili 47-člansko narodno skupščino, to pa so bile prve parlamentarne volitve v več kot stoletju kraljeve vladavine. Na njih so se pomerili samo univerzitetno diplomirani kandidati dveh strank - Ljudske demokratske stranke (PDP) in Združene stranke Butana (DPT). Obe stranki sta obljubljali podobno, in sicer pospeševanje rasti, graditev cest in druge infrastrukture ter vztrajanje pri kraljevem konceptu dajanja prednosti nacionalni sreči pred bruto nacionalnim proizvodom. Država s 600.000 prebivalci se tako odpira svetu, vendar bo po pričakovanjih kralj ostal državni poglavar in imel še naprej precejšen vpliv na politiko. Butan je bil dolgo znan po svoji izoliranosti in izmikanju modernizaciji, volitve pa so po ocenah opazovalcev pravzaprav nov korak k odpira- nju Butana. Država naj bi kmalu postala tudi članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO), že zdaj pa vsako leto sprejema na tisoče turistov, čeprav še vedno le v strogo nadzorovanih in dragih organiziranih skupinah. Strupena mocarela V Neaplju in v okolici Caserte v italijanski Kampanji so v karanteno zaprli 66 bivoljih čred. Razlog za to je bila visoka vsebnost dioksina v njihovem mleku, iz katerega izdelujejo mehki beli sir mozarela. Mleko pregledujejo tudi v drugih krajih na jugu države, domnevno pa naj bi bil dioksin v mleku povezan z odpadki, ki preplavljajo južnoitalijanska mesta. Opozorila o okuženem bivoljem mleku je evropska komisija prejela že v letih 2001 in 2003 in takrat je Bruselj Italijo pozval, naj mleko redno pregleduje. Izsledki iz leta 2005 in leta 2006 so pokazali, da pri uživanju izdelkov iz bivoljega mleka ni tveganja za človekovo zdravje. Če bodo zdajšnje analize pokazale, da so v siru strupene snovi, bodo morale italijanske oblasti po navedbah komisije sprejeti nujne ukrepe za zavarovanje notranjega trga. Prav mesto Caserta je najbolj znano po pridelavi mozarele, ki skupaj s svežim paradižnikom in z baziliko slovi po vsem svetu. V okolici Caserte ga pridelujejo na okrog 1.900 bivoljih farmah. Letno sicer Italija izdela 33.000 ton mozarele, na farmah pa za mleko redijo okrog 250.000 bivolov. Kar 60 odstotkov omenjenega sira Italija izvozi. Japonska ga letno uvozi 329 ton, Južna Koreja pa 10 ton. Obe državi sta uvoz mozarele že ustavili. TUJI TISK Suddendeutsche Zeitung Kmalu 25 ur Dnevi se daljšajo. Neki britanski astronom je dokazal, da se vrtenje Zemlje od leta 700 pred n. št. naprej nazadržno upočasnjuje in bo dan imel 25 ur. Preučeval je glinene tablice in druge zgodovinske zapise, v katerih je našel informacije o sončnih in luninih mrkih. Glede na takratni položaj Sonca je izražunal zavorno pot Zemlje. Ko so pred 530 milijoni let na Zemlji živele prazgodovinske praživali, je imel dan samo 21 ur. Za dinozavre, ki so živeli pred 100.000 leti, se je nov dan začel vsakih 23 ur. To je opaziti na koralnih usedlinah, ki nastajajo kot nekakšen koledar. Na podlagi koral je mogoče ugotoviti časovni odlomek med eno in drugo pomladjo, ki pa se je nenehno krajšal. Pred 530 milijoni let se je Zemlja okoli svoje osi vrtela hitreje kot danes, hitrost njenega gibanja okoli Sonca pa se ne spreminja. The Times Praevropejec TIMES ij\l_ Bi.iiMiiim.iMj.iiVi " ^ V eni od jam v Španiji so odkrili ostanke, ki pričajo, da je človek naselil Evropo 400.000 let prej, kot je veljalo do sedaj. Starost zob in čeljusti, ki so jih našli v hribih Atapuerca blizu Burgosa, je ocenjena na 1,1 do 1,2 mili- jona let. Verjetno ostanki pripadajo ženski predstavnici pred-zgodovinskih ljudi, ki so naselili Evropo. Še starejše ostanke pra-ljudi so našli v Gruziji, stari so 1,7 milijona let. Najstarejši ostanki človeka, ki so jih našli zahodno od Kavkaza, pa so stari 800.000 let. Prvi Evropejci, ki jim pripadajo najdeni ostanki ženske, pa niso bili neposredni predniki današnjega človeka. Razumni človek je Afriko zapustil šele pred 60.000 leti. Demokracija • 14/xin • 3. april 2008 37 [ INTERVJU Družina je bila vedno osnovna celica družbe Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven ^bmaž (Thomas) Luckmann je v svetu znan I kot sociološki klasik. Rodil se je leta 1927 1 na Jesenicah, klasično gimnazijo je obiskoval najprej v Ljubljani, po okupaciji je šolanje nadaljeval na Koroškem in na Dunaju, kjer je po maturi študiral jezikoslovje in filozofijo. Študij je nadaljeval v Innsbrucku, po diplomi pa je študiral v New Yorku, kjer je leta 1953 najprej dosegel magisterij iz filozofije, tri leta kasneje pa še doktorat iz sociologije. Po nekajletni predavateljski in raziskovalni dejavnosti v ZDA je leta 1965 postal redni profesor za sociologijo na Univerzi v Frankfurtu, pet let kasneje pa je odšel nanovo univerzo v Konstanci, kjer je ostal do upokojitve leta 1994. Je avtor številnih monografij in člankov s področja sociologije, zlasti sociologije religije pa tudi sociologije znanja, epistemologije, sociologije jezika in komunikacije. V zadnjem času se posveča vplivu moderni-zacijskih procesov na vsakdanje življenje, zlasti vprašanju krize smisla, sodobne dezorientacije posameznika in družbe ter vprašanjem moralne komunikacije v vsakdanjih življenjskih okoljih družin, malih skupin itn. Štiri knjige so izšle tudi v slovenščini, in sicer Konstrukcija družbene realnosti, Modernost, pluralizem in kriza smisla (obe je napisal skupaj s Petrom Berger-jem), Nevidna religija in Družba, komunikacija, smisel, transcendenca, ki jo je nedavno izdala Študentska založba. Je častni član Slovenskega sociološkega društva, častni doktor nekaterih univerz (med drugim Univerze v Ljubljani), od leta 1997 pa je tudi dopisni član SAZU. V teh dneh ste na obisku v Sloveniji, med drugim ste se udeležili simpozija Inštituta dr. Jožeta Pučnika z naslovom Kultura, družba in tehnologija, kar je sicer naslov enega najbolj znanih Pučnikovih spisov s področja sociološke znanosti. Kdaj ste se prvič srečali s Pučnikovo znanstveno in politično mislijo? Z njegovo mislijo se pravzaprav sploh nisem srečal, pač pa sem se s Pučnikom srečal osebno in se pogovarjal z njim. Preko teh pogovorov sem se tudi seznanil z njegovimi pogledi. V Nemčiji mi njegovo delo ni bilo znano, ker je deloval na severu. Spoznal pa sem ga preko najinega skupnega prijatelja Miša Jezernika. Ravno moj dolgoletni pri- jatelj, sedaj že pokojni Mišo Jezernik, mi je veliko pripovedoval o Pučniku, še preden sem se z njim osebno srečal. Nekajkrat sem ga srečal v Ljubljani. Po Jezernikovem pogrebu na celjskem pokopališču sva se nekoliko več pogovarjala. Mnogi vas poznajo kot sociološkega klasika novejše generacije. Vendarle pa ste na začetku svoje študijske kariere najprej študirali različne vede, kot je jezikoslovje, filozofija, primerjalna književnost, psihologija, zgodovina itd. Pred doktoratom iz družbenih ved ste napravili magisterij iz filozofije. Je za sociologijo potrebno, da je povezana z drugimi družboslovnimi in humanističnimi vedami? Če bi imel o tem kaj povedati, bi rekel tako: sociologije se sploh ne sme študirati, če prej ne študiramo drugih ved, kot so na primer zgodovina ali matematika ali jezikoslovje ali kakšne druge vede. Lahko tudi ekonomija, čeprav je to po svoje precej žalostna znanost. Veliko slovenskih družboslovcev mlajše generacije sploh ne ve, daje vaš materni jezik slovenščina. Doma ste z Jesenic, znano pa je tudi, da ste nečak pesnika Boža Voduška. Kakšne spomine imate nanj? Spominov je kar nekaj, ker sem bil kot otrok večkrat na obisku pri starem očetu v Ljubljani in nato tri leta dijak klasične gimnazije, vse do leta 1941. Tedaj sem stanoval v Ljubljani pri sorodnikih. Po letu 1965, ko sem bil že predavatelj na Univerzi v Frankfurtu, sem večkrat obiskal Ljubljano, kjer so živeli moja mama in moji strici. Stric Rašo je bil montanist in profesor na tehniški univerzi, Valens pa muzikolog. Boža sem obiskal enkrat v Piranu, sem ga pa od vseh stricev še najmanj poznal. Kolikor se spomnim, se je dostikrat hitro razjezil, tako da so se ga moje sestrične kar bale. Zasledil sem podatek, da ste bili tudi delegat prvega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa, in to sredi vojnih razmer 27. junija 1991. DeMOKHACIJA • I4/XIII • 3. april 2008 Tega se dobro spomnim. V tistih dneh sem stanoval pri sestrični na Logu pri Brezovici in ravno 27. junija zjutraj so slišali tanke, ki so šli z Vrhnike proti Ljubljani. Ceste so bile blokirane, zato mi je mož moje sestrične pokazal stranske poti, da sem lahko prišel na sejo Svetovnega slovenskega kongresa v Cankarjevem domu. Nekaj dni kasneje, to je bilo v nedeljo, 30. junija, pa sem se, ko sem se vračal domov, po stranskih cestah le nekako prebil do Jezerskega, iz Ljubljane sem do tja potreboval kar štiri ure. Doživel sem tudi sestrelitev prvega helikopterja jugoslovanske armade, ker sem bil prav tedaj dogovorjen s Franetom Adamom, ki je stanoval v bližini kraja sestrelitve. Smo pa v tistih dneh aktivno pošiljali fakse in telegrame, pri čemer se mi je pridružila profesorica slavistike v Konstanci. V Sloveniji ste prvič kot predavatelj nastopili leta 1984 na simpoziju Znanost in vera, ki sta ga organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Papeški svet za dialog z neverujočimi. Tedanji tajnik sveta Franc Rode, sedaj kardinal, je v svoji knjigi Cerkev, narodi in demokracija zapisal, da je bil omenjeni simpozij »plašno srečanje«, na katerem so manjkali marksisti tedanjega sovjetskega bloka. Kako se vi spominjate tega srečanja? Tega se ne spominjam dobro. Če bi bilo res plašno srečanje, bi se tega gotovo spomnil. Se pa spominjam konference Pa-peškega sveta za dialog z neverujočimi v Rimu, ki je bila še pred tisto v Ljubljani. Tedaj je omenjeno institucijo vodil kardinal Franz König, ki sem ga zelo spoštoval. Na prvo srečanje papeškega sveta me je povabila cerkvena stran, medtem ko me je na srečanje v Ljubljani leta 1984 povabila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Eno vaših najbolj znanih del nosi naslov Nevidna religija. V njem ste izpostavili tezo, da institucionalna religija ni več prevladujoča oblika religioznega izraza, pač pa se uveljavlja individualna in subjektivna religioznost oziroma »strukturna privatizacija ► 39 INTERVJU Dr. Tomaž Luckmann V Evropi se bo tradicionalni model religije v obliki verske megainstitucije najverjetneje približeval modelu neke vrste civilne institucije, tj. intermediarne institucije. ► religije«. Tudi javnotntienjske raziskave zaznavajo upad zaupanja v verske institucije. Omenjeno tezo ste postavili že v šestdesetih letih, ko se o upadu institucionalizirane religije še ni toliko govorilo. Se bo torej »zasebna« religija v prihodnosti še okrepila? Tedaj mi še niso verjeli. Vendar se je večina tega, kar sem napovedal, uresničila. Pri tem sem naredil tudi napako: v svojih napovedih namreč nisem upošteval ameriškega družbenega prostora. Knjigo Nevidna religija sem namreč pisal v ZDA, vendar tedaj še nisem spoznal, da so razlike med Evropo in Ameriko pomembne za razumevanje položaja religije v družbi. Pri Američanih upada pripadnost religiji glede na cerkveno institucijo. V ZDA je religija sicer precej vitalna, ker tam tudi nikoli ni bilo t. i. državne Cerkve, ki bi ji lahko rekli »poteodozijevska« Cerkev. Vse Cerkve so se morale v ZDA prilagoditi položaju, ki je bil drugačen kot v Evropi, poleg tega je v ZDA tudi precej religioznih ustanov, ki niso Cerkve. V Evropi se bo tradicionalni model religije v obliki verske megainstitucije najverjetneje vse bolj približeval modelu neke vrste civilne institucije, tj. intermediarne institucije. To seveda ne pomeni, da bosta krščanstvo in Cerkev izginila, pač pa se bo posameznik odločal, kje in kako bo deloval: ali v izolaciji, kjer bo gojil subjektivizirano religijo, ali pa v obliki inter-mediarnih institucij, kot so na primer verska gibanja. Poljska je za zdaj še izjema, kar se tiče sekularizacije, vendar se bo najverjetneje tudi ta država v prihodnosti »evropeizirala«. V Nemčiji pa imata katolicizem in protestan-tizem kot nekdanji državni instituciji dokaj malo vpliva na delovanje svojih članov, celo aktivnih članov, ki jih je sicer malo. Toda na večjih prireditvah se vedno zbere veliko število ljudi. Gre za organizacije, ki niso teritorialno omejene in so neke vrste gibanja. Kako pa bi v ta kontekst umestili Slovenijo? Nekdanje komunistične države - od La-tvije, Estonije in Litve do današnje Slovenije - imajo drugačne izkušnje kot Zahod. Na Poljskem je pač prevladal model solidarnosti med Cerkvijo in tistimi, ki so se upirali komunizmu. Cerkvi se je pridružilo veliko disidentov, ki niso bili verni, vendar je tovrstna koalicija kasneje razpadla. Povsem drugače je bilo v Vzhodni Nemčiji, tj. nekdanji Nemški demokratični republiki, kjer so imeli komunisti precejšen uspeh pri izvotlenju pro-testantizma, razen enega dela protestantizma, ki se je kasneje angažiral pri uporu režimu in pri združitvi Nemčij. Na območju nekdanje Nemške demokratične republike je sedaj najmanj aktivnih članov protestantskih Cerkva. Če primerjamo oba skrajna pola med tranzi-cijskimi državami, to sta Poljska in nekdanja Vzhodna Nemčija, bi rekel, da je Slovenija za spoznanje bližja Poljski kot pa npr. Češka. O tem bi se dalo še veliko govoriti. Če zahodni svet na verskem področju vse bolj drsi v individualizem, pa se po drugi strani sooča s fundamentalističnimi pritiski, ki prihajajo predvsem iz islamskih držav t. i. tretjega sveta. Nekje sem zasledil misel, da je vpletenost religije v nasilje v prejšnjem stoletju predvsem posledica iden-titetnih bojev. Je mogoče to tezo potrditi? Ta teza se mi zdi, grobo rečeno, velika neumnost. Če pogledamo muslimanske fun- 40 Demokracija ■ 14/xiu • 3. april 2008 INTERVJU damentalizme, ki jih ni mogoče primerjati s krščanskimi fundamentalizm! v ZDA, so si med seboj bolj podobni kot fundamentali-stični pojavi med kristjani. Vzrokov za politično radikalizirane fundamentalizme med muslimani ne poznam, zato o njih ne morem govoriti, sem pa prepričan, da nimajo veliko opravka z identiteto, pač pa s socialnimi razmerami, kolonialno dobo, demografsko eksplozijo mlajših generacij, pomanjkanjem zaposlitev itd. Tu ne vidim povezav s pomanjkanjem identitete. Nekateri v slabitvi vpliva religije na družbo vidijo rešitev za zmanjšanje nasilja. Cerkvene ustanove so bile v srednjem veku dejavnik, ki je vključeval tudi nasilje, dostikrat so bile tudi povod za krute verske vojne. Krepitev organizirane religije lahko vpliva na zmanjšanje nasilja, lahko pa je tudi obratno. Govori se tudi opostsekularni družbi... Ta izraz mi ni domač. Postmodernizem, postsekularnost in podobno me ne zanima, ker niti ne vem, kaj pomeni. To so bolj ali manj konstrukti preplašenih intelektualcev. Kako pa gledate na to, daje naprimervKa-toliški cerkvi čedalje večji poudarek na različnih skupnostih in gibanjih, ki presegajo okvir tradicionalne župnijske skupnosti, npr. Karizmatična prenova, Gibanje foko-larov, različne tretjeredne ustanove? Na to vprašanje sem delno že odgovoril. V takšnem razvoju vidim večjo možnost za obstoj krščanstva kot pa v deloma »fosilizi-ranih« cerkvenih ustanovah. Sami zastopate stališče, da mora znanost človeka ter njegov življenjski in družbeni svet obravnavati kot celoto. Je torej naloga sodobne sociologije religije tudi ta, da obravnava tudi tisto področje, ki ga pozitivizem sicer zanemarja? Na primer fenomen religije, ki gaje Rudolf Otto orisal kot »zastrašujoče in privlačno«? Primerjalna religiologija in sociologija religije ni zanemarjala tega področja. Za dva najpomembnejša sociološka klasika, to sta Max Weber in Emile Dürkheim, je bila religija celo v središču interesa. Morda so to področje zanemarili kvečjemu tretjerazredni sociologi. V vaših delih zelo pogosto omenjate pojem »smisel«, za katerega se zdi, da je bolj filozofski kot sociološki pojem. Kako bi ga opredelili? Smisel je del človeške stvarnosti. Če ga ne bi bilo, se tudi midva ne bi pogovarjala. Celo nesmisel ima svoj smisel. Asmiselnosti pa ni. Razen morda tam, kjer prihaja do povsem samodejnih reakcij. Na primer, da vas s kladivom rahlo udarim po kolenu in bo prišlo do reakcije mišice. Vendar boste vprašali, zakaj sem to naredil. Torej je to že spet smisel. Med družbenimi misleci se pogosto pojavlja pojem »odčaranje sveta«. To je pojem, ki ga je uvedel Max Weber. Je pa pojem verjetno starejšega izvora. Sami veliko opozarjate na vlogo intermedi-arnih institucij, ki jih dostikrat enačimo z institucijami civilne družbe. Kaj dejansko predstavljajo intermedíame institucije? Intermediarnih institucij ne moremo ravno enačiti s civilno družbo. Lahko so tudi takšne organizacije, kot je npr. mafija. Da bi vzeli mafijo kot del civilne družbe, se mi zdi neprimerno. Po definiciji intermedíame institucije posredujejo med velikimi institucijami gospodarstva in države na eni ter posameznikom na drugi strani. Intermedíame institucije nimajo več tako trdne strukture kot institucije v ožjem pomenu besede. Družina je ena teh institucij. Pravzaprav je glavna posredovalka. Je pa res, da se družina spreminja. Kot intermediar-na institucija je družina ena najpomembnejših, druge so družabne institucije (npr. pevski zbor) pa ekološka gibanja, med katerimi ima npr. Greenpeace razmeroma močno hierarhično organizacijo. Nekatera gibanja so prešla v politične stranke. Nekatere intermediarne institucije lahko enačimo s civilno družbo, čeprav je slednja precej »mehak« pojem. Sami tudi pravite, da omenjene institucije blažijo krizo smisla. Na kakšen način? Blažijo krizo smisla, ker dajejo človeku smisel delovanja na področjih, ki niso pod neposrednim diktatom velikih institucij, ki sicer imajo svoje funkcije, vendar imajo vlogo, da se ne ozirajo na posameznika, ampak na maksimizacijo svoje funkcije, npr. gospodarstvo, politika. To pusti posameznika pogosto na cedilu. Z intermediarnimi institucijami je povezan tudi »mehki despotizem«, ki ga je mislec iz 19. stoletja Alexis de Tocquille orisal kot posledico umikanja posameznika v svoj zasebni svet, v katerem se prepušča ogromni skrbniški moči države... De Tocquille ima prav. Je pa res, da je o tem pojavu pisal že sredi 19. stoletja. Sam ni bil uspešen politik, bil pa je zelo dober opazovalec in esejist. Njegova knjiga Demokracija v Ameriki je eno klasičnih del družbene in politične teorije. Omenili ste družino, ki ima med intermediarnimi institucijami zelo pomembno vlogo. Pogosto se govori o njeni krizi. Menite, da bo še naprej igrala vlogo osnovne celice družbe? Prepričan sem, da je družina vedno bila osnovna celica družbe in tudi vedno bo. Vendar pa se družina spreminja: v industrijski družbi ni bila ista, kot je danes. Če primerjamo družino v različnih obdobjih, bi morda lahko rekli, da je v krizi. Vendar kot osnovna intermediarna institucija družina ni v krizi, čeprav se zelo spreminja. Po izsledkih nekaterih raziskav je mogoče ugotoviti, da mnoge družine vzgajajo svoje otroke v avtonomiji, kar je nekaj težkega. Zato so otroci dostikrat dezorientirani. To je pač tip družine, ki pa zato ni v krizi. Brez družine ni družbe. tU Po definiciji intermediarne institucije posredujejo med velikimi institucijami gospodarstva in države na eni ter posameznikom na drugi strani. Demokracija • 14/xm ■ 3. april 2008 41 ZGODOVINA Ljutomer, osrčje Prlekije V. M. Prleška razvojna agencija iz Ljutomera je izdala monografijo o Ljutomeru, v kateri je središče Prlekije s širšim območjem predstavljeno s številnimi fotografijami in različnimi besedili o zgodovini in sedanjosti Ljutomera. Ljutomer je bil več stoletij kulturno in upravnopoli-tično središče pokrajine, izpostavljene vpadom Ogrov, Krucev in Turkov. Srednjeveška meja med Karantanijo in Pano-nijo je zarisala do danes prepoznavne jezikovne meje prleškega narečja. Zaradi obrobne geografske lege je Prlekija na stičišču nemškega, madžarskega in hrvaškega jezika, odrezana od druge Slovenije, ohranila arhaičnoslo-venski značaj. Ljutomer je poleg Ormoža in Gornje Radgone eno izmed treh prleških mest z bogato zgodovino. Ravnina in griči Ljutomer se je razvil na robu Murskega polja ob vznožju Kamenščaka, poraslega z listnatimi gozdovi. Z okoliškimi vasmi si deli lepote dveh sosednjih parkov: naravnega parka ob Muri in krajinskega parka Jeruzalem. V severnem delu pokrajine počasi vijuga reka Mura, ki se v tem delu toka dokončno spremeni iz alpske v mirno panonsko reko. Naravni park vzdolž reke, ki že vrsto let čaka na primerno statusno ureditev in zavarovanje, si delijo štiri države: Avstrija, Slovenija, Hrvaška in Madžarska. Mura napaja bližnja mokrišča, neprecenljiva za floro in favno, kakršno smo ljudje iz Evrope skoraj popolnoma izrinili. Posebnost obmurskega sveta so mrtvice. Komajda prehodni slepi rokavi reke skrivajo divji svet pred uničujočimi posegi civilizacije. Na jugu Ljutomera se vijejo po zaobljenih gričih terase zasajene z vinogradi. Krajinski park Jeruzalem, v katerem pridne roke vinogradnikov že dolgo gojijo vinsko trto, se ponaša z visokim številom sončnih dni v letu. Ilovnata in mestoma peščena ter laporna tla dajejo ljutomerskim vinom poseben značaj. Tukaj prevladujejo bela vina, ki dosegajo vrhunsko kakovost. Ljutomerski kasač Poseben čut tukajšnjega človeka za naravo izpričuje fenomen ljutomerskega kasača. Sedem generacij rejcev temperamentnih konj se s ponosom ozira k začetkom kasaškega športa. Pred več kot sto tridesetimi leti so tukajšnji lastniki delovnih konj začeli med prvimi v takratni avstro-ogrski monarhiji tekmovati s konji. Pobudniki dirk so bili kmetje, ki so s konji obdelovali zemljo, opravljali težka dela in prevoze tovora in ljudi. Konjske dirke so bile povsod po svetu domena vrhnjega družbenega sloja, aristokracije. Na Murskem polju so vlogo aristokracije vsaj ob nedeljah prevzeli lastniki kmečkih konj in s skrbno selekcijo iz roda v rod vzgajali čedalje hitrejše tekmovalne konje. Izročilo številnih generacij postaja v sodobnem življenju Prlekov prepoznavni simbol in privlačnost, ki je vredna ogleda. Prleški grbi Prleki so svojo istovetnost izražali tudi v številnih va- Ljutomer iz zraka ^V*1 * ' -ž A - - i./"* v'i** -"v- . 42 Demokracija • 14/xiii ■ 3. april 2008 ZGODOVINA ških grbih. Po zgledu plemiških družin je vsaka vas oblikovala svoj grb in se z njim predstavljala ob posebnih priložnostih. Vaški grbi so se kot posebnost tega območja, ki ji zlahka ne najdemo primerjave drugod, ohranjali z ustnim in pisnim izročilom skozi vrsto generacij. Še danes pričajo izrezljani ali poslikani grbi ob vstopih v prleške vasi o ponosu njihovih prebivalcev in zavezanosti domačemu okolju. Ljubezen do rodovitne zemlje je tukaj zelo globoka. Do začetka 20. stoletja je rodovitnost zemlje in skrbnost kmečkih gospodarjev postavljala to pokrajino v družbo najrazvitejših v takratni deželi, saj je bilo kmetijstvo ena nosilnih gospodarskih dejavnosti. Sodobni svet je postavil kmetijsko bogata območja na gospodarsko dno in kmečko prebivalstvo na družbeni rob. Navezanost Pr-lekov na zemljo je ostala močna, kljub temu da gospodarska moč tega območja zadnjih petdeset let upada. Danes nekateri kmetje obdelujejo zemljo le še iz zavezanosti tradiciji, iz navade. Prvi slovenski tabor stavbna kulturna dediščina je v Ljutomeru posebno bogata. Sprehod po starem mestnem jedru razkriva moč meščanskih družin iz preteklosti. Trije med sabo povezani trgi dajejo mestnemu utripu pridih meščanske kulture. Sledi bogatega duhovnega življenja prednikov tukajšnjih prebivalcev so stkane v bogati cerkvi sv. Janeza Krstnika nad Miklošičevim trgom in vodijo od tam v muzej in knjižnico v mestni hiši na Glavnem trgu. Srčnost tukajšnjih prebivalcev se je v vseh zgodovinskih obdobjih kazala kot posebna odlika in eden od temeljev za globoke družbene spremembe, ki so večkrat v zgodovini izšle prav iz tega konca Slovenije. Narodno buditeljsko obdobje iz druge polovice 19. stoletja je bilo v Ljutomeru in okolici še živo. Prvi slovenski tabor so pripravili Prleki leta 1868 v Sršenovem (takrat Huberjevem) logu v Ljutomeru. Letos avgusta bomo praznovali 140. obletnico tega pomembnega dogodka za Slovence. Temelj slovenske državotvorne misli je bil trdno zakopan v zavest narodne biti, ki je po več kot stodvajsetih letih naposled privedla do samostojne države. Odprtega duha in dobrohotni Ljudje v Prlekiji so odprtega duha, dobrohotne, širokosrčne in radodarne narave, kakršna je njihova zemlja in pokrajina. Veseljaški temperament in spontana zgovornost dajeta obiskovalcem Prlekije občutek domačnosti. Težko je zarisati mejo Prlekije v osrčju Slovenskih goric. Slednja obsega na Ramovševi karti slovenskih narečij poleg dela osrednjih in vseh vzhodnih Slovenskih goric še Mursko polje z Apačami in večino Ptujskega polja. Vendar je na tem obširnem območju več različic prleškega narečja. V ljudeh že stoletja živijo narečne in druge posebnosti. Prleško narečje Posebnost tukajšnjih ljudi je jezik. Prleško narečje, najgloblja živa vez s tisočletno zgodovino, ohranja bogato kulturno dediščino in kolektivno nezavedno tukajšnjih prebivalcev. Prleščina je eno »najčistejših« slovenskih narečij in ponuja raziskovalcem pogled v zgodovino vse tja do izvorov starocerkve-noslovanščine in indoevropske civilizacije. Jezik je bil izziv prene-kateremu izmed velikih Prlekov. Ti so se povečini proslavili v humanističnih vedah. Najbolj izmed vseh izstopa jezikoslovec Fran Miklošič, rojen v Radomerščaku, nedaleč od Ljutomera. Njegovo življenje in delo sta tesno povezana z Dunajem, kjer je bil med drugim dekan filozofske fakultete, rektor univerze in osrednja slovanska znanstvena avtoriteta. Tudi Stanko Vraz iz Cerovca je bil v stoletju velikih sprememb eden najpomembnejših književnikov Karol Grossmann, Odhod od maše, 1905 romantike. Njegova nazorska pripadnost ilirizmu ga je bolj kot v slovenski proslavila v hrvaški literarni zgodovini. Podobno kot Vraz se je uveljavil pri sosedih tudi njegov rojak Janez Puh, v nemškem prostoru (Johann Puch). Talent in podjetniška žilica sta navdušenemu ljubitelju konj in motorjev odprla vrata v gospodarski razcvet srednje Evrope, kjer je še danes prepoznaven kot eden najzaslužnejših pionirjev avtomobilske industrije. Pomembni Prleki Ljutomer- čan dr. Karol Grossmann je bil odvetnik in hkrati pionir slovenskega filma. Njegove fotografije še danes navdušujejo poznavalce in laike s svojo neposrednostjo, z izjemno kompozicijo in zvestobo duhu časa. Fran Kovačič iz Veržeja je deloval kot teolog in zgodovinar in se zavzemal za slovensko znanstveno delovanje na Štajerskem. Velja za pionirja vzhodnoštajerske zgodovine in se danes po njem imenuje zgodovinsko društvo v Mariboru. Teolog in publicist dr. Matija Slavič iz Križevcev je zaslužen za priključitev Prekmurja Sloveniji. Pri ► Demokracija • i4/xin ■ 3. april 2008 43 ZGODOVINA Ljutomer, osrčje Prlekije Zgodovinski listi : f V Ljutomeru (Splošna knjižnica Ljutomer) enkrat na leto izdajajo tudi zbornik Zgodovinski listi, v katerem so objavljeni prispevki o zgodovini Ljutomera in tudi širše zgodovine Prlekije in Slovenskih goric. Doslej je izšlo 15 letnikov. Naj predstavimo prispevke v zadnjih dveh. V letniku 14 (2006) je deset prispevkov: Reka Mura v 16. in 17. stoletju. Meja, spori, poplave,jezovi,plovba, mlini... (SašoRadovanovič), Rodoslovni zapisi o starih ljutomerskih trških in okoliških kmečkih rodbinah: o plemstvu pa tudi - vsaj za vzorec (Srečko Pavličič), Etnološki oris klopotca od njegovega nastanka do danes (Katja Karba), Mur-sovič, Mursa - tržani in župani; kmetje in - tovarnar (Srečko Pavličič), Zapisi Josipa Karba (Anton Ratiznojnik), Prlek, dr. Štefan Nedog, prvi slovenski zdravnik srbske vojske 1864 (Marijan F. Kranjc), Nekaj rodoslovnih dejstev in hipotez o Nedogih (Srečko Pavličič), Filmska infotograf- .^VLisrn «iSpi 2007 v mm .um ■ Ratiznojnik), Politično življenje v okolici Ljutomera v času med svetovnima vojnama (Miran Puconja), Krapje skozi čas (poročilo). Letnik 17 (2007): Biijraštvo (Katja Karba), Pila-ji, braneški »hajduki« (Srečko Pavličič), Zanimivosti iz Ljutomera v 18. stoletju (Sašo Radovanovič), Zapuščinski inventarji kot zgodovinski viri (Srečko Pavličič), Lovski red lovskega društva v Ljutomeru (Denis Raj), Slogaštvo in delitev Slovencev pred 1. svetovno vojno na ljutomerskem območju (Anton Ratiznojnik), Časopis Murska straža in ljutomersko območje v prvih treh mesecih leta 1920 (Ivan Rihtarič), Elementi družbene kulture v okolici Ljutomera (Miran Puconja), Dragocenosti ljutomerske knjižnice - ob obletnici narodne »besede« pri Mali Nedelji 1867 (Domoznanski oddelek knjižnice Ljutomer), Kako je dravska divizija vojske Kraljevine Jugoslavije organizirala obrambo ska zapuščina dr. Karola Grossmanna v muzeju Ljutomer (Anton in leta 1941 branila Prlekijo (Marijan F. Kranjc). ► navajanju pomembnih osebnosti iz Prlekije ne moremo mimo duhovnika dr. Antona Korošca, ki je pomembno zaznamoval politično življenje v času med obema vojnama, v času prve Jugoslavije, saj je več kot dve desetletji veljal za vodilno politično osebnost Slovencev. Njegov rojak iz Svetega Jurija ob Ščavnici - ki se ima poleg Ljutomera za drugo središče Prlekije - Edvard Kocbek, pesnik in pisatelj, je prav tako kot pred njim Korošec aktivno posegel v politično življenje Slovenije. Vzgoja k vrednotam Iz bogatega dela Prlekije iz Svetega Jurija ob Ščavnici izhaja še dramatik Bratko Kreft, zagovornik marksistične doktrine v povojni Sloveniji. Iz ravninskega dela Prlekije, Veržeja, izhaja eden najvidnejših slovenskih skladateljev Slavko Osterc. Akademski slikar Ante Trstenjak iz Slamja-ka pri Ljutomeru je v slovensko zakladnico umetnosti prispeval številna slikarska dela. Njegov soimenjak iz radgonskega dela Prlekije, akademik dr. Anton Trstenjak, je svoj prleški rod poudarjal bolj kot drugi pomembni možje Prlekije. Širok opus njegovih knjig, zapisov s področij psihologije, antropologije in gra-fologije, priča o neizčrpni energiji temperamentnega misleca in zelo priljubljenega sogovorca. Trstenjak ugotavlja, da je k velikemu številu učenjakov iz Prlekije poleg nadarjenosti pripomogla predvsem vzgoja k vrednotam znanja, učenosti in nenehna želja po dokazovanju. Šolani otroci so ob urejenem gospodarstvu Prlekom največji ponos. Monografija o Ljutomeru Boga to kulturnozgodovinsko dediščino so ustvarjale številne generacije predanih, delavnih in vztrajnih Ljutomerčanov, Prlekov, Slove-njegoričanov, katerih skupne korenine so bile globoko v domači zemlji. Stalna razpetost prleškega duha med domom in svetom se izraža v svetovljanski drži, stalni želji po spoznavanju novega in hkrati v globoki čustveni navezanosti na dom. Številnim pomembnim imenom se v tem pridružuje tudi preprosti človek, je v monografiji o Ljutomeru zapisal Goran Šoster, njen urednik. Monografijo Ljutomer, osrčje Prlekije je izdala Občina Ljutomer, pripravila pajo je Prleška razvojna agencija, ji jo vodi Goran Šoster. Ta razkošna knjiga, bogato opremljena s fotografijami, ponuja tudi vrsto besedil, v katerih avtorji pišejo o preteklosti in sodobnosti tega območja. Najprej Kruno Kar-lovčec geografsko predstavi Ljutomer z okolico. Avtor osrednjega zgodovinskega pregleda območja Ljutomera do leta 1850 je zgodovinar Miroslav Novak. Zgodovino po letu 1848 predstavi Anton Ratiznojnik. O duhovni dediščini Prlekije piše Ivan Štuhec, o Prleštvu kot kulturnem pojavu, jezikovni zavesti in identiteti pa Miran Puconja. Katja Karba je prikazala kulturno in naravno dediščino občine Ljutomer, ume-tnostnozgodovinska znamenja mesta treh trgov in njegove okolice pa Martina Zanjkovič. O grbih v Prlekiji v preteklosti in sodobnosti piše Anja Serec Hodžar. Ljutomersko-Ormoške gorice, vinorodni okoliš, ki spada v kakovostni vrh, je predstavila Slavi-ca Šikovec, ljutomerskega kasača kot temelj slovenskega kasaškega športa pa Janko Slavič. E S PESMIJO ZA PRIJATELJSTVO 700. oddaja Prijatelji radia Ognjišče, koncert narodnozabavne glasbe, v sredo, 23. aprila, ob 19.00 v dvorani Tivoli v Ljubljani. Vstopnice na Radiu Ognjišče, 01 512 11 26. 44 Demokracija ■ i4/xm ■ 3. april 2008 ARHEOLOGIJA Najstarejša zgodovina Slovenije V. M. Založba ZRC je skupaj z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU izdala dve znanstveni monografiji s področja arheologije. Prva nosi naslov Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi, druga pa Divje babe I. V prvem tisočletju pr. Kr. je današnji slovenski prostor dosegel enega od svojih največjih gospodarskih in kulturnih vrhuncev. V tem času je na južni strani Alp cvetela halštatska kultura, ki se je po svojih dosežkih enakovredno kosala z najrazvitejšimi kulturami takratne Evrope. Nastala je na starih žarnogrobiščnih osnovah, na njen razvoj pa so odločujoče vplivali stiki s Sredozemljem, od koder je v naše kraje prišlo tehnološko znanje o pridobivanju železa. Sintetična monografija V znanstveni monografiji Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi sta to pomembno obdobje naše najstarejše preteklosti Janez Dular in Sneža Tecco Hvala predstavila v sintetični obliki. Izšla je v zbirki Opera Instituti Archaeologici Sloveniae (zvezek 12), ima 392 strani, besedilo pa je opremljeno z 279 risbami, s fotografijami, preglednicami, z grafi in zemljevidi ter devetimi prilogami. Naj poudarimo, da so tovrstne (sintetične) knjige s področja arheologije zelo redke, saj so imeli v preteklosti raziskovalci premalo podatkov, da bi jih pisali. V prvem poglavju je podana zgodovina raziskav, v drugem je v govor o načinu in metodah zbiranja podatkov vključen tudi zgoščen geografski oris jugovzhodne Slovenije (četrto poglavje) ter pojasnila h kronološkemu aparatu (peto poglavje). S šestim poglavjem se začenja jedro knjige. V njem so predstavljene poselitvene strukture pozne bronaste in železne dobe. Najprej naselja, in sicer njihova oblika, časovna opredelitev, lega in načini utrjevanja. Posebej je obdelana tudi notranjost gradišč, torej stavbe, graditev hiš in notranja oprema. Naseljem sledi predstavitev grobišč in depojev, ki so prav tako pomemben del poselitvenih struktur. 510 poselitvenih enot V sedmem poglavju je analizirana dinamika poselitve v pozni bronasti dobi, starejši železni in v mlajši železni dobi. Predstavljene so značilnosti poselitve, integracijski procesi, razmerja med višinsko in nižinsko poselitvijo ter problematika tako imenovane zunajgradiščne poselitve, ki zajema zaselke in razpršene kmetije v okolici glavnih središč. Osmo poglavje je posvečeno hierarhiji naselij, se pravi analizi razlik med posameznimi gradišči, na podlagi katerih so bila defini- Jfera Instituti Archwolu^d Sloveniae ^^ quth-Eastem Slovenia S the Early Iron Age igovzhodna Slovenija ; starejši železni dobi Janez Dular Sneža Tecco Hvala 13 i Divje babe rana glavna središča. Vsi centri so prikazani z izčrpnimi opisi in s slikovno dokumentacijo. V devetem poglavju je predstavljena gostota poselitvene mreže, določeni so gospodarski prostori središč ter njihov odnos do okoliških naselij. Temu sledi analiza naravnih virov. Najprej kakovosti prsti, nato pa še rudnih virov, zlasti ležišč železa, saj je bila prav črna metalurgija eno od glavnih gibal ekonomskega razcveta dolenjske železnodobne skupnosti. Demokracija ■ i4/xm • 3. april 2008 Poglavje končuje analiza nadzora prostora in komunikacij, torej kopnih in rečnih poti, po katerih so potekali stiki in menjava dobrin. Zadnje poglavje je posvečeno družbeni strukturi in prikazu zgodovinskih prelomnic, ki so odločujoče zaznamovale skoraj tisočletni razvoj tega dela Slovenije. Temu izjemno informativnemu besedilu sledi katalog najdišč, ki obsega 510 poselitvenih enot. Dodana je najpomembnejša literatura, na spremljajočih slikah pa so v enotnem merilu objavljeni tudi načrti naselij in grobišč. Besedilo teče vzporedno v angleškem in slovenskem jeziku. Divje babe I Prvi del novega monografskega zbornika o Divjih babah I bistveno dopolnjuje knjigo Mousterienska »koščena piščal« in druge najdbe iz Divjih bab I v Sloveniji (1997) in na nekaterih področjih tudi temeljni članek Mitje Brodarja Kultura iz jame Divje Babe I (1999). Tudi ta je izšla v zbirki Opera Instituti Archaeologici Sloveniae (zvezek 13), ima 480 strani, besedila pa obogati še deset barvnih fotografij, 178 črno-belih risb, fotografij in zemljevidov, 89 tabel in 38 prilog. Knjiga - uredil jo je Ivan Turk, ki je tudi napisal večino besedil -, ki uvaja v slovensko paleolitsko arheologijo standardne statistične metode in nekatere druge novosti, poskuša slediti vse hitrejšemu razvoju v paleolitski arheologiji. V knjigi so v sedemnajstih poglavjih podani, analizirani in interpretirani podatki o najdišču s področja naravoslovja. V prvi vrsti gre za stratigrafsko-sedimentološke-kronološke podatke ter za ostanke flore in favne. Med slednjimi je podrobno obdelano oglje iz številnih ognjišč ter mali in veliki sesalci s poudarkom na jamskem medvedu. Posebej je treba izpostaviti niz absolutnih ESR-datacij in klimato-gram najdišča, ki kaže potek temperature in vlage po plasteh v kronoconi zgodnjega in srednjega wurma oz. kisikove izotopske stopnje OIS 5 in OIS 3. Zlasti podrobno so obdelani ostanki flore in favne iz izotopske stopnje OIS 3, ki omogočajo nov vpogled v paleookolj-ske in klimatske razmere tega slabo poznanega kronološkega odseka v Sloveniji in sosednjih pokrajinah. Arheološke najdbe, ki vključujejo tudi musterjenske koščene artefakte, bodo predstavljene v drugem delu monografije. Slovenskim besedilom posameznih poglavij sledijo obsežni povzetki v angleškem jeziku. E 45 OSEBNOSTI Vodja jugoslovanskih pudstov Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije General Dušan Simovic je bil poveljnik Kraljevega vojnega letalstva in vodja oficirjev, ki so pod britanskim vplivom marca 1941 izvedli puč. V odgovor nanj so sile osi napadle Jugoslavijo ter jo v enajstih dneh razbile in razkosale. merah, to je pomiritveno politiko do Nemčije in pristop k trojnemu paktu. Dogovor, ki sta ga v imenu države in mladoletnega kralja Petra II. Karadjordjeviča sklenila regentski svet in tedanja vlada, je bil pravzaprav precej ugoden. Jugoslavija se je pridružila paktu, druga stran je priznala ozemeljsko celovitost države, jugoslovanskim četam ni bilo treba sodelovati v vojaških akcijah sil osi niti ji ni bilo treba pustiti prevoza nemških čet čez svoje ozemlje. Za finale pa bi po končani vojni lahko dobila grški Solun, če bi si ga želela. Vojaški pUČ Podpisu pakta so sledile demonstracije, predvsem v Beogradu. Množica na cestah je zahtevala preklic pristopa k trojnemu paktu. Po vojni so komunisti trdih, da so demonstracije organizirali oni, kar je navadna izmišljija. Komunistična Sovjetska zveza, ki ji je bila tudi jugoslovanska komunistična partija slepo podvržena, je bila tedaj v dobrih odnosih z nacistično Nemčijo. Nacistom, ki so bili v vojni z Veliko Britanijo, so Sovjeti prav tedaj pošiljali prepotrebne surovine za vodenje vojne. Komunisti torej niso imeli prav nobenega razloga, da bi organizirali demonstracije, saj bi s tem nastopili proti uradni politiki svoje vodilne partije, na kar si tedaj niso upali niti v sanjah pomisliti. Demonstracijam, predvsem v Beogradu, čeprav jih je bilo nekaj General Dušan Simovič, poveljnik jugoslovanskega vojaškega letalstva in vodja puča Pred sedeminšestdesetimi leti je z napadom sil osi nehala obstajati t. i. prva Jugoslavija. Stoletja pričakovana država, kakor jo je oglaševala uradna politika, se je že v svoji prvi resni preizkušnji razletela kot hišica iz kart. Po vsega enajstih dneh zmedenega odpora je bila država zasedena in kmalu nato razkosana. Sledila so štiri leta okupacije in sočasne državljanske vojne, iz katere so kot zmagovalci izšli komunisti. Komunisti so po drugi svetovni vojni spet obnovili Jugoslavijo, seveda po svoji politični zamisli. Kakor prejšnje vodstvo države so tudi komunisti razglašali, da je Jugoslavija »stoletna želja« vseh jugoslovanskih narodov. 46 Hitri razpad prve so prikazali kot posledico nezadovljnosti narodov z državno ureditvijo, s kraljevino in kapitalistično gospodarsko ureditvijo. Komunisti naj bi bili po svojih trditvah pravzaprav predvidevali razpad Jugoslavije prav zaradi omenjenih slabosti. Seveda pa ostaja brez odgovora vprašanje, zakaj se je tudi socialistična Jugoslavija razletela na kose, prav tako krvavo, kot se je prej kraljevina, pa še vojaški napad iz tujine ni bil potreben. Napad na Jugoslavijo je bil v tedanji vojaški in politični situaciji v Evropi pričakovan. Politični in še bolj vojaški vodje kraljevine so se grozečemu napadu poskušali na vse načine izogniti. Izbrali so edino mogočo pot v tedanjih raz- DeMOKRACIJA • 14/xiii ■ 3. april 2008 Nemška letala so kot odgovorna spremembo vlade zbom-bardirala Beograd. OSEBNOSTI tudi po nekaterih drugih mestih v državi, je v noči na 27. marec 1941 sledil državni udar oficirjev, predvsem vojnega letalstva. Povojna interpretacija je prikazala, da je šlo za redke patriotske oficirje, ki so vedeli, kaj je njihova dolžnost. Tem oficirjem pod vodstvom armadnega generala Dušana Simoviča, ki je bil tedaj poveljnik jugoslovanskega vojnega letalstva, je uspelo skoraj brez boja (z izjemo enega samega vojaka pred beograjsko radijsko postajo, ki je bil ubit) zasesti glavne točke v mestu in kraljevo palačo. Pučisti so odstavili vlado, regent -ski svet in razglasili še mladoletnega kralja Petra II. za polnoletnega. Novo vlado je sestavil general Si-movič, ki je prevzel tudi mesto načelnika vrhovnega poveljstva kraljeve vojske. Zanimivo pa je, da ta nova vlada, ko je prevzela oblast, ni preklicala pristopa države k trojnemu paktu in je pošiljala v Berlin pomirljive izjave. Očitno vodja vlade s svojimi pučisti po prevzemu oblasti ni vedel, kaj naj bi pravzaprav počel. Britanci spodbudili puč stvar postane seveda veliko bolj jasna, če pogledamo tedanje stanje. Jeseni leta 1940 je Mussolini stopil na pot osvajanja. Italijanska vojska se je iz osvojene Albanije zakadila v Grčijo. Tam pa so napadalci doživeli strahovit polom in bili potisnjeni nazaj. Velika Britanija je z Grki stopila v zvezo in začela pošiljati svoje vojake in predvsem letala na grški polotok, s tem pa ogrozila nemške pozicije. Z letalskih oporišč na grškem ozemlju bi lahko britanska letala brez večjih težav dosegla in glede na bedno protiletalsko zaščito uničila romunska naftna polja, ki so bila ključnega pomena za nemško vojsko. Brez romunske nafte bi vsa nemška motorizaci-ja preprosto obstala. Britanska vlada je nato poskušala v vojno potegniti tudi Jugoslavijo in na ta način še dodatno ogroziti romunska naftna polja. Jugoslovanski generali in treznejši politiki pa so se zavedali, da neposredni spopad z nemško vojsko prinaša državi le uničenje, zato so se razumljivo poskušali temu izogniti, še posebej ker jim Britanci razen nekaj obljub o ozemljskih širitvah Demonstracije v Beogradu so v resnici spodbudili Britanci, ne komunisti. »po zmagi« niso mogli ponuditi nobene konkretne pomoči. Britanska obveščevalna služba je zato, ker jugoslovanske oblasti niso bile pripraljene stopiti v vojno z Nemčijo, začela podtalno rovariti proti jugoslovanski vladi. Prek svojih agentov so pripravljali teren, s tem da so predvsem po Beogradu podžigali ljudi proti »udinjanju nacistom«. S spretno taktiko brenkanja izmenično na patriotska čustva in na junaštvo so zadosti podkurili množice, da so bile pripravljene v pravem trenutku, to je po podpisu trojnega pakta, oditi na ulice. Demonstracije so torej zakuhali britanski agenti, na pa spontana ljudska čustva in še manj komunisti. Britanci pa ulici niso popolnoma zaupali, zato so navezali stik z nekaterimi anglofilskimi in častihlepnimi oficirji in jih prepričali, da tvegajo ter pripravijo vojni udar. Vojni puč ni bil kar na slepo in spontano izveden, ampak je bil plod daljših priprav. Puč je pripravil brigadni general Bo-rivoje Mirkovič, načelnik štaba letalstva, skupaj z nekaterimi višjimi oficirji svojega štaba. Načrt je tudi predvideval, da se vključijo letalske enote na letališčih v Zemunu in Pančevu, se med pučem po potrebi dvignejo ter s strojničnimi rafali in z bombami zadušijo protiakcije. Takšnega obsežnega načrta pa se seveda ne da pripraviti čez noč. Manjša lepotna napaka je bila v tem, da so bili tako Mirkovič kot drugi načrtovalci puča v javnosti praktično popolnoma neznani, pa tudi v vojaški hierarhiji niso prav visoko kotirali. Torej je bilo treba najti nekoga, ki je bil uglednejši, in ga uporabiti za svojo figuro. Tako so se odločili za generala Simoviča, ki je imel ustrezno visok čin pa tudi nekaj slave že iz prve svetovne vojne, poleg tega je bil znan kot anglofil. Ne sicer fanatičen, a vendar. Uspešna oficirska kariera du- šan Simovič se je rodil 28. oktobra 1882 v Kruševcu kot sin odvetnika. Že v gimnaziji se je zelo zanimal za vojaške zadeve in zato pretrgal šolanje na klasični gimnaziji ter šel v vojaško šolo. Za vojaški poklic sta se odločila tudi oba njegova brata, starejši Svetislav je bil leta 1927 upokojen kot pehotni brigadni general, mlajši Miša pa je bil sanitetni podpolkovnik in profesor na medicinski fakulteti. Dušan Simovič je končal nižjo vojaško šolo leta 1900 in postal pod- poročnik, pozneje pa je končal še višjo. Po stroki je bil topničar in je poveljeval topniški bateriji, nekaj čas je bil tudi učitelj v topniški podoficirski šoli. Leta 1908 je bil v Nemčiji na specializaciji, tik pred balkanskimi vojnami pa je končal generalštabno šolo. V balkanskih vojnah in večji del prve svetovne vojne je služil v štabu Donavske divizije, napredoval v podpolkovnika, v sklepnem delu prve svetovne vojne pa je poveljeval sedmemu pehotnemu polku. Bil je večkrat odlikovan ter na splošno cenjen kot zelo dober in vesten oficir. Že med vojno se je Simovič začel zanimati za vojaško letalstvo ter bil eden njegovih prvih zagovornikov v srbski in kasneje jugoslovanski vojski. Ob koncu vojne je bil delegat srbskega vrhovnega poveljstva pri svetu Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu, po združitvi v Kraljevino Jugoslavijo pa je služboval v različnih divizij skih in armadnih štabih. Leta 1925 je napredoval v brigadnega generala in bil končno premeščen v vojaško letalstvo, kjer je ostal skoraj pet let, bil načelnik štaba letalstva in vzporedno predaval o vojaškem letalstvu na višji vojaški šoli. Do leta 1936, vmes je napredoval v divizijskega generala, je bil Dušanu Simoviču je puč pravzaprav na srebrnem pladnju ponudil general Mirkovič, njegov načelnik štaba. Britanci so pučistom ponudili le moralno podporo. Demokracija ■ i4/xin ■ 3. april 2008 47 ► EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec wwrw.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 (71/J ELEKTROPROM Že 40 :el z t/anu. / ► elektroinstalacije ► strojne instalacije ► projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij » geodetske storitve » daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi » grafitne ščetke »trgovine EVJ Center » delovni stroji in nizke gradnje ► bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 48 Demokracija • m/: OSEBNOSTI Vodja jugoslovanskih pučistov Simovič je po vojni pričal na sojenju Draži Mihailoviču. dovkama, podmornico in nekaj letali, ki jim je uspelo pobegniti iz države. Komično je bilo, da je bilo ministrov in generalov skoraj več kot vojakov, katerim naj bi poveljevali. Simovič je nato vodil emigrantsko vlado do janurja 1942. Ta vlada ni imela nobene dejanske moči ne v tujini in ne v domovini, še moralne prav malo, in je bila bolj sama sebi namen. Dušan Simovič je kot predsednik vlade januarja 1942 odstopil in po svojem odstopu ni ne v politiki in ne v vojski igral nobene pomembne vloge več. Nekaj časa so ga sicer še obravnavali kot kandidata za zasedbo enega od ministrskih mest v emigrantski vladi, a do novega imenovanja ni nikoli prišlo. Simovič je proti koncu vojne pravočasno pokazal nekaj podpore pratizanskemu gibanju. Za to so ga nagradili s tem, da se je po koncu vojne lahko brez skrbi vrnil v Jugoslavijo, čeprav so oblast prevzeli komunisti. V javnosti se je pojavil za kratek čas še leta 1946, ko je nastopil kot priča na procesu proti Draži Mihailoviču, potem pa se je umaknil v zasebno življenje. Kot upokojeni general se je vse do svoje smrti 26. avgusta 1962 v Beogradu ukvarjal s pisanjem knjig in strokovnih člankov z vojaško tematiko. 19 Kralja Petra II. so pučisti razglasili za polnoletnega. kratek čas poveljnik bosenskega divizijskega okrožja in na raznih štabnih funkcijah, vzporedno pa je bil skoraj dve leti urednik vojaškega mesečnega glasila. Simovič je jeseni 1936 končno postal poveljnik vojaškega letalstva in kmalu napredoval še v zadnji najvišji tedanji čin, v čin armadne-ga generala. Leta 1938 je postal načelnik generalštaba, nato bil prvo polovico leta 1940 komandant druge armadne oblasti v Sarajevu, nato pa je spet prevzel poveljstvo vojaškega letalstva. Popoln vojaški polom Potem ko so mu na pladnju ponudili državni udar in jim je v njem celo uspelo, je bil Simovič več kot zmeden. Britancem je šlo očitno samo za to, da izzovejo vojno, Jugoslavija pa je bila z vseh strani obkoljena s sovražniki. Simovič je sam več kot dobro vedel, da vojaško letalstvo sovražniku ni kos, vojska kot celota tudi ne, političnih izkušenj pa tako ali tako ni imel. Tretjega aprila 1941 je prevzel poleg mesta predsednika vlade še mesto poveljnika vrhovnega poveljstva, poslal svojega delegata na sestanek z grškimi in britanskimi generali, na katerem niso sklenili nič omembe vrednega, poskušal pomiriti Nemčijo z izjavami o mi- roljubnosti in upal na najboljše. Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, bi se morala v Beogradu poročiti Simo-vičeva hčerka. Poroka je bila odpovedana, ker so zjutraj nemška letala začela bombardirati prestolnico. V dveh dneh je bilo letalstvo uničeno, čete so se v neredu umikale, dvor in vlada pa sta se umaknila v Sarajevo. Po enem tednu vojne je bila vojska v razsulu, Slovenija in Makedonija zasedeni, Hrvaška se je odcepila, prestolnica je bila razdejana in zasedena. Simovič se je z dvorom in ostankom vlade umaknil v Črno goro, kjer je dobival eno porazno novico za drugo. Končno je ukazal umik kralja in vlade iz države, odstopil kot poveljnik vrhovnega poveljstva (ne pa tudi vlade) in to mesto predal poveljniku zaledne vojske gene- ralu Kalafatoviču s pooblastilom, da podpiše kar se da ugodno premirje. Kalafatoviču v vsesplošnem zlomu države in vojske seveda ni preostalo nič drugega, kot da podpiše popolno kapitulacijo. Simovič je v severni Afriki prevzel poveljstvo nad dvema torpe- Simovič je po vojni nastopil kot priča na sojenju Draži Mihailoviču. , tel.: 03/897 50 05 \07f

31.3.1732 seje rodil avstrijski skladatelj Joseph Haydn. > 31.3.1875 seje na Bledu rodila slovenska pesnica Vida (pravo ime Frančiška) Jeraj. > 31.3.1991 je prišlo na Plitvicah do spopadov med milico Krajine in hrvaškimi policisti, v katerih sta bila dva mrtva in več ranjenih. > 1.4.1894 so slovenski izseljenci v Ameriki ustanovili Kranjsko slovensko katoliško je-dnoto. > 1.4.1900 seje v Ljubljani rodil slovenski pesnik in pisatelj Tone Seliškar. > 1.4.2001 se je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič po 26 urah upiranja brez odpora vdal srbski policiji. > 2.4.1725 se je rodil beneški pustolovec Giovanni Giacomo Casanova, leta 1805 danski pravljičar Hans Christian Andersen, leta 1840 pa francoski pisatelj Emile Zola. > 2.4.1850 je v Ljubljani začel izhajati Ljubljanski časnik, prvi slovenski uradni list. > 2.4.1948 so Američani in Britanci prvič po »zračnem mostu« poslali Berlinčanom, ki jih je blokirala sovjetska Rdeča armada, vse, kar so potrebovali za preživetje. > 2.4.1989 je bil dr. Janez Drnovšek izvoljen za člana predsedstva SFR Jugoslavije, 15. maja pa je po določenem vrstnem redu postal njegov predsednik. > 3.4.1941 seje začela v Kraljevini Jugoslaviji tajna mobilizacija, saj je vse kazalo, da bo prišlo do napada Nemčije in Italije. > 3.4.1948 je ameriški kongres sprejel Mar-shallov načrt, to je program pomoči ZDA za obnovo in razvoj v drugi svetovni vojni porušene Evrope. > 3.4.1991 seje prvič sešel ožji vladni krog in se odločil, da začne z načrtno vodenim osamosvajanjem Slovenije. > 4.4.1915 se je rodil ameriški kitarist in pevec bluza Muddy Waters, eden glavnih akterjev pri ustvarjanju sodobnega glasbenega sloga rhythm-and-blues. > 4.4.1941 so italijanske oblasti zaradi priprav na vojno začele izseljevati slovensko prebivalstvo ob slovensko-italijanski meji. > 5.4.1896 so se začele v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe. > 5.4.1992 seje začela vojna v BiH, že naslednji dan pa je EU priznala neodvisnost BiH. > 6.4.1942 so v Ljubljani ustanovili Slovensko zavezo, ki sojo sestavljali Napredna delovna skupnost, Slovenska ljudska stranka, socialisti in Stara pravda. > 6.4.1990 je JLA dva dni pred prvim krogom slovenskih predsedniških volitev predsedniškega kandidata in predsednika Demosa Jožeta Pučnika ovadila zaradi krni-tve ugleda države. POGLED NAZAJ (OD31.3.DO 7.4.) Washington Irving Ameriški pripovednik, esejist in diplomat Washington Irving se je rodil 3. aprila 1783. Zaslovel je s parodistično Zgodovino New Yorka iz holandskih kolonialnih časov. V knjigi je spretno pomešal elemente komičnega epa in politične satire. Njegova knjiga humorističnih zgodb Skicirka je postala čitanka, ki so jo študentje angleščine uporabljali celo stoletje. Med drugim je napisal tudi biografijo Krištofa Kolumba. Irving je bil prvi ameriški pisatelj, ki je našel v Evropi širok krog bralcev. Priljubljenost na stari celini je bila posledica njegovega mu-zikalnega, ritmičnega sloga, spokojnega humorja in sanjave očarljivosti. O svojem uspehu je dejal: »Angleži so začudeni nad menoj skoraj tako, kakor bi bili začudeni nad Kitajcem, ki bi spregovoril v čisti angleščini.« Ko je kot literarni kritik neke revije raztrgal dolgočasnega pisca, ga ta iz jeze pol leta po tem ni niti pozdravil niti ogovoril. Ko sta se srečala na neki zabavi, pa užaljenec ni več zdržal in je dejal: »Gotovo ste opazili, da že pol leta ne govorim z vami.« - »Seveda sem!« je vzkliknil Irving. »Ravnokar sem se vam hotel za to zahvaliti.« Slovenski narod V Mariboru je začel 2. aprila 1868 izhajati politični časopis Slovenski narod. Najprej je trikrat tedensko izhajal v Mariboru, od leta 1872 v Ljubljani, od 1. januarja 1873 pa kot prvi slovenski dnevnik. Zasnovali so ga mladoslo-venci, ki so za urednika izbrali Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega novinarja. Glavne točke programa so bile »blagostanje in korist narodova, federalistična načela, združenje vseh Slovencev v jedno administrativno celoto, ravnopravnost slovenskega jezika, duševna vez in vzajemnost slovanska«. Ko se je Josip Vošnjak v začetku leta 1872 preselil v Ljubljano, so tu ustanovili d. d. Narodna tiskarna, ki je postala lastnica Slovenskega naroda. V letih 1871-81 je bil glavni urednik Josip Jurčič. Njegov vpliv na celotno slovensko politiko je segal prek urednišldh okvirov. Po letu 1887 je bil pri Narodni tiskarni in Slovenskem narodu vodilna osebnost Ivan Tavčar. Pozneje so bili med drugimi odgovorni ali glavni uredniki I. Železnikar (1884-87), J. Nolli (1891-1902), R. Pustoslemšek (1906-12, 1920-25), J. Zupančič (1925-43). Demos pred volitvami Demos je začel s svojo volilno kampanjo, ki jo je zasnoval v glavnem na prostem. Ji. marca 1990 dopoldne je začel z zborovanjem pri papirnici Količevo in nadaljeval popoldne v Kranju. Predsednik Demosa Jože Pučnik je navzoče nagovoril, da še nimajo pristojnosti, da bi sami sebi pisali zakone, po katerih bi se lotevali gospodarskih problemov, kar je nevzdržno sta- nje. »Potrebujemo našo državno suverenost, zato moramo uveljaviti samostojno Slovenijo, neodvisno republiko Slovenijo.« Rajko Pirnat pa je z istega improviziranega odra spraševal: »Predvčerajšnjim je neodvisnost razglasila Litva, včeraj Estonija, danes Latvija, vprašam vas, do kdaj bomo čakali Slovenci?« Enega bolj impresivnih ljudskih nagovorov volivcem je imel na TV Slovenija predsednik SKD Lojze Peterle. »Če bi imel še manj časa, bi prišel s cvetočo vejo in bi rekel, gospe in gospodje, nas razganja. Slovenske pomladi se ne da več ustaviti. Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost... « 70 Demokracija ■ 14/xm ■ 3. april 2008 ODZIVI IN MNENJA Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. št. 9/11 Janša in mediji O povezavi teh dveh besed bo verjetno še veliko zapisanega. Dr. Janez Jerovšek je v Demokraciji predstavil intenzivne in pogoste kritike Janeza Janše. Analiziral je tudi razlog takšnega sovraštva. Stalna kritika naj bi zmanjšala njegov ugled in s tem možnosti za zmago na volitvah. Nasprotniki se zavedajo, da proti tako uspešnemu voditelju, ki ima v svojih vrstah številne sposobne politike in strokovnjake, ne zadostujejo več le medijsko-opozicijske diskvalifikacije. Sedaj vključujejo tajkune, za ravnotežje pa znane »nevtralne« osebnosti. Dr. Taras Kermauner je v SP pisal o zgodovini zmag in porazov pa tudi o slovenskem mini-kapitalizmu, češ da ta ni nevaren. Filozof ne upošteva ekonomskih zakonitosti, saj očitno želi opravičiti tajkune. Na koncu zapiše, da so slednji dediči Kantorja, slovenski junaki, ki jih vse bolj zasleduje roka pravice, ki pa je najbrž roka politične koristi njihovih tekmecev lastnikov. Če bi dr. Jože Pučnik še živel, bi rekel, da ga je »prijatelj« že tretjič izdal. Res je, da so v koaliciji tudi sile, ki imajo drugačne interese, kot ga ima jedro, v katerem izstopajo nasledniki velikega demokrata, ki je izrecno poudarjal družbeno odgovornost kapitala. Novi ljubljenec levih sil in medijev je v vnemi zagovarjanja svojih naročnikov spregledal dejstvo, da izvirajo slovenski minikapita-listi predvsem iz vrst nomenklature. A očitno se ne zaveda, da smo z evrom prevzeli obveznosti, ki našim tajkunom onemogočajo neizmerno izčrpavanje družbe. Državljani že dobro razumejo, da so v letu 2007 bili prav požrešni nosilci kapitala tisti, ki so poganjali inflacijo prek vseh meja. Ne gre za tekmo med lastniki kapitala, kot trdi filozof. Na nasprotni strani je namreč država predvsem kot regulator. Poskus destabilizacije vlade s pomočjo inflacije torej ni uspel. Tudi nosilci kapitala so spoznali nevarnost ogrožanja mednarodne konkurenčnosti gospodarstva. Strinjam se z dr. Jerovškom, da je štafetno palico v medijskem boju proti Janši sedaj prevzelo Delo. Odgovorni urednik očitno razume pluralnost tako, da »levi« esejist nadomesti »desnega« in da njega v sobotni kolumni občasno zastopa namestnik. Vsi akterji pa imajo nalogo, da pišejo v interesu svojih gospodarjev. V Demokraciji je dr. Miha Brejc na novinarsko vprašanje o peticiji vzpodbudno odgovoril. Predsednik vlade in ministri so morali svojim kolelgom v EU dajati pojasnila, a tudi nekatera dejstva so potrdila, da je šlo za slabo premišljeno manipulacijo in zavajanje. Za Slovenijo škodljiv izpad poslanke Mojce Drčar Murko v evropskem parlamentu, medijsko zapostavljanje največje evropske poslanske skupine ob obiskih v 93.8 m gw renc Sloveniji in odsotnost vseh naših novinarjev na novoletnem sprejemu predsednika EPP-ED so pokazali pravo podobo »napredne« leve opcije. Na koncu lahko ugotovimo, da ni šlo le za ugled države, ampak že za prizadetost na duhu. A leva opcija je skupaj z novinarji s tem nehote pripomogla, da se bo tudi duhovna tranzi-cija končala v doglednem času. Ernest Pušnik, Hruška št. 12/71 Šrotova nočna mora (3) V odzivu pisca Gašperja Blažiča z naslovom Šrotova nočna mora (2), ki je bil v Demokraciji na straneh 71 in 72 objavljen 20. marca 2008, želimo podati le še kratek odgovor. To je, da s pričujočim odgovorom zaključujemo polemiko na dano temo, saj izvajanje nekakšne nadaljevanke v obliki »odgovora na odgovor« oz. »popravka na popravek«, s katero vaš časnik poskuša voditi neargumentirano polemiko, po našem mnenju ni ne smiselno in ne spoštljivo do bralcev. Institut odgovora oz. popravka kot pojasnila ali prikaza nasprotnih dejstev, kot ga predvideva medijska zakonodaja, po našem prepričanju vendarle ni namenjen takšnim prispevkom, kot je bil zadnji odgovor pisca Blažiča, ki najbolj spominja na žanr »pisma bralcev«. V njem namreč med drugim v zaključku svojega pisanja odpira povsem nove teme, ki nikakor niso bile predmet predhodnega odgovora predsednika SLS Bojana Šro-ta, na katerega Blažič odgovarja. S temi novimi temami in vprašanji avtor Blažič dejansko razkrije, kje ga čevelj žuli. Ali morda celo, kaj je nočna mora tednika Demokracija. Za takšne žulje in nočne more pa tudi v SLS kot bralci pričakujemo, da bodo bodisi predstavljeni v novinarskih prispevkih v skladu s strokovnimi standardi, bodisi v pismih bralcev. Lejla Kogej, vodja komuniciranja SLS .SSs Demokracija ■ i4/xin ■ 3. april 2008 Demokracija * m SPOPAD to ČLANSTVO .7 «K * * % a št. 13/74 Spregledal prijateljem (1) »Nepodpisani avtor in seveda uredništvo Demokracije sta z objavo v zadnji številki Demokracije dosegla višek novinarske profesionalnosti. Da pa ne bo pomote - seveda govorim o popolni neprofesionalnosti in neetičnosti! Toliko laži in namigovanj v tako kratkem besedilu, brez kakršnega koli argumenta, da ne omenjam popolnega nepoznavanja osnovnih postopkov in pravil, ki veljajo znotraj DURS, brez upoštevanja minimalnih profesionalnih standardov, zapisanih tudi v novinarskem kodeksu, pa še ne! Da seveda ne omenjam, kaj tako blatenje pomeni zame osebno in za davčno upravo. Pravzaprav je popolnoma neproduktivno izgubljati besede, ker je taka objava, ki me obtožuje skrajno odvratnih stvari, absolutno pod vsakršnim nivojem. Vsekakor pa ima laž kratke noge in vse vedno najde svoje mesto. Ivan Simič, generalni direktor Davčne uprave RS Vse za oblast Prispevek sem poslal časniku Dnevnik, vendar ga, kot običajno, ni objavil. Ker Demokracija nima zadržkov in težav z objavljanjem prispevkov v pismih bralcev, pričakujem, da bo moj prispevek zagledal luč sveta v vašem (našem) demokratičnem tedniku Demokracija. Hvala. Toliko sovraštva in hkrati strahu pred predsednikom vlade Janezom Janšo že dolgo nisem zasledil. Leve politične opcije so pripravljene storiti vse, da se na septembrskih volitvah znebijo človeka, ki ga v nasprotju z njimi ceni in spoštuje vsa demokratična Evropa. „Naslednja štiri leta naj Slovenijo vodi opcija z drugačnimi načeli in vrednotami, kot jih ima sedanja vlada premierja Janeza Janše," je v Dnevniku, 19. marca, ► 71 Demokracija : I ODZIVI IN MNENJA ► na strani 3 zapisala predsednica LDS Katarina Kresal. Histerija te vrste me spominja na obdobje 1941-42, ko je maloštevilna slovenska partija izkoristila vojne razmere in z uvedbo revolucije napovedala svojemu narodu neusmiljen boj za oblast. Sredstva in upravičenost tega boja niso bili pomembni - pomemben je bil en sam cilj: osvojitev oblasti. Sam Edvard Kocbek je sredi vojne vihre pošteno priznal: „Ne gre nam več za zlom fašistov, ampak za tisto zadnjo resničnost sveta: posest in oblast." Je Katarina Kresal napisala kaj vsebinsko drugega? Le z drugimi besedami želi povedati isto: To je naš boj za oblast. Oblast je tista, ki jo je levosredinska opcija po dvanajstih letih vladanja na zadnjih volitvah izgubila in oblast je tisti edini in zveličavni cilj, ki ga mora današnja opozicija ponovno osvojiti. Domovina, življenje ljudi in okolja, demokratične vrednote, sožitje ..., dajte no mir, s temi atributi ni mogoče osvojiti izgubljene oblasti. Metodologija osvajanja oblasti je znana: najprej se je treba izmisliti oziroma določiti nasprotnika; po možnosti ga je treba hudo sovražiti (med vojno so bili to protikomunisti, danes je Janez Janša); potem je treba te ljudi zavajati, širši javnosti prikazovati le svoje izmišljene kon-strukte, nasprotnika pa čim bolj blatiti, treba ga je prestrašiti in po potrebi tudi odstraniti. Sama predsednica LDS to potrjuje z naslednjim stavkom: „Naš skupni cilj je, da nimamo več vlade Janeza Janše." Torej ga je treba tako ali drugače odstraniti. In že smo v „zlatih starih časih". No, kako že gre tista pesem: „Ta svet krivičnosti razbijmo ..." To pesem še danes venomer poslušamo, le z drugimi besedami. Tako nekako: To vlado razbijmo, Janšo spodimo in pohitimo na sladko oblast. Kako zanimivo se kolo zgodovine vrti in kako rado se hudo in zlo ponovi. Ive A. Stanič, Kočevska Reka Dobro je zapisovati Najboljši kazalnik, za koliko se letno podraži kakšen izdelek ali 72 RADIČ 196/ MHz Slovenske gorice m Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fox: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radioisg.si RAD [¿DM EV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS storitev (kar vpliva na standard ljudi), je primerjava cene, ki jo enkrat letno, ob istem času, plačaš za izdelek ali storitev enake kakovosti. Občasen pogled nazaj na gibanje neke cene je lahko prav zanimiv, zgovoren in odtehta tisto malenkost časa za sprotno zapisovanje večjih »letnih« izdatkov. Nazoren primer take storitve, ki jo »izvaja« država, je cestnina, ki jo vsako leto ob istem času plačamo pri podaljševanju registracije avtomobila. Toda znano je, da je država tipičen monopolist, saj »moramo« iskati to storitev samo pri njej. Torej lahko dodobra izkorišča svoj monopolni položaj, saj pravijo, da je država »nenasitna«. Lahko, ni pa nujno. Odvisno, kakšna, katera vlada upravlja z državo (in s tem vpliva na cene javnih storitev) in koliko so ji mar državljani. V mojem primeru gre celo za isti avtomobil, torej ni dvoma, da gre za povsem enako storitev. Marca 1996 sem za cestnino plačal 7.900 sit, leta 2004 pa že 17.188 sit, torej za dobrih 117 odstotkov več. Bralci naj sami presodijo, ali je bil »razpon« njihovih plač oziroma pokojnin v tem obdobju vsaj približno tak. Pri večini zagotovo ne. Zakaj sem »obstal« pri letu 2004? Zato ker sem do takrat plačeval cestnino državi, ki so jo upravljale vlade pod vodstvom LDS! Poglejmo še v obdobje sedanje vlade. Marca 2005 me je cestnina stala 17.429 sit (72,73 evra), marca 2008 pa reci in piši še vedno 72,73 evra ... T. i. storitev registracije se je od marca 2006 do marca 2007 znižala z 6,09 evra na 5,76 evra in ta znesek velja tudi letos. Znesek znižanja za občana sicer ni velik (nikakor pa ne majhen za državo v skupnem znesku, ki se mu je odrekla), toda primer dokazuje, da je pod »vlado Janeza Janše« mogoče celo absolutno, ne samo relativno znižanje cene. Najbolj, kar za 100 odstotkov, pa so se »pocenile« famozne nalepke! Večina ljudi ne zapisuje, še manj pa hrani dokumente o takih stroških, zato pozabi, koliko so stale take in podobne javne storitve »lani« in seveda leta poprej. Zato zlahka nasedajo ev-foriji nekaterih nepoštenih medijev, kako ta vlada v nasprotju s prejšnjimi nič ne stori za zavarovanje standarda ljudi. Gornji primer nazorno kaže nasprotno, zato po plačilu najnovejše cestnine nisem mogel več molčati. Želel pa bi si, da bi bili sami vladni predstavniki in poslanci (vsa čast izjemam), kadar nastopajo v medijih, malo manj »skromni« oziroma bolj »agresivni« in samozavestni pri zavračanju očitkov opozicije, saj imajo kaj pokazati. S konkretnimi primeri bodo pri tem še najbolj prepričljivi. Ivan Likar, Škofja Loka Kras med razvojem in ohranitvijo Tak je bil naslov oddaje Omizje 26/27. 3- 2008 na TV SLO. Seveda me je oddaja razočarala in tudi pustila grenak priokus v spoznanju, da so današnji Slovenci, ki so se izobraževali v povojnem času, oz. njihovi potomci zelo mlačni ali celo popolnoma neobčutljivi na narodno zavest in domovinski ponos identitete. Neskončen pogovor o značilnostih kraške arhitekture in seveda okoljevar-stvenih problemov ter raznih zakonskih predpisov glede gra- DeMOKRACIJA ■ 14/XII! ■ 3. april 2008 denj na kraškem območju je bil mučen in jalov, ker je obravnaval predvsem strokovne probleme arhitektonske in okolje varstvene narave tega izmaličenega dela slovenske zemlje, ki je bil in je še danes predmet pohlepa zahodnih somejašev. Sežanski župan se je omejeval le na administrativno-tehnično problematiko med občinsko upravo ter ministrstvom za okolje in prostor, kjer je seveda po obvezno prednostnih opozicijskih direktivah dajal negativne pripombe na račun slednjega, čeprav je delal vtis nepristranskega moderatorja med protestniki civilne iniciative in predstavniki gradbenega lobija, ki se seveda požvižga na glavni vidik problema ohranitve Krasa. Ta je bila pri soočanju le obrobno omenjena, in še to po zaslugi prijatelja Borisa Artača, zamejca, ki je edini sprožil poglavitno srž problema slovenskega nacionalnega interesa. Pri tako obširni znanstveno-strokovni razpravi ohranitve in razvoja Krasa v njegovih narav-no-arhitektonsko-umetnostnih značilnostih se sploh ni pojavil problem njegove poglavitne značilnosti, to je ohranitve zgodovinske pripadnosti tega ozemlja (velik del tudi čezmejnega) slovenski etnični avtohtoni skupnosti, ki bi morala biti zavarovana prav na najbolj občutljivem področju zakonskega ohranjanja slovenskega jezika kot neodtujljive značilnosti tega območja pred morebitnimi tujimi jezikovnimi vplivi priselitve neavtohtonih Evropejcev. Pri omizju sem pogrešal prof. dr. Majdo Kavčič Baša (ne vem, zakaj ni bila povabljena), ki je izjemna strokovnjakinja za so-ciolingvistiko ter bi lahko osvetlila in podala smernice (kot je to večkrat storila), kako ohraniti jezikovno značilnost tega primorskega bisera, kar naj bi bil Kras po sodbi vseh navzočih. Res okrnjeno omizje v njegovem najpomembnejšem značilnem delu kraškega razvoja s sočasno ohranitvijo najpommebnejše komponente - slovenskega jezika kot primarne vrednote. Nihče ni omenil poosamosvo-jitvenih prizadevanj nekaterih mnenjskih civilnih organizaciji (npr. Gibanje 23. december, kjer sva delovala med drugimi podpisani in g. Boris Artač, ki je sprožil ta takoj utišani problem), da se v pridružitvenih pogajanjih upošteva obmejni obrambni pas glede prodaje nepremičnin in možnost naselitve sosednjim italijanskim državljanom, ki bi bil zakonsko urejen analogno z italijanskimi zakoni glede istega problema na ozemlju pod njihovo oblastjo. Takratno slovensko vodstvo ni upoštevalo opozoril in je privolilo v »španski kompromis« (po zaslugi Kučana, manjšinca Jurija in drugih odgovornih v takratnih levih vladah) brez korektivnih aneksov glede obmejnega območja, kot je to veljalo za druge take primere članic EU. Smešna je bila pripomba podjetnika, ki je hotel minimizirati problem, češ da se priseljujejo v glavnem zamejski Slovenci, ne pa Italijani. O tem bi se dalo veliko povedati, toda težnja vseh navzočih je bila, da se ta neljuba tematika takoj konča. Ta problematika seveda ni končana in bo na žalost kljub optimizmu nekaterih pri omizju še povzročala glavobol našim vladajočim v soočanju s sosedi. G. Boris Artač in tudi jaz dobro poznava italijansko miselnost in iznajdljivost, zato nama ni vseeno, kako se razvijajo obmejni odnosi. Nikjer ni zagotovljeno, kot pravi naša himna, da ne vrag, le sosed bo mejak. Pavel Ferluga, Komen Vadbeni center Po kakih štirih letih, odkar je Ministrstvo RS za obrambo bovški občini dobronamerno odstopilo nekdanje vojašnice, da bi jih uporabila za razvoj turizma, te še vedno samevajo, izpostavljene zobu časa - vremenu. Kolikor bi ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM se za prazne bovške vojašnice resnično zanimal slovenski ali tuji turizem s kvalitetnim programom (razen ene izjeme), bi v njih že nastal ali vsaj nastajal sodoben turistični center. Gosta poselitev v bovški kotlini ni mogla nastati zaradi bornih razmer za kmetijstvo. K temu je bistveno pripomogla gospodarsko in zlasti vojaško strateška cesta čez Predel in posledično močne vojaške utrdbe ob njej, ki jih je bilo treba preskrbovati s hrano in kadri. To je dajalo kruh kar nekaj ljudem s solidnim znanjem. Zato je bila poseljenost aktivnega prebivalstva takrat dvakrat večja, kot je danes, ko se ljudje izseljujejo. Ob tem se sam po sebi ponuja odgovor: v te vojašnice ali na novo lokacijo zahodno od letališča bi bilo treba povabiti NATO in SV, naj uredita sodobno nastanitev za nekaj sto tečajnikov centra za vadbo vojaških veščin v visokogorju in na divjih vodah (morda za vodstveni vojaški kader). V Bovcu sedaj životarita tako turizem kot letališče, ki je bilo pod Italijo narejeno za vojaške potrebe, sedaj pa ni na njem nobenega razvoja in je na njegovem robu neregistrirano odlagališče neuglednega videza. Na spletnih straneh lahko beremo, da je letališče športno in vojaško ... Še bolj žalosten je pogled na propadajoče strehe vojašnic, ki se vidijo izza obrambnega zidovja lepega videza, ki jih obdaja. Stroka se je čudila, kako dobro so zidovi prestali vse potrese ... Sicer pa izkušnje z Bovškega in iz sosednje Benečije kažejo, da praznjenja od hitrih cest odmaknjenih slovenskih vasi ne zadržijo obnovljene ah nove hiše niti nova komunalna infrastruktura, če v takih krajih ni konkurenčnega gospodarskega programa, ki omogoča zaslužek šolani mladini. Vojaški center bi omogočil kakovostno in celoletno zaposlitev vojaških inštruktorjev, hkrati pa bi bil vojaški hotel za vse, ki bi se usposabljali. Takšen center bi vsekakor pomenil dodano vrednost, ki bi se kot v drugih primerih lepo vklopila v turizem in njegov resnični zagon. Miran Mihelič, Bovec Koliko je »nekaj«? Marija Vodišek Po izbiri, za nekatere veliko, za druge malo, odvisno od ocenjevalca. Odgovorni urednik Dela v Sobotni prilogi 22. marca 2008 v svojem uvodniku pod naslovom »Plešejo z volkovi« piše, da je Mednarodni inštitut za tisk IPI podal SPLOŠNO oceno, da obstaja NEKAJ dvoma o neodvisnosti slovenskih medijev. Res zelo splošno, saj Slovenski pravopis navaja 16 različnih pojmov te besede. Potemtakem lahko ugotovimo, da je ugotovitev IPI zelo splošna in da lahko vsak izbere svojo varianto. Nadaljnja trditev pisca, da v Sloveniji odnosi med politiko in mediji niso fer (pošteni, pravilni), seveda v škodo medijev, je trditev urednika in ne mednarodnega inštituta. Prav tako v Delu, 21. marca, je na isto temo objavljen objektivnejši članek Marka Pečauerja »Pomanjkanje dialoga v medijskem prostoru«. Dialoga s kom? Delegacija Mednarodnega inštituta za tisk je ugotovila marsikaj, tudi kaj takega, kar armadi novinarskih pritožnikov ni bilo jasno, ker blejajo kot čreda ovac. No, g. David Dadge, vodja delegacije IPI, je poudaril, da delegacija nima nikakršnega namena, da bi Slovenijo uvrstila na listo problematičnih držav, kajti Slovenija je UVELJAVLJENA demokracija, šele v tem okviru pa je nekaj razlogov za zaskrbljenost glede medijskega okolja. Urednik Dela Janez Markeš v svojem uvodniku spet kot že večkrat enosmerno obtožuje sedanjo vlado. Še lani je enake očitke z vsemi trombami namenjal takratni liberalni stranki in nekdanjemu premierju Ropu. Moje mnenje je, da so novinarji na splošno, razen nekaj izjem, slabo podkovani oz. izobraženi. Od tod njihova negotovost, temu pa obvezno sledi slabo pisanje in tožarjenje, ki je v območju EU postalo že predmet posmeha. Prav tako zvrst pisanja v svojem konfuznem sobotnem uvodniku uporablja Janez Markeš. Vsega je kriva sedanja vlada, predvsem pa - urednikova kronična bolečina - premier Janez Janša. Na koncu ne veš, koga bi poleg medijev pravzaprav rad branil. Kapitala, ki dokazano obvladuje znane slovenske medije, med katerimi je »njegovo« Delo, se dotakne le mimogrede. Menda je tednik Mag pravkar odkril direktno koordinirano oglaševalsko politiko iz vladnega kabineta. Torej v korist Dela, saj je prav slednji največji oglaševalec reklam. Samo v sobotnem Delu je 6 strani oglasov, zato je v isto vrečo tlačiti Demokracijo, ki ima komaj kakšen oglas, skrajno neprofesionalno. Sicer pa urednik Dela že dolgo ne deluje več profesionalno, temveč stihijsko, tako kot od njega pričakujejo. Tokrat zagovarja tako imenovani novinarski protest, ki je nastal menda zaradi vladnega sistematičnega podrejanja medijev. Kdaj in katerih? Naj Delo objavi dokaze. Namenoma zanemari dejstvo, da se je premier Janez Janša na vso to novinarsko gonjo odzval v parlamentu in ponudil svoj odstop, potem ko je obrekljiva peticija že obšla širni svet. Menim, da novinarji niso žrtve vojne, ki naj bi jo bil sprožil premier Janez Janša, temveč lastne sterilnosti in plonkanja. Sporočil diplomatskih emisarjev pa na žalost ne dojamejo vsi. Eni zato ne, ker pač ne razumejo, drugi pa zato, ker ne smejo. Demokracija ■ i4/xm ■ 3. april 2008 73 Skrbi za dijake Ob drugi obravnavi zakona o subvencioniranju prehrane dijakov, ki je dobil večinsko podporo poslancev, je Jože Tanko (SDS) v imenu predlagateljev razložil, da predlog prinaša financiranje ah sofinanciranje toplega obroka v vrednosti 2,42 evra na dan vsakemu od okoli 90.000 dijakov. Na letni ravni to pomeni približno 480 evrov subvencije na dijaka, kar bo koristilo predvsem družinam z več otroki. LJUDJE Politični semafor Razkril karte Zgodovinar Jože Pirjevec, ki je znan po svojih simpatijah do nekdanjega komunističnega režima, pravi, da podpira LDS, ker meni, da je v družbi potrebne čim več demokracije in svobodne razprave. Opozicijsko LDS podpira tudi zato, ker želi laično in liberalno usmerjeno družbo. Pri sedanji vladi Pirjevca najbolj moti kulturna zaprtost, re-vizionizem in pogled v preteklost namesto v prihodnost. Razmišlja tudi, da bi kandidiral za poslanca. Vrnil mandat Sodni svet je 20. marca sprejel sklep, da sodnik, tudi kadar mu sodniška funkcija miruje, ne sme sprejeti oziroma izvrševati tistih dejavnosti, ki so nezdružljive z javnim zaupanjem v sodnikovo neodvisnost. To bi moralo še »posebej veljati za sodnikovo politično vzdržnost«. Aleš Zalar zanika, da je zaradi tega vrnil sodniški mandat, meni pa, da je ta sklep sprejet tudi zaradi njega, saj je nedavno postal predsednik odbora LDS za pravosodje. Zahteva odškodnino bil postopek zoper Popoviča politično motiviran«, tako kot tudi sam pripor. Sodnica njegovega predloga ni sprejela. Popovič pa je krivdo za svoje priprtje že večkrat pripisal nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu, ki naj bi bil stal za njegovo aretacijo. Matoz je presodil, da sodišče tega predloga ni sprejelo, ker meni, da bo sodišče raziskovalo le višino odškodnine. Ko bo kazenski postopek proti Popoviču končan z oprostitvijo, se bodo akterji zgodbe, na podlagi katere je bil Popovič pripit, znašli v kazenskem postopku, je še napovedal Matoz. Kot je znano, je policija Popoviča 9. septembra 2003 zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, pranja denarja in neupravičenega dajanja daril priprla skoraj za mesec dni. Razlog za to je bila nevarnost, da bo koprski župan vplival na priče. Iz pripora so ga izpustih, ko je vrhovno sodišče presodilo, da pripor ni bil utemeljen. M. B. Koprski župan Boris Popovič od države zahteva 16.667 evrov odškodnine zaradi po njegovem mnenju nezakonitega pripora leta 2003, je prejšnji teden po prvem poravnalnem naroku na Okrožnem sodišču v Ljubljani dejal Popovičev pravni zastopnik Franci Matoz. Državna pravobranilka njegov zahtevek zavrača kot neutemeljenega. Narok za glavno obravnavo bo 26. maja. Matoz je predlagal, da sodišče v okviru glavne obravnave zaradi določitve višine odškodnine zasliši Popovičeve ožje sorodnike, kar je sodnica Katarina Parazajda sprejela. Popovičev zagovornik je zaradi ugotovitve, da je šlo za nezakonit pripor predlagal tudi zaslišanje tedanjega generalnega direktorja policije Marka Pogorevca, tedanje generalne državne tožilke Zdenke Cerar, poslanca SDS Pavla Rupar-ja in tedanjega državnozborskega poslanca Lojzeta Peterleta. Te priče bi po Matozovih navedbah potrdile, daje Pogorevc »izjavil, daje Demokracija ■ i4/xin • 3. april 2008 k n j i g a r n a Demokracija Naraulfuai X NAROČILO (označite z x): □ Tone Kuntner: Mati Slovenija 9,18 EUR □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR □ Milan Zver: 100 let socialdemokrate 9,18 EUR □ Janez Janša: Okopi.............................................................................9,18 EUR □ Janez Janša: Premiki........................................................................9,18 EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR □ Viktor Miklavčič: Pričevanja............................................................20,44 EUR □ Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR □ Silvin Eiletz: Skrivnost kominterne 23,96 EUR □ Jan F.Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti.........................................16,29 EUR □ Vasja Klavora: Predel 1809 .............................................................28,07 EUR □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogarske 22,95 EUR □ Jože Dežman: Moč preživetja 27,16 EUR □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja 45,27 EUR □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo 20,82 EUR □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi 22,11 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 ..................27,94 EUR □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR □ Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo.............................................................26,95 EUR □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR □ Tita Kovač Artemls: Baron Janez Vajkard Valvasor.......................................12,51 EUR □ Jože Zemljič: Življenje je večna borba 8,34 EUR □ Jože Dežman: Rojstvo Slovenije...............................................................20,00 EUR □ Jože Dežman, Hanzi Filipič: Hitlerjeva dolga senca ......................................26,99 EUR □ Jelka 2muc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta......................................14,99 EUR □ Vasja Klavora: Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916 29,90 EUR □ RajkoTopolovec: Kraj prišlekov: Strnišče - Kidričevo 10,00 EUR □ CBSBl Ive A. Stanič: Kočevski proces 1943 .............................28,00 EUR Izpolnjeno narocilnico Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 01/2447204 Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček »Demokracija« 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa »Demokracija« 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa »Demokracija« + knjiga (po našem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: □ NE □ DA Kontaktna oseba (samo pravne osebe): ID za DDV: www.demokracija.si -w-^ k n j i g a r n a Demokracija Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana Strankam je svetovanje za vse storitve M4 na voljo v vseh Mobitelovih centrih ali na brezplačni številki za Mobitelove uporabnike 041 700 700. MOBITEL SiOL TELEVIZIJA SiOL TELEFONI) A Stirke so med nami Zapolnili smo še eno vrzel. Sedaj lahko v enem paketu dobite kar 4 storitve: poleg mobilnih telekomunikacij tudi SiOL telefonijo. SiOL televizijo in SiOL internet! Super! Samo ena položnica!