Zahtevamo davcne knjižice! V tej zadevi je poslanec tlr. Josip H o h n j e c dne 26. marca stavil na finančnega ministra to-le interpslaci jo: Davčna bremena, navaljena n ramena delavnih slo^ev, rastejo ne le pamo od leta do leta, marvefi od mesca do inesca. Kmet, obrtnik in dela veo v naših pokrajinah opazuje b težko pritajeno nevoljO in z nekako grozo to strašno porast izplačil, s kate rimi njegovi dohodki ne stojijo v pra\era razmerju. Ali zadolžiti posestvo, ali pa ga prodati ter po širokem svetu iskati zaslužka: taka bodočnost se prav mnogoteremu našemn kmetu počl ogromnim pritiskom zaporedoma naraščajočih davčnih bremen obeta že » najbližjem času. Mučno vpliva na slovenskega nat- šega kmeta zavest, da so davčaabre- rnena v naši državi nesorazmerno in nepravičnq razdeljena. Greh je zopec socialno pravičnost, ako se na gospO* darsko šibke in slabe aavaljujejo tak- Sna bremena, da pod njihovo težo o- mahujejo ra padajo, dočim se veleka- pital, ki ima prevlast v industriji xm zlasti v naši trgovini, zna pod zaSči- to vodilnih krogov v naši državi ved- no obraiiiti najhujŠega pritiska. Pr<h tivno je tudi ne samo socialni pravifl>- nosti, marveg tudi državni ideji, ako so davki neednako razdeljeni po razr* nih delih naše države, da morajo ne- katere pokrajine plačevati sorazmernft veliko ve6 davka kakor druge. Slo-  veniji je vsaj na tem polju prisojeno  pnvenstvo. Bati se je, da bodo tistidr-  žavni oblastnikL ki se tako radi širo-  koustijo o ednakopravnosti kot trdnfc  podlagi naše države, naprara zalKevi  Q enakopravnosti v vprašaniu davkc«  Še dolgo ohranili gluha ušesa.  Našega kmefa tudi jako mufei tista"  uegotovost, ki je v slovenski pokrajini s,adnji čas zavladala glede na predpia in odplačevanje davkov. Vsepovsodi se l.metje pritožujejo, da nimajo nobenega pregleda, ali so že poplačali vse davke, ali net in koliko Se znašajo tt davfini zaostanki za kako leto. Ne po lastni kcivdi, marveč vsled krivde davčne oblasti moi'ajo pla&evati velii* opominjevalne stroSke. Poleg zamudnih obresfi, ki znašajo 4%, morajo Sft plačali ogromne opominjevalne pristojbine, ki znašajo 4 K od vsakiB 100 K davčnega zaostanka. Dočim m opominjevalni stroški prej znašali M večjemu kaki 2 K, danes znašajo n« stotine in tisoče K. Kmet, ki je vpla dal velikc svoto denarja za razne da< vke, je sedaj trdno prepričan, da i»  zadosti' svoji davSni obveznosti za do*  (ično leto Naenkrat pa dobi od dav5ne oblasti oporain, ki zahteva nova o» gromna vplačila in obenem še velik« opominjevalne stroške, ker ni pravoftar sno plačal davke. Tako se javnost vedno znova ra:&fcurja in ljudstva se polašfia vednoveČja nezanpnost napram finanSni oblasti. Ljudje stojijo povsod pod vplivom splošnega ob6ut|a, da so popolnoma izdani samovoljnosti davfinih oblasti « ki tega nereda ne odpraviio, marve^ se ga pos?užuje]O kot sredstva za svo\l fiskaine nagone. Zalo naši davkoplaCevalci odlofina zahtevajO od finančne oblasti, da na* pravi v Sloveniji red v zadevi dav« kov, njili predpisa in odplafila. Davkoplacevaloi morajo vnaprej in pravoČasno znati, kaj in koliko morajo plaŁavi davkov. Vnaprej in natančno se raora določiti, koliko jim bo treba plaCati tega in onega davka (zemljiškega, bišnega, osebnodohodiiinskega itd.) , koliko teh in drugih doklad. Radi tega naši davkoplačevalci zlasti še iz kmetskih krogov nujno zalitevajo., da se jim zopet da davfina knjižica, kjer bo podrobno in natanko določeno, koliko je troba plačati ppedinih davkov, in koliko in katerih 'doklad, in kjer bodo tudi naznanjeni roki, v katerih Eapade kak davek. Te knjižice bodo tudi služile kot najboljše dokazilo žo rpladanegadavka; sedanji odrezkipofožnic so namreč nezadostno dokazijo, ker ni natanSno izraženo, Iraj se je pravzaprav plačalo, in ker se laliko izgubijo. Vprašain gospoda finanfinega mi- Histra: Ali je voljan odrediti, da se v Slovoniji takoj vpeljejo davGne kn]i- žice ?