Slika zgoraj: Članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge so se na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, predstavile v Kostelu na kulturno-etnološki prireditvi »Tamburanje va Kostele«.
Slika levo: Sodelavci Župnijske Karitas Dobrepolje - Videm so se 1. julija 2014 odpravili na romanje po poteh Ireneja Friderika Barage, slovenskega misijonarja, škofa, popotnika, pisatelja in slovničarja. Tako so nekoliko bolje spoznali življenje svetniškega kandidata, ki ga poznamo po požrtvovalnem delu za uboge in zatirane.
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 9. 2014
VRTEC MALČEK VPISUJE -
Vpis otrok za šolsko leto 2014/2015
Vabimo vas k vpisu vaših otrok (za novo šolsko leto 2014/2015) v novi zasebni vrtec Malček, ki je svoja vrata odprl z mesecem septembrom 2014. V oktobru odpiramo dodatni oddelek, zato ponovno vpisujemo otroke prve starostne skupine (od 11 mesecev do 3 let).
Vrtec Malček je novo nastali vrtec, ki deluje v sodobnih prostorih na Velikem Mlačevem v neposredni okolici Grosuplja. Primeren je za vse tiste, ki za svojega otroka želijo zdravo, razgibano vzgojo in nepozabna doživetja!
Vlogo za informativni vpis oddajte preko naše spletne strani www.vrtecmalcek.com. Več informacij lahko dobite na vrtecmalcek@gmail.com ali na telefonski številki 064-183-256.
Kolektiv vrtca Malček
http://www.dobrepolje.si/panorama/
PROSTORSKA PREDSTAVITEV OBČINE DOBREPOLJE
Beseda urednice
Nedelje so praviloma dnevi, ko se ne dela. Saj to pove že samo ime. Na nedeljo je torej več časa za pogovore in razmišljanja.
Razmišljala sem, da je pred vami zadnja številka občinskega glasila Naš kraj pred koncem mandata vseh občinskih organov. Minila so štiri leta od zadnjih volitev in pred vrati so nove. Ta zadnja številka nima nobenega predvolilnega značaja (izjema sta predstavitvi dveh kandidatov za župana), volilna številka bo izšla posebej, v drugi polovici septembra. V naslednji, izredni, številki bomo ves prostor namenili predstavitvi županskih kandidatov in kandidatov za svetnike v Občinskem svetu Občine Dobrepolje. Vsi si želijo sodelovanja in ustvarjanja v občini in če bodo izvoljeni, bodo res imeli to možnost. Upamo, da jo bodo izkoristili v dobro občanom ...
Pred vami je avgustovska številka našega glasila. Podopustniško obarvana, prihaja pa v času, ko se poletje poslavlja, ko je vsak dan krajši, ko na vasi končujemo poljedelska dela. Uh, kako hitro vse to teče, a ne?
To je redna številka, ki vas bo s prispevki kot vedno popeljala med počitniška dogajanja in rajanja ter med druge dejavnosti, ki so se odvijale v poletnih mesecih. Naši dopisniki so nam ostali zvesti, zato vas v tem že skoraj jesenskem času čaka nekaj zanimivega branja.
Za nami je tudi že prvi šolski dan, ki je male nadobudneže in dijake popeljal med šolske klopi. Upam, da ste uživali v prostem času in da ste počeli tisto, kar najraje počnete, ter da ste si seveda nabrali moči za nove zmage in podvige. ♦
Piše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke,
■	■	I -V	■
cenjeni občani.
Muhasto poletje je za nami, kaj je sonce, pa smo že skoraj pozabili. Vemo, da se časi spreminjajo in smo deležni raznih sprememb v zelo kratkem času. Tega se moramo navaditi. Pomembno je, da smo zdravi, da mirno živimo in nismo deležni raznih ujm oziroma nevšečnosti.
Skupaj s petimi občinami (Kočevje, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Dobrepolje) smo pripravili kohezijski projekt »Suhokranjski vodovod«, za katerega imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje in izbranega izvajalca. Podpisali smo pogodbo v vrednosti 139.000 € za začetek tega projekta, v katerem sta zajeti obnova vodohra-na na Vidmu in rekonstrukcija vodovoda v naselju Kompolje v dolžini približno 350 m. Začetek del bo v mesecu septembru. Potrpežljivo pa čakamo, da Vlada RS izda odločbo o sofinanciranju, ki je že obljubljena od konca lanskega leta, saj je projekt uvrščen v koriščenje kohezijskih sredstev EU. Upam, da se to zgodi čim prej, da projekt uspešno pripeljemo do konca.
V začetku meseca avgusta smo končno dobili poziv za prijavo na 21. člen ZFO (Zakon o financiranju občin), iz katerega bomo pridobili sredstva za nadaljevanje oziroma zaključek gradnje podtlačne kanalizacije v Ponikvah. V tem času smo uskladili pogodbo o odkupu celotne čistilne naprave in tako se bodo lahko začela gospodinjstva priklapljati na kanalizacijsko omrežje. O samem priklopu boste podrobno obveščeni.
Prav gotovo je pomembna izvedba rekonstrukcije priključka JP 555256 v Kom-poljah, za katerega smo pridobili uporabno dovoljenje. Hvala vsem, ki ste izrazili pozi-
tivno mnenje in zahvalo o zgledno urejenem priključku oziroma delu novozgrajenega cestišča.
Naj spomnim, da je Ustavno sodišče RS že leta 2006 občini naložilo rešitev tega priključka, a smo z dolgotrajnimi postopki in na koncu s prisotnostjo vseh inšpekcijskih služb v RS (kmetijska, okoljska, gradbena ...) uspešno zaključili ta projekt. Naslednji korak pa bo pristop k ureditvi vseh propu-stov in upam, da bodo uspešno sanirani v bistveno krajšem časovnem obdobju.
V	Strugah uspešno zaključujemo projekt »Ureditev centra Strug«. Pridobiti moramo še uporabno dovoljenje, po pridobitvi tega pa bomo naredili uradno otvoritev (o tem boste pravočasno obveščeni). Vesel sem, da je mnenje o tej ureditvi pozitivno, naša naloga pa ostaja še izvedba rekonstrukcije lokalne ceste do mrliške vežice, skupaj s hodnikom za pešce.
V	začetku septembra bo seja občinskega sveta, kjer pripravljamo rebalans proračuna, v katerem je glavna postavka zagotoviti sredstva za rekonstrukcijo podružnične šole Kompolje. Po odobritvi bomo lahko takoj začeli dejavnosti, da bi ta projekt letos pripeljali do konca.
Začenja se novo šolsko leto in s tem obveznosti in skrbi. Poseben dan je to za pr-vošolčke, ki stopajo na povsem novo pot, in naredili bodo velik prvi korak v hišo znanja. Vsak začetek je težak, a treba je vztrajati. Zaželim vam prijetno bivanje v šolskih klopeh in naj bo pozitivno naravnano.
Srečno v tem šolskem letu in varno pot v šolo!♦
KAZALO
Soočenje v Dobrepolju....................................................6
Festival pohodov in tekov............................................... 7
Romanje po Baragovih poteh.........................................17
LOKALNE VOLITVE 2014....................................... 27
Aktivno vstopite v jesen s ŠD Dobrepolje!.......................31
Prva obletnica delovanja skupne občinske uprave
»Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče«
1. avgusta praznuje skupna občinska uprava »Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče« (v nadaljevanju: MIR) prvo obletnico svojega delovanja. Ob obletnici smo se pogovarjali z vodjo MIR, mag. Marijo Ajdič Francelj.
Kakšen je bil namen ustanovitve skupne občinske uprave?
Skupna občinska uprava je upravni organ občin ustanoviteljic, ki v njihovem imenu izvaja eno ali več strokovnih nalog. Namen ustanovitve MIR je bil učinkovitejše, racionalnejše in gospodarnejše izvrševanje upravnih in prekrškovnih nalog na področju delovanja občinskega inšpekcijskega nadzora in občinskega re-darstva na območju občin ustanoviteljic. Velikost posamezne slovenske občine ter obseg njenih pristojnosti, kot jo občinam nalaga veljavna slovenska zakonodaja, je danes eden od temeljnih problemov lokalne samouprave v Sloveniji. Skupna občinska uprava pa je ena izmed rešitev v iskanju srednje poti med racionalnimi težnjami po večjih lokalnih skupnostih, ki so ekonomsko in finančno sposobne zagotoviti vse zahtevnejše in dražje lokalne javne službe, ter med težnjo po oblikovanju manjših lokalnih skupnosti, ki lahko zagotovijo neposreden vpliv prebivalcev na odločanje in zagotavljanje in uresničevanje njihovih skupnih potreb in interesov.
Naše okolje je bilo eno zadnjih, ki je ustanovilo tovrstno službo. Kakšna se vam zdi smiselnost njene ustanovitve in koliko je pri tem pomagala država?
Institut skupne občinske uprave je Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; ZLS) opredelil že leta 1993. Zakon je bil kasneje večkrat spremenjen in dopolnjen, ključna sprememba zakonodaje, ki je v temelju spremenila poglede slovenskih občin na organe skupne občinske uprave, pa je bila sprememba Zakona
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN BEOAflSTVO ose IH ÍOeKEPQUE.LQÍKi POTOK.RI8NICA, 50PRAÍIQ*. IN VELIKE LAÍCE
Redar Marko Jakše z avtomobilom MIR
o financiranju občin leta 2005 (Uradni list RS, št. 90/05; ZFO-B). Vsebina novega 26 b. člena je določila, da se občinam, ki v skladu z zakonom organizirajo skupno opravljanje posameznih nalog občinske uprave, v tekočem letu zagotavlja dodatna dotacija iz sredstev državnega proračuna v višini 50 % v preteklem letu realiziranih odhodkov občinskih proračunov za financiranje skupnega opravljanja nalog.
Največje število skupnih občinskih uprav je bilo ustanovljenih v letih 20062008 in danes v Sloveniji deluje skoraj 50 skupnih občinskih uprav, ki opravljajo strokovne naloge za več kot 190 občin. Veliko večino skupnih občinskih uprav so slovenske občine ustanovile za področje inšpekcijskega nazora in občinskega re-darstva, v zadnjih treh letih pa se na že ustanovljene skupne občinske uprave prenašajo tudi druge upravne naloge, in sicer predvsem naloge notranje revizije in naloge s področja varstva okolja in urejanja prostora.
Inšpekcijska služba Občine Ribnica pa je v bistvu ena najstarejših od Barja do Kolpe, kakšni so bili njeni začetki?
Občina Ribnica je občinsko inšpekcijo in občinsko redarstvo ustanovila že januarja 2001 s sprejemom Odloka o občinski inšpekciji, komunalnem nadzorstvu in občinskem redarstvu v Občini Ribnica (Ur. l. RS, št. 2/01, 39/02). Občinsko redar-stvo na podlagi navedenega odloka nikoli ni začelo delovati, medtem ko občinska inšpekcija Občine Ribnica deluje neprekinjeno vse od njene ustanovitve leta 2001 in ima najdaljšo tradicijo delovanja med vsemi občinami na območju od Ljubljane do reke Kolpe. V skladu s takrat veljavno zakonodajo je občinska inšpekcija Občine Ribnica že v letih 2001-2004 delovala tudi na območju občine Sodražica. Občina Ribnica in Občina Sodražica sta leta 2001 skupno zaposlili enega občinskega inšpektorja. Februarja leta 2004 je prišlo do spremembe v delovanju občinske inšpekcije, in sicer sta takrat občinskega inšpektorja skupno zaposlili Občina Ribnica in Občina Dobrepolje, Občina Sodražica pa je skupaj z Občino Velike Lašče in Občino Loški Potok oktobra leta 2006 sprejela odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave za področje inšpekcijskega nadzora, ki pa v praksi nikoli ni začela s svojim delovanjem. V začetku leta 2007 se je prvič pojavila ideja, da bi Občine Dobre-polje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Velike Lašče ustanovile skupno občinsko upravo za področje občinske inšpekcije in občinskega redarstva. Ideja je počasi dozorevala in sredi leta 2009 so župani vseh petih občin podpisali pismo o nameri za ustanovitev skupne občinske uprave.
Ustanovitev skupne občinske uprave pomeni tudi velik organizacijski zalogaj?
Sledilo je obdobje intenzivnega dela,
priprave strokovnih, materialnih in tehničnih podlag za delovanje skupne občinske uprave ter medsebojnih dogovorov in usklajevanj med občinami in po dveh letih in pol so občine Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče v januarju 2012 v svojih uradnih glasilih objavile Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče«, s čimer je bil postavljen pravnoformalni okvir za začetek delovanja skupne občinske uprave.
S prvim avgustom 2013, ko se je skupni občinski upravi štirih občin priključila še Občina Dobrepolje, je tako po šestih letih in pol začetna ideja o skupni občinski upravi petih občin postala resničnost.
Skupna občinska uprava »Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobre-polje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče« tako 01. 08. 2014 praznuje prvo leto svojega delovanja in v vsega enem letu od začetka njenega delovanja je bilo opravljenega veliko dela. Raziskava o delovanju skupnih občinskih uprav, ki jo je izvedla Fakulteta za družbene vede in je bila predstavljena na Posvetu o delovanju skupnih občinskih uprav v Kopru leta 2012, je pokazala, da so pomembni dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost delovanja novoustanovljene skupne občinske uprave takoj po njeni ustanovitvi, pomanjkanje izkušenj, zagotovitev prostora za nemoteno delo ter pomanjkanje izkušenj v načrtovanju in načinu zagotavljanja finančnih in drugih sredstev za nemoteno delo. Čeprav je bila naša skupna občinska uprava ustanovljena med zadnjimi danes delujočimi skupnimi občinskimi upravami v Sloveniji, pa smo to prvo fazo v delovanju skupne občinske uprave, tako re-
koč, preskočili. Razlog za to je predvsem v danes zaposlenem osebju v skupni občinski upravi, saj naš organ danes zaposluje osebe, ki že vse od leta 2006 aktivno sodelujejo s pristojnimi državnimi organi, z večino ostalih skupnih občinskih uprav po Sloveniji in tudi na strokovnih posvetih o delovanju skupnih občinskih uprav.
Po pristopu Občine Dobrepolje smo se sredi septembra 2013 preselili v nove prostore in začeli vzpostavljati ustrezne tehnične in tehnološke rešitve za učinkovito delo uradnih oseb v organu. Pred tem smo že na začetku leta 2012 začeli z uporabo t. i. »mobilne pisarne« za delo inšpektorja, kar nam je zelo olajšalo delo na terenu v vseh občinah ustanoviteljicah. Svoje enoletne izkušnje na tem področju smo predstavili tudi na letnem posvetu o delovanju skupnih občinskih uprav marca 2014 v Dobrovniku.
Na začetku letošnjega leta smo dobili tudi redarja. Med občani je bilo kar nekaj negodovanja, sicer, kdor spoštuje predpise in se ravna po zdravi pameti, redarja sploh opazil ne bi. Koliko je bilo v tem času postopkov, izrečenih kazni, se je zmanjšalo število 'invalidov'?
Prvega januarja 2014 je svoje delo v MIR nastopil še občinski redar in tako je skupna občinska uprava »Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče« za občine ustanoviteljice tudi v praksi začela opravljati še svojo zadnjo strokovno nalogo, za katero je bila ustanovljena.
Občinski redar skladno s predpisi in pristojnostmi zagotavlja javno varnost in javni red ter mir na območju občin ustanoviteljic. Delo občinskih redarjev tako ni
zgolj ugotavljanje in ukrepanje zoper tiste kršitelje, ki napačno parkirajo svoja vozila ali povzročajo oviro v cestnem prometu, pač pa tudi ukrepanje zoper tiste kršitelje, ki s svojimi ravnanji uničujejo javno premoženje, pišejo po objektih, se nedostojno vedejo na javnem kraju, bodisi vsiljivo beračijo bodisi ščuvajo ali razkazujejo nevarne živali, da bi pri ljudeh povzročili občutke strahu ali ogroženosti. Zoper kršitelje je občinski redar v tem času izrekel približno 400 ukrepov.
Kaj pa stroški delovanja? Koliko prispevajo posamezne občine ustanoviteljice in koliko država?
MIR je za svoje delovanje v letu 2013 porabil skupaj 73.930,00 EUR. Strošek delovanja MIR si občine delijo po določenem ključu delitve v ustanovitvenem aktu, katerega osnova je delež prebivalstva v posamezni občini. Za kritje materialnih stroškov delovanja MIR v letu 2013 bodo občine ustanoviteljice po 26. členu ZFO od države dobile povrnjenih 27.804,20 EUR. Del stroškov za delovanje MIR se je občinam vrnil tudi v obliki prihodkov z naslova plačanih glob, denarnih kazni in stroškov postopka. Poleg tega so občine del sredstev, ki so bila potrebna za zagotovitev delovanja MIR, dobila povrnjena tudi posredno, in sicer v obliki plačanih upravnih taks, kot posledico izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora in s tem povezanega povečanja spoštovanja veljavnih predpisov iz izvirnih lokalnih skupnosti, kar pa je pravzaprav prva naloga MIR.
Ob zaključku pogovora se ozriva še v prihodnost MIR (zanimiva in simpatična kratica), s kakšnim delom oz. postopki boste nadaljevali v prihodnje?
Zaposleni v MIR si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bo MIR vzor učinkovite in kakovostne službe z visoko stopnjo zaupanja javnosti in s prepoznavnostjo v širši družbeni skupnosti. Uspešnost delovanja MIR, katerega namen naj bo predvsem preventiva in ne represija, se mora odražati v zmanjševanju kršitev na inšpekcijskem in redarskem področju. Pri tem pa si želimo svoje delo približati pričakovanjem in potrebam tako občin ustanoviteljic kot tudi občanov.
Pogovarjal sem se in fotografiral
Marko Modrej.
Obvestilo organizatorjem volilne kampanje
za lokalne volitve, ki bodo potekale 05. 10. 2014
Za namen predstavitve kandidatov posamezne stranke, ki bo nastopila na lokalnih volitvah, je v časopisu Naš kraj namenjena po 1 stran za predstavitev kandidata ter 2 strani za posamezno stranko.
Uredništvo glasila »Naš kraj«
ROKODELSKI CENTER RIBNICA
.T A VOD IA H D K G D I LalVO MUU J5.IO iN C J. 1. L 11 J 5 KO □ EJJh V N DI I í »1 I* Nt lll.aj A «J -J rCNFM. HilVI Hilá ^rrt.Vuh^- I	■ I iT dI in i IU
Razpis za vpis v prvi letnik pletarske in lončarske šole Rokodelskega centra Ribnica
Pletarska in lončarska šola sta kontinuirani izobraževanji, ki trajata 3 leta. Začetek izobraževanja je možen v prvem letniku in nato se šolanje nadaljuje po stopnjah pridobivanje znanja o ple-tarstvu in lončarstvu. Po treh letih osvojite osnovna znanja, ki vam omogočijo pristop k izpitu za nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) LONČAR/ LONČARKA ali PLETAR/PLETARKA.
V	prvem letniku pletarske šole se boste naučili osnovnih znanj pletarstva. Osnovna materiala pri pletenju bosta vrbovo šibje in leskove vitre. Spoznali boste postopke pletarstva, od tega, kako poiskati les v gozdu, kako ga pravilno skladiščiti in obdelati s pomočjo orodij, do samega pletenja v končne izdelke: košek, otroško košarico, pehar, cekar in pladenj. Izobraževanje bo potekalo bo ob sredah od 17. do 19. ure.
V	prvem letniku lončarske šole se boste seznanili z različnimi vrstami gline, barvami za glino, ornamenti ter s postopki ročne obdelave gline (oblikovanje iz kačic, trakov, valjanih plošč). Posamezne glinene dele boste pod vodstvom mentorice sestavljali v celoto. Izdelali boste vrč, skodelico, pekač, pladenj, štampiljko, ploščice, vazo in šatuljo s pokrovom. Izobraževanje bo potekalo predvidoma ob sredah od 17. do 19. ure.
Šoli bosta potekali od oktobra 2014 do marca 2015, enkrat tedensko, po dve uri v določenem terminu. Cena pletarske in lončarske šole je 30 EUR mesečno ali 180 EUR.
Za več informacij in prijave, ki jih zbiramo do 15. septembra, smo vam na voljo na elektronskem naslovu info@rokodelskicenter-ribnica.si, po telefonu 01/8361-104 ali osebno v rokodelskem centru od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro.
Lepo vabljeni k spremljanju dogajanja tudi na naši spletni strani www.rokodelskicenter-ribni-ca.si in na www.facebook.com/Rc Ribnica.
Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure.
Občinska uš Šprinca Marogla izbira župana med butalskimi veljaki. Ilustracija iz Butalcev Frana Milčinskega (izdaja 1949). Avtor: France Podrekar.
Soočenje v Dobrepolju
Ob času Lavdona Štimanega so štele Butale že trideset koč in je Lavdon Štimani imel najdaljšo in najbolj košato brado izmed vseh občinskih mož. In se ni Šprinca Marogla prav nič premišljala, nego je naravnost zlezla vanjo in je bil Lavdon Štimani izvoljen za župana. Če je namreč res, kar pripovedujejo Tepanjčani.
Tepanjčani pripovedujejo, da redé v Butalah občinsko uš, in kadar volijo župana, sedijo bradači okoli mize, nanjo deno občinsko živinče in v čigar brado zleze, ta je župan. Uši pa da je ime Šprinca Marogla, ima v pisarni svoj hlevček in prihajajo mestne device, vsak dan druga, in si jo denó za dve uri v glavo. (Fran Miličinski)
Komu bo letos Šprinca Marogla zlezla v brado, bomo videli
v četrtek, 25. 9. 2014, ob sedmih zvečer
v veliki dvorani Jakličevega doma na Vidmu v Dobrepolju, od koder bomo v živo prenašali dogajanje na www.zelnik.net.
Lepo vabljeni!
(zelnik.net)
Dobrepolje je svet treh svojstvenih slikovitih dolin, ki jih povezuje žlahtna tradicija in razneženost bogastva narave, prepletajoč z njenimi pokončnimi ljudmi, z njihovo razgibano
kulturo, šegami, navadami, gostoljubnostjo in široko odprtostjo. Dobrepolje leži na skrajnem SZ Suhe krajine v objemu tipičnega zelenega krasa, odmaknjeno dobre pol ure vožnje iz Ljubljane, v neposredni bližini Trubarjeve Rašice, Levstikovih Retij, Jurčičeve Muljave in drugih zanimivih krajev, kar pomeni da nas ni težko izslediti.
Ljubitelji pohodništva, teka in prijateljevanja! S hitrimi koraki prihaja druga sobota v letošnjem oktobru, ko Dobrepolje praznuje. Prizadevno
pripravljamo
FESTIVAL POHODOV IN TEKOV ZA VSE GENERACIJE V SKLOPU
5. DOBREPOLJSKEGA VANDRANJA
v soboto, 11. oktobra 2014
Vabimo vas, da ta dan preživite skupaj z nami na prijetnem podeželju s pestro živžavostno, kulturno in kulinarično ponudbo, v tesnem stiku z naravo in našimi ljudmi.
Letošnje jubilejno 5. vandranje je posvečeno 100 letnici smrti našega rojaka starinoslovca Jerneja Pečnika. Kdor bo želel izvedeti kaj več o tem pomembnem Dobrepoljcu, bo na voljo moč
kupiti knjižico, ki bo ta dan ugledala luč sveta.
PROGRAM POHODOV IN TEKOV:
• Dobrepoljska pot (9 in 13 km) - start ob 9.00 • Pot po rimski cesti Jerneja Pečnika (13,3 km) - start ob 8.00 • Družinske sprehajalne poti (Konjičkova 3 km, Račkina 1 km, Zajčkova 4 km) • Dobrepoljski tek - start ob 11.00 (10 km) in ob 11.30 (1,7 km) • Grajska pot (20 km) - start ob 7.30
Na startu in cilju vseh pohodov ter tekov pred Jakličevim domom na Vidmu, bodo na voljo domače dobrote in izdelki TRŽNICE.
Prijavnina: 5 € (čaj, enolončnica) PREDŠOLSKA IN OSNOVNOŠOLSKA MLADINA BREZPLAČNO
Prijave zbiramo na TIC Dobrepolje (041/96 28 23, td.dobrepolje@gmail.com) do 7.10.2014.
Naj bo druženje z nami polno doživetij, novih poznanstev, bežnih klepetov in veselih zgodb. S predlaganih očišč boste spoznali, da se naše podeželje še vedno upira neusmiljeni
naglici urbanih središč in tudi čas teče počasneje.
Občina Dobrepolje
Turistično društvo Dobrepolje
Planinsko društvo Dobrepolje
Športno društvo Dobrepolje
Društvo gobarjev Štorovke
DPZ Dobrepolje -Struge
Dramska skupina Scena
Društvo upokojencev Dobrepolje
Športno društvo Cesta
Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje t.:041/96 28 23
O
HHI¡H¿HO«WWUtT™ CfhmtDOlCEFOUE
Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v:
ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure
Pridružil se nam je tudi pisatelj Rudi Podržaj	Vsebino knjig smo pogosto obogatili tudi z zanimivostmi s spletnih strani
Mestna knjižnica GmsupCje fc	/fflltZJIlCC
Enota Dobrepolfe	^
Beremo skupaj...
Bralni klub Dobrevoljci
Pogovor, razmišljanja, delitev mnenj, bogatitev znanja, prijetno druženje in sproščeno vzdušje
Jasmina Mersel Šušteršič
Ljudje za svojo sprostitev in razvedrilo poskrbimo na več načinov, vendar pa medij, ob katerem se hkrati sprostimo in bogatimo svoje obzorje, ostaja še vedno knjiga. Knjižnice so bile že od svojih začetkov poimenovane kot zdravilišče za dušo, saj branje med drugim vpliva na naše razumevanje in medsebojne odnose. Tako smo predvsem zaradi številnih pobud v krajevni knjižnici Dobrepolje začeli z delovanjem bralnega kluba Dobrovoljci in zaključili že tretjo sezono njegovega delovanja. Srečanja v okviru bralnega kluba potekajo enkrat mesečno, v ospredju pa je izbrana knjiga meseca, ki jo preberemo in obravnavamo na skupnem druženju v knjižnici. Število članov se je od začetka delovanja znatno povečalo, pridruži se lahko vsakdo, ki si želi sproščenega druženja, pogovora, izmenjav mnenj in izkušenj. Takšen način branja in pogovor o prebranem nam dasta več, knjigi dasta globlji pomen, hkrati pa da zgodba vsakemu različno sporočilo ter se ga dotakne na samo njemu lasten način. Tako spoznavamo različna mnenja, občutke in tako lažje razumemo sebe in druge, se učimo strpnosti in tolerantnosti. Vsebina knjig nas popelje tudi v naša življenja, beseda da besedo in naša druženja se večkrat pozno zavlečejo. Pogosto vsebino knjige nadgradimo tudi z digitalnimi oblikami, si pogledamo intervjuje z avtorji, prispevke o knjigi, odlomke iz filmov, če je delo uprizorjeno. Srečali smo se tudi z avtorjem knjige Simonove priče Rudijem Podržajem, druženja pa so tudi priložnost za predstavitev lastnih literarnih del ali kreativnosti in ustvarjanja na drugih področjih. Tako sta na enem izmed srečanj svoje pesniške stvaritve z nami delili Jasmina Strnad in Stanka Kuplenk. ♦
V	NOV DAN (Jasmina Strnad)
Rdeče obarvan okvir se preteguje
na pravkar počesanem mačjem hrbtu,
ki že pogleduje proti belo preliti mizi,
polni omamnih palačink z okusom
zaspanega glasu radijskega napovedovalca,
ki se imenitno staplja z belo-črnimi klavirskimi tipkami
in strunami razglašene kitare.
V	tvojih očeh se zrcali pravkar rojeno jutro. Postreže se nama v skodelici prežvečenih in že davno pozabljenih sanj.
Na zaprte oči nataknem nasmeh in se odpravim mavrici naproti.
ŠEPETATI (Stanka Kuplenk)
Globoko v meni živi, čutim jo, ko vzdrhti, šepeta mi!
Prijeten šepet, prisluhnem mu. Čutim, kdaj se vznemiri, šepet se obrne,
sprevrže se v ječanje, dušenje, jok.
Čutim, ko se umiri,
šepeta nežno in božajoče.
To ne zmore vsak;
zato moraš biti nekaj posebnega,
znati moraš poslušati.
Si že slišal jokati dušo?
Še ne!
Poizkusi, poglej vase!
Bralni klub poglablja poglede v globine zanimivih in nagrajenih knjig, katere morda nekomu ne bi prišle v roke. Ljudje smo namreč večinoma vizualna bitja in po navadi izbiramo knjige, ki so na pogled privlačnejše. Izbrane knjige meseca pa niso skupne samo članom bralnega kluba, temveč povezujejo bralce celotne doline in širšega prostora, saj so slednje kasneje iskane tudi s strani ostalih bralcev. Povezuje nas ista knjiga, ki smo jo prebrali, čeprav jo vsakdo doživlja drugače. Zato se je lepo srečevati in deliti ljubezen do knjig, z njimi namreč rastemo in zorimo.
Knjige, ki smo jih v bralnem klubu Dobrevoljci obravnavali to sezono. Priporočamo v branje!
Paolo Giordano: Samotnost praštevil Jojo Moyes: Ob tebi Rudi Podržaj: Simonove priče Emma Donoghue: Soba
Eric Wilson: Oktobrski otrok - vsako življenje je lepo
Arto Paasilinna: Dedu za petami
Marko Ješe: Kodrlajsasti piton
Patrick Ness: Sedem minut čez polnoč
Bralni klub v Hočevju
Bralka Alenka
Ljubitelji knjig in branja se redno srečujemo v gostoljubnem okolju dobrepoljske knjižnice, enkrat letno pa radi sprejmemo izziv prihajajočega poletja in se podamo nekoliko bližje naravi. Po srečanjih v Bruhanji vasi in Kompoljah je letošnji junijski bralni klub potekal v Hočevju.
Kljub odmaknjeni lokaciji in pričakovanemu hladnemu večeru so članice kluba prišle v velikem številu, tudi podmladek ni manjkal, najbolj pa smo bile vesele moških, ki so na svoj način razvneli debato o zanimivi knjigi Patricka Nessa Sedem minut
čez polnoč. Z obiskom nas je razveselil tudi pisatelj Rudi Podržaj, ki je okrepil moško vrsto.
Srečanja bralnega kluba so praviloma zelo zanimiva, saj so naša mnenja o knjižnih temah večkrat precej različna. Ravno različnost naših mnenj nam daje možnost, da se učimo prisluhniti drugačnosti, da se učimo strpnosti. Konec koncev je tudi naše vsakdanje življenje polno različnosti. Različne so naše življenjske izkušnje, naša starost, naravne danosti, izobrazba, poklic, način življenja. Skozi pogovore o knjižnih temah, ki se vedno na nek način povežejo z vsakdanjim življenjem, ugotavljamo, da je ravno ta različnost najbolj zanimiva in poučna, včasih povezuje, drugič razdvaja, vedno pa bogati. ♦
Zaključno srečanje naših druženj je potekalo v čudovitem ambientu v Hočevju, saj sta nas v goste povabila člana kluba Alenka in Lado. Za njuno prijaznost se jima iskreno zahvaljujemo.
Olivier Grandovec
Počitnicam in dopustom navkljub je bila bera fotografskih posnetkov tokrat boljša kot ponavadi. Upam, da se bo tako nadaljevalo, glede na to, da sta do konca natečaja v mesecu oktobru ostala še dva meseca. Končno smo dobili tudi primerke portretne fotografije, poleg tega se je seznamu izbrancev pridružil še nov fotograf.
Vsi, ki sodelujete na našem natečaju, še naprej pošiljajte fotografije, ostali, ki še omahujete, pa se čim prej pridružite - še vedno je dovolj možnosti, da osvojite eno od nagrad.
Jezni pogled - Klavdija Žgajnar (Obrazi Slovenije):
Ganljiv in občuten portret krave z dobrim izrezom in svetlobo, ki pa se ne ujema povsem z naslovom fotografije, glede na to, da te živali poznamo kot mirne, radovedne in prijazne; mogoče pa je avtorica z naslovom hotela osvetliti kruto usodo teh živali, čeprav izraz jeze na sami fotografiji ni očiten.
Pravilnik in nagrade so objavljeni na: http://www.dobrepolje.si/fotokronika-2014.
Medtem ko čakamo na nove pošiljke, pa objavljamo tri izbrane fotografije za meseca julij in avgust. ♦
Ptujski pust - Irena-B. Javornik
(Obrazi Slovenije):
Klasika na fotografskih natečajih, a še vedno lep portret romske babice, pripadnice manjšinske skupnosti, ki je s svojo kulturo in tradicijo - s spoštovanjem do tistih, ki se ne strinjajo s tem -nepogrešljiv del obrazov Slovenije.
Noč brez spanja - Janko Nose (Utrinki in lepote Do-brepoljske in Struške doline):
Predvidevam, da je fotografija pričevanje o poplavah, ki so prizadele Dobrepoljsko in Struško dolino v letu 2010 in povzročile prebivalcem ogromno škode in neprespanih noči. Fotografijo odlikujeta prava izbira panoramskega formata in umetelno poigravanje z odsevi na vodi.
Fotoreportaža - Poletni večer v nedeljo, 17. 8. 2014 - skupina Lumberjack z gostjama. Foto: Olivier Grandovec
Za objavo dogodkov na spletni strani www.zelnik.net in v časopisu Naš kraj lahko pišete na mail dogodki@dobrepolje.si.
DATUM	LOKACIJA	NAZIV PRIREDITVE	OPIS PRIREDITVE	ORGANIZATOR
6. september	Italija (zabaviščni park Gardaland in Aquapark Caneva)	Gardaland / Aquapark z GROŠem	Študentski klub GROŠ že tradicionalno organizira obisk adrenalinsko zabaviščnega parka Gardaland v Italiji. Letos bodo izlet še razširili in ugodili tudi tistim, ki stavite na vodna doživetja. Vsi vodni navdušenci se boste zapeljali še nekaj kilometrov naprej do Aquaparka Caneva, kjer boste doživeli adrenalin na toboganih.	Študentski klub GROŠ 051/210 895
13. september	Podgora, NVRC, Koča pri Koritu	Enajsta Dobrepoljska golažijada	Prijavnina za tekmovalno ekipo je 20 € (prijavnina vključuje 2 kg mesa, 2 kg čebule, drva ter promocijska majica prireditve). Za več dodatnih informacij pokličite na: Andrej Strnad 031/603 885 ali Saša Strnad 041/603 885	Turistično društvo Podgora v sodelovanju z Občino Dobrepolje
OPOMBA: Koledar prireditev je informativnega značaja. Za najem dvorane v Jakličevem domu (male in velike) je treba prostor pravočasno rezervirati. To lahko storite tako, da najprej preverite zasedenost dvorane in se dogovorite za točen termin. Za to se lahko obrnete na telefonsko št. 041 332 331 (g. Tone Steklasa - velika dvorana) in telefonsko št. 051 321 145 (ga. Marija Zrnec - mala dvorana). Hvala za razumevanje!
Angleški tečaj
Znanje jezikov je v tem času nujna popotnica za življenje, zato smo v tednu od 24. 6. do 28. 6. 2014 že drugič organizirali angleški tečaj. Potekal je na centralni šoli. Udeležili so se ga učenci od 4. do 8. razreda. Prijavilo se je 41 učencev, ki so bili razdeljeni v 3 skupine glede na starost in stopnjo znanja.
Marija Hočevar
Tečaj je izvedla organizacija English in Action, s sedežem v mestu Canterbury v Angliji, ki že 20 let izvaja tečaje angleškega jezika v več kot 20 državah. Tečaj so izvajali 3 kvalificirani učitelji iz Anglije. Pouk je potekal izključno v angleškem jeziku. Intenzivni pouk, ki je vsak dan trajal po 6 šolskih ur, je vseboval zabavne poučne aktivnosti, diskusije, kvize, projektno delo in gledališko igro, s katero so se učenci predstavili ob koncu tečaja. Tako so bili učenci ves čas tečaja v stiku z angleškim jezikom in britansko kulturo. Izpopolnjevali so se predvsem v slušnem, govor-
nem in pisnem sporočanju. Na začetku tečaja je vsak učenec prejel delovni zvezek, mapo in svinčnik, ob koncu tečaja pa priznanje. Zahvaljujemo se gospodu ravnatelju Ivanu Grandovcu ter županu občine Dobrepolje Janezu Pavlinu, ki sta iz proračunov prispevala del sredstev za organizacijo in izvedbo tečaja. Tako so lahko učenci utrdili ali izboljšali svoje znanje angleščine v sproščenem vzdušju in postali bolj samozavestni pri sporazumevanju. Verjamem, da bo večini učencev tečaj ostal v lepem spominu in da bo trud po napornem tednu poplačan. Upam in želim, da se drugo leto zopet vidimo. ♦
Nekaj učencev je ob koncu tečaja napisalo:
Nika, 4. r.: Na tečaju je bilo zabavno. Učitelji so bili zabavni, prijazni in kar nismo razumeli, so nam razložili. Tečaj bi priporočala tistim, ki ne znajo veliko angleščine, ker bi se lahko na tečaju veliko naučili.
Ana, 4. r.: Učitelji so bili zares odlični. Tečaj bi priporočala še komu, ker je bilo zares zabavno in vsi učitelji so bili zelo dobri in prijazni. Za naslednje leto si želim, da bi se na tečaj prijavilo še več otrok, ker je tečaj zares zanimiv in poučen.
Špela, 5. r.: Tečaj se mi zdi zelo dober
zaradi izgovorjave. Učitelji so mi bili všeč. Janet je zelo prijazna, rada pomaga in lepo riše. Colin je zelo strog, ima pa smisel za humor. Scott slabše razlaga navodila, je pa prijazen.
Anže, 5. r.: Tečaj mi je bil všeč, ker se igramo igre in smo ves čas aktivni. Tečaj je bil zabaven. Želim si, da bi trajal dlje časa.
Petra, 6. r.: Učitelji so bili zabavni. Tečaj bi priporočala tistim, ki jim angleščina ne gre ali pa si hočejo pridobiti besedni zaklad. Meni je ta tečaj zelo pomagal in se ga bom udeležila še kdaj.
Klara, 7. r.: Tečaj je bil zelo dober, veliko se lahko naučiš. Želim si, da bi bili
drugo leto isti učitelji, ker so bili zabavni in dobri do vseh.
Anja, 8. r.: Na tečaju mi je bilo zelo všeč, ker smo se ves čas pogovarjali v angleščini. Učitelji so bili zanimivi, pomagali so nam, skupaj smo se tudi hecali. Naslednje leto predlagam, da bi šli mi v Anglijo.
Luka, 8. r.: Na tečaj sem se prijavil zaradi širjenja angleškega znanja. Všeč mi je, ker se učimo sproščeno in nimamo občutka, da smo v šoli.
Eva, 8. r.: Tečaj mi je bil zelo všeč, ker je bilo sproščeno in zabavno. Priporočala bi ga vsem, saj ti res popestrijo počitnice. Naučila sem se veliko.
Zaključna prireditev za zlate bralne značkarje na Muljavi
Tudi letos, tretjič zapored, je bilo za učence, ki so osvojili zlato bralno značko, v četrtek, 19. junija 2014, še posebej slovesno, saj so bili povabljeni na zaključno prireditev v gledališče na prostem na Muljavi, kjer so bili prisotni bralci iz treh sosednjih občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje.
[fl
1 ^fi
A il/j
Matej Kalan
Na prireditvi je starejša folklorna skupina Dobrepolje sodelovala s petjem ljudskih pesmi, s katerimi je sodelovala sredi marca na državnem tekmovanju na Viču v Ljubljani.
Prireditev je popestril priljubljen mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, ki je sin avtorja bralne značke Leopolda Suhodolčana. Primoža Suhodolčana najbolj poznamo po knjigi Košarkar naj bo, ki je bila pet let zapored izbrana za najbolj brano knjigo sezone. Zelo priljubljene so tudi knjige Ranta vrača udarec ter Kolesar naj bo. V zadnjem obdobju se je zelo priljubil s knjigami pravljic: Ribo na glavo, pa spat, Ti kanta požrešna, Pica je kraljica, Stara
muha, dobra juha, Kuža, zaljubljen kot pes, Veliki bum bum čigum, Milo strašilo, Doktor za osle in Vitez brez krave.
Za 9-letno zvestobo bralni znački (v Dobrepolju poimenovani Jakličevi bralni znački) so zvesti bralci in mentor dobili knjižno nagrado zelo pomembnega bibliotekarja, vodje rokopisnega oddelka v NUK-u Mihaela Glavana Neznani Ivan Zorec, ki je najbolj znan po zgodovinski povesti v štirih knjigah Beli menihi, ki pripoveduje o zgodovini Stiškega samostana.
Povabljenih in nagrajenih je bilo 11 učencev iz JVIZ OŠ Dobrepolje: Anama-rija Rebolj, Tiva Prhaj, Manca Andolšek, Julija Vidmar, Maja Pečjak, Katarina He-kič, Klara Sadar, Lucija Zupančič, Hana
Černivec, Maja Meglen in Eva Žnidaršič. Nato so jim postregli s sadjem, pijačo in sladoledom.
Domača gledališka skupina je uprizorila znano igro Deseti brat, ki je bila posvečena 170 letnici rojstva domačina Josipa Jurčiča ter 50-letnici prve gledališke predstave v letnem gledališču na Muljavi.
Uživali smo v naravnem gledališču, pristni domači govorici in pristnem humorju vaškega posebneža Krjavlja.
Vsem, ki so sodelovali pri podaritvi in organizaciji te odlične prireditve, se iskreno zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se tudi Občini Dobrepolje, ki je omogočila brezplačni avtobusni prevoz, ter vozniku Franju Strahu, ki je poskrbel za varno vožnjo. ♦
Tam, kjer rastejo sanje
Letošnje poletje so se, kljub slabim vremenskim napovedim, polni pričakovanj, otroci iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica 4. avgusta s 4 avtobusi odpeljali proti Debelemu rtiču; kraju, kjer rastejo sanje. Šest- in devetdnevno letovanje je, že osemnajstič zapored, organiziral RKS - Območno združenje Grosuplje, ki je kljub finančnim rezom v zdravstvu na morje uspešno popeljal 202 otroka, kar je še za 10 več kot lansko leto. Nad njimi je budno bedelo 17 vzgojiteljev in 2 pedagoški vodji.
metne treninge z nogometnim trenerjem. Ob tej priložnosti bi se zahvalili Nogometni zvezi Slovenije, ki je otrokom omogočila to edinstveno izkušnjo. Letovanje nam je popestrilo tudi "axle" igrišče, narejeno iz odpadnih gum, kjer smo porabili še zadnje atome moči.
Zahvalili bi se radi vsem trem Občinam za sofinanciranje, Fundaciji Drevored, ker brez njenega finančnega prispevka 24 otrok iz občine Grosuplje ne bi moglo z nami na morje, in tudi Kajakaški zvezi Slovenije, ki je finančno podprla letovanje 20 otrok iz občine Ivančna Gorica. Skupaj z Mladinskim zdraviliščem in letoviščem Debeli rtič pa so vsem otrokom omogočili brezplačno vožnjo s kajaki, nad katero so bili otroci zelo navdušeni.
V torek, 5. 8., sta otroke obiskala predstavnika Občine Grosuplje pooblaščenec župana Iztok Vrhovec in direktor občinske uprave Dušan Hočevar; z Občine Ivančna Gorica podžupan Dušan Smole in direktorica občinske uprave Irena Lavrih ter predstavnica Kajakaške zveze Slovenije Živa Cankar.
Domov smo se vrnili polni vtisov, novih poznanstev, nepozabnih izkušenj, predvsem pa v pričakovanju naslednjega poletja, ko se zopet srečamo na Debelem rtiču. ♦
Nina Bevc in Tina Čampa, pedagoški vodji letovanja
Z otroškim smehom, dobro voljo in iskrenostjo smo pregnali še zadnje oblake in si letovanje obarvali z barvami sonca. Hladili smo se v morju in zunanjem bazenu, se igrali družabne igre, košarko, ustvarjali na
popoldanskih ustvarjalnih delavnicah, prepevali ob bansih, si pripovedovali zgodbe, plesali ob morju, se sladkali s sladoledom, odšli na izlet z ladjico v Koper in spletli globoke prijateljske vezi.
Letošnja novost je bila na novo zgrajeno nogometno igrišče z umetno travo, na katerem smo lahko en teden imeli prave nogo-
Koliko šolskih potrebščin smo zbrali v letošnji nabirki?
Seznam zbranih predmetov:
2	novi in 5 rabljenih map kolaž papir
3	veliki brezčrtni zvezki
5 velikih črtastih zvezkov 2 velika karo zvezka 9 malih črtastih zvezkov
2	mala karo zvezka beležka
5 kompletov flomastrov plastelin
komplet 4 zapakiranih svinčnikov komplet barvic tehnični svinčnik komplet za geometrijo rabljena puščica rabljen nahrbtnik
3	ravnila
učbenik za nemščino (5. razred) revija za učenje tujih jezikov šolski rokovnik za fante 3 rokovniki
3 obeski za ključe (za okoli vratu)
1	blokec praznih listkov mali foto album
rabljena paleta za likovni pouk
2	kresnički (promet)
11 svinčnikov, 63 barvic, 10 radirk, 2 šilčka, 4 flomastri, 6 ravnil, 5 lepil, 4 nalivna peresa, 24 kemičnih svinčnikov, 2 kompleta tempera barvic, Tušev album/sličice - VSE RABLJENO.
Lepe in nove stvari smo poslali osnovni šoli JU Hasan Kikic, Ključka 23, 79260 Sanski Most, BIH, rabljene pa smo oddali animatorjem za potrebe oratorija.
Preko Škofijske karitas Ljubljana smo dvema družinama omogočili prejem bonov za nakup delovnih zvezkov (eni družini v Strugah in eni v Dobrepolju). Iz ŠKL smo tudi prejeli večje število velikih črtastih zvezkov, ki so bili zbrani v akciji »Pokloni zvezek«, in jih razdelili družinam z več šoloobveznimi otroki.
Hvala vsem, ki ste sodelovali v letošnji akciji in prispevali šolske potrebščine. Še posebej se zahvaljujem uslužbencem Kmetijske zadruge Dobrepolje, ki so nam zopet velikodušno priskočili na pomoč in ponudili prostor za zbiranje v njihovi trgovini.
Marta Šuštar
Srečanje starejših, bolnikov in invalidov 2014
Naj Kristus po veri prebiva v naših srcih. (Ef 3,17)
Marta Šuštar
Župnijska Karitas Videm - Dobrepolje vsako leto organizira srečanje vseh, ki zaradi bolezni ali starosti težko pridejo vsako nedeljo v cerkev. Letos smo imeli srečanje v nedeljo, 27. julija 2014. Srečanje vedno začnemo s sv. mašo, ki jo je letos daroval vsem dobro znan dolgoletni bolnišnični župnik g. Miro Šlibar. Iz svojih bogatih življenjskih izkušenj je znal zajeti pravo besedo in prijazno nagovoriti vse navzoče ter osmisliti trpljenje in težave, ki jih prineseta starost ali bolezen, v luči vere in upanja v srečno večnost. Kdor je želel, je med sv. daritvijo prejel zakrament bolniškega maziljenja.
Vsi smo lahko čutili moč tega zakramenta, saj je vel z vseh obrazov nek božji mir, mir, ki ga svet ne more dati. Notranji mir pa prinaša tudi veselje, zato je bilo naše srečanje po maši pod arkadami prisrčno in veselo. Veliko se nas je letos zbralo tudi na klepetu in prigrizku, ki smo ga z veseljem pripravili sodelavci župnijske Karitas. Prijetno je bilo videti vesele obraze ob snidenju in prisluhniti prisrčnemu klepetu in obujanju spominov.
Hvala vsem, ki ste se srečanja udeležili. Hvala g. župniku, ki vedno popestri srečanje s pesmijo, udeleženci pa radi skupaj z njim zapojejo. Ob prijateljskem druženju ob prigrizku in lepi slovenski pesmi je čas kar prehitro minil.
Zahvaljujem se vsem, ki ste kakor koli pomagali pri pripravi srečanja: pekli pecivo, pomagali prenesti klopi in mize, pripraviti in pospraviti prostor itd. ♦
Podgora, NVRC, Koča pri Koritu v Dobrepolju, 13. september 2014, od 12. ure dalje.
Prijavnina za tekmovalno ekipo je 20 EUR. Vanjo je všteto 2 kg mesa, 2 kg čebule, drva ter promocijska majica prireditve.
Prijavnine sprejemamo do 12. 9. 2014.
Zbor za tekmovalce je ob 11. uri, začetek tekmovanja ob 12. uri.
Za vse dodatne informacije pokličite: Andrej Strnad, 031 603 885, ali Saša Strnad, 041 603 885.
PRISRČNO VABLJENI!
Turistično društvo Podgora v sodelovanju z Občino Dobrepolje
PODGORSKO
RAJANJE
Podgora, NVRC, Koča pri Koritu,
sobota, 13. september 2014.
Dan odprtih vrat konjeniške sekcije TD PODGORA in brezplačnih ustvarjalnih delavnic za otroke, mladino ter družine,
od 12. ure dalje.
Vse, kar boste lahko ustvarili, boste lahko odnesli domov. Za vse, ki bi se radi delavnicam pridružili kot mentorji, pa pokličite: Saša Strnad, 041 603 885.
Prisrčno vabljeni!
RDEČI KRIZ SLOVENIJE -
OBMOČNO
ZDRUŽENJE GROSUPLJE
Pomoč družini Jeršin po udaru strele
V neurju 30. 6. 2014 ob 4.00 ponoči je strela zadela in močno poškodovala stanovanjsko hišo v lasti Franca Jeršina iz Vrbičja 14, 1290 Grosuplje. Poleg lastnika z nizko pokojnino v hiši živijo še njegova bolna žena ter hčerka z družino. Zaradi udara strele so uničeni vsa električna napeljava in aparati, streho so vaščani že obnovili, razbita so vsa okna, razcefrano pohištvo, zaradi poka vodovodne cevi pa je nastala še dodatna škoda. Hiša na žalost ni bila zavarovana.
Zaradi velike materialne škode, po oceni policije od 40.000 € do 60.000 €, družina s svojimi dohodki ne bo mogla sama hiše ponovno usposobiti za bivanje. Veliko dela so že opravili in še ga bodo gasilci in drugi krajani, potrebna pa bodo tudi denarna sredstva za nakup vsega električnega, gradbenega in izolacijskega materiala. Na RKS -OZ Grosuplje smo že zaprosili za pomoč iz intervencijskega sklada RKS, odprli pa smo tudi račun za zbiranje pomoči:
Namen: POMOČ JERŠIN PO STRELI SI56 0202 2001 6581 140,
s sklicno številko: 00 3006-2014.
Za pomoč se vam že vnaprej zahvaljujemo in vas pozdravljamo.
Anica Smrekar, Sekretarka RKS - OZ Grosuplje Franc Horvat, Predsednik RKS - OZ Grosuplje
Sodelavci ZK Dobrepolje - Videm smo se, 01. 07. 2014, odpravili na romanje po Baragovih poteh, ker smo želeli nekoliko bolje spoznati tega svetniškega kandidata in velikega sina slovenskega naroda.
Jasmina Strnad
Zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji v Vidmu. Po kratkem klepetu smo se s šoferjem Francijem dobre volje odpeljali. Čas nam je hitro minil v molitvi ter pogovoru in že smo prispeli pred cerkev svetega Jurija v Dobrniču, kjer je naš gospod župnik daroval sv. mašo, pri kateri smo prosili za božjo pomoč in blagoslov pri svojem kari-tativnem delu. Po maši nam je dobrniški župnik g. Florjan Božnar povedal več o zgodovini te lepe baročne cerkve, v kateri sta bila pri starem krstilnem kamnu krščena Friderik Irenej Baraga in dr. Alojzij Šuštar.
Napotili smo se na pristavo Mala vas k rojstni hiši svetniškega misijonarja in škofa Friderika Barage. Oskrbnica nam je pokazala njegovo rojstno sobo in spominsko zbirko o njegovem življenju in misijonskem delovanju med severnoameriškimi Indijanci, ki je zelo bogata in vredna ogleda.
Irenej Friderik Baraga, slovenski misijonar, škof, popotnik, pisatelj in slovničar se je rodil 28. junija 1797 v Knežji vasi na pristavi Mala vas. Leta 1816 je odšel na Dunaj študirat pravo. Po magisteriju se je vpisal na teologijo in bil leta 1823 posvečen za mašnika. Sprva je bil kaplan v Šmartinu pri Kranju in v Metliki. Tedaj je pri nas vladal mrzli jan-zenizem, ki je Boga prikazoval kot neizprosnega sodnika, Baraga pa je ljudem govoril o Bogu, ki je oče in trpi, če vidi, da je njegova ljubezen zavrnjena. Konec oktobra 1830 je odšel v misijone med Indijance Severne Amerike. Med Indijanci plemena Očipve je
misijonaril do leta 1853, ko je bil posvečen za škofa s sedežem v Sault Ste. Marie, od koder je moral z nekaj duhovniki skrbeti za približno 10.000 katoličanov vseh narodnosti. Svojim Očipvejcem je v njihovem jeziku sestavil molitvenik in druge verske knjige ter slovnico in slovar. Leta 1865 je prenesel sedež škofije v bolj osrednje mesto Gornjega Michigana, v Marquette.
Barago so domačini poimenovali "Duhovnik na krpljah',' ker je s tem pripomočkom za hojo po globokem snegu prepotoval na stotine milj, da je v ostrih zimah lahko dosegel oddaljene zaselke. Baraga je preprečeval, da Indijancev niso preselili, jih poučeval, kako se sadi in vzgaja sadna drevesa in jim tako omogočil boljše življenje. Sam je živel skrajno revno. Pred vsakim napornim delom je dolge ure molil.
Baraga ni nikoli meril daljav, kadar je šlo za rešitev duš. Večkrat je med potjo spal na snegu, da je prišel do ljudi. Baraga, ki je bil istočasno škof, župnik, cerkovnik, kuhar in sluga, je do kraja izčrpan sklenil svoje bogato življenje 19. januarja 1868. Pokopan je v kripti stolnice v mestu Marquette. Ljudj e ga tam še vedno zelo častijo, obiskujejo njegov grob in se mu priporočajo. Postavili so mu tudi ogromen spomenik, največji spomenik, ki je bil kdaj koli postavljen kakšnemu Slovencu. Vsako leto se v spomin na tega velikega misijonarja v ZDA in Sloveniji obhajajo »Baragovi dnevi« s predavanji in z molitvami. Postopek za beatifikacijo je že precej napredoval.
Dopoldne smo sklenili ob dobri kavici
in slastnem pecivu naših članic. Okrepčani smo se odpeljali do vasice Vrhtrebnje in se peš podali na Trebni vrh (581 m) ter si tik pod vrhom ogledali obeležje 15. poldnevnika. Na kamniti mizi je postavljen bronasti relief Slovenije, v katerem so označena glavna mesta mestnih občin, pomembnejše razgledne točke po Sloveniji in potek 15. poldnevnika. Od tu smo imeli lep razgled po večjem delu Dolenjske.
Nato nas je v Trebnjem čakala dobra malica (hvala, g. župnik ©), ki smo jo zaključili z izvrstnim sladoledom (hvala, Franci ©). Sprehodili smo se še do župnijske cerkve, kjer je v parku pred cerkvijo postavljen spomenik Frideriku Baragi. Za zaključek romanja smo si ogledali še Trebanjski grad in žalostni ugotovili, da je zelo dotrajan in potreben temeljite obnove. Grad se v virih prvič omenja leta 1386, njegov začetek pa menda sega tja v leto 1000. Leta 1799 ga je kupil Baragov oče in sin Friderik ga je leta 1812 kot petnajstletnik podedoval, vendar ga je leta 1821 odstopil Gresslovim, ki so ga imeli v lasti do leta 1896. Grad, ki je pri-slonjen na gozdnato pobočje nad rečico Temenico, kljub revnemu stanju še danes kaže mogočno srednjeveško podobo.
Zgled misijonarja Friderika Barage, ki je izpolnil svoje življenje z usmiljeno ljubeznijo in s požrtvovalnim delom za uboge in zatirane Indijance, nam bo lahko v spodbudo in navdih pri našem delu v Karitas. Hvaležni za lep dan in obogateni z novimi spoznanji smo se v prijateljskem druženju ob pesmi in klepetu vrnili domov. ♦
t
litmUKltlh
BAli UiA.
i>|ni > MfLuIhîH LTI
iml Urni „i-™ -M
I A|jh||HkH VhrT iWiiLl 01
FuLil-ji .knn
Ju lit T rt'd
hLj —diiL
Ob 100-letnici smrti starinoslovca Jerneja Pečnika
(nadaljevanje članka)
Do leta 1889 je Jernej Pečnik večkrat po dolgem in počez, čez hribe in doline prehodil Dolenjsko, Belo krajino, Notranjsko, večji del Gorenjske in hkrati neutrudno odkrival arheološko najdišče za najdiščem. Dunajska Centralna komisija za varovanje in proučevanje arheoloških izkopanin se je zavedala, kako dragoceni so Pečnikovi podatki, zato so ga zaprosili, naj svoja spoznanja vnese na topografske zemljevide. Pečnik se je z veseljem lotil posla in izdelal šest arheoloških zemljevidov za Drnovo - Ne-viodunum, Novo mesto, Črnomelj, Radeče in Zagorje, Loško dolino in Višnjo Goro. V teh kartah iz leta 1889 se odraža Pečnikov posluh za predstavitev terena. Najdišča na kartah je označil tudi kronološko (starejša železna doba - halštat, mlajša železna doba - laten, rimska doba). Pri risanju kart mu je pomagal najmlaj ši sin. Žal pa karte niso doživele objave (en izvod hrani Prirodoslovni muzej na Dunaju, drugega Narodni muzej v Ljubljani).
TOPOGRAFSKA KARTA NOVEGA MESTA Vir: J. Dular, Halštatske nekropole Dolenjske, str. 48
Zanimivo je bilo sodelovanje Jerneja Pečnika na razstavi šolskih predmetov v novi šolski zgradbi, ki sta jo mladim podarila zakonca in velika dobrotnika Josipina in Martin Hočevar (doma iz bližnjega Podloga). Jernej Pečnik je v šolo prinesel nekaj starin, katere je na Drnovem izkopal, in modele grobov, narejene iz papirja, kakr-
šne so imeli Rimljani (Dol. novice, štev. 12, leto 1888).
Stavba liceja, ki je stala nasproti današnje glavne tržnice v Ljubljani, je gostila tudi arheološki muzej, katerega je prizadevno polnil z vedno novimi arheološkimi predmeti Jernej Pečnik in je postajal pretesen. Zadnji kustos tega muzeja je bil Dra-gotin (Karl) Dežman (Deichmann) iz Idrije. Dežman je imel jasno izdelan koncept in je vedel, kaj hoče. Bil je tudi spreten politik, ki je v kratkem času pridobil podporo Kranjske hranilnice, deželnega zbora in drugih za gradnjo nove muzejske palače v Ljubljani. 14. julija 1883 je povabil cesarja Franca Jožefa I., da je za stavbo postavil temeljni kamen, slavnostno pa je bil muzej odprt 2. decembra 1888. Najuglednejše mesto v novem muzeju so dobile arheološke zbirke. Prevladovale so halštatske najdbe (Vače, Šmarjeta, Dobrnič, Mokronog, Podzemelj, Magdalenska gora, Vinkov Vrh) v velikih steklenih vitrinah, v prostostoječih omarah pa predmeti latenske dobe. V posebni sobi so bile najdbe rimske dobe (Drnovo, Emona). Večino arheoloških predmetov je izkopal naš rojak Jernej Pečnik. To so dejstva, ki ne smejo nikoli v pozabo.
Ker smo zaradi obnovitvenih del Priro-doslovnega muzeja na Dunaju prikrajšani za ekskurzijo, ponujamo alternativo, da obiščemo Narodni muzej v Ljubljani (prvo so-
boto v oktobru 2014), zadnje bivališče Jerneja Pečnika na Streliški 10 in grob na Žalah. Cena je 15 € na osebo (vstopnina, prevoz). Prijave sprejema TD Dobrepolje (041/96 28 23 ali td.dobrepolje@gmail.com). Če nam kaj pomeni Jernej Pečnik, avtobus (40 udeležencev) ne sme biti napol prazen.
Tri mesece po slovesni otvoritvi muzeja je umrl kustos Karl Dežman (11. 3. 1889). Z njim se je končalo eno najbolj plodnih obdobij v zgodovini slovenske arheologije, čas, ko je nastajala naša prazgodovinska veda, katere soustvarjalec je bil nedvomno naš Jernej Pečnik. Aprila 1889 je vodstvo muzeja prevzel Alfonz Mullner iz Veliko vca, ljubitelj arheologije, profesor na učiteljišču v Mariboru, znan tudi po objavljeni monografiji o Emoni. Na mesto konservatorja pri Centralni komisiji so postavili profesorja za zgodovino in geografijo na realki v Ljubljani, gospoda Simona Rutarja (1851-1903), rojenega pod Krnom. Spada med tiste zgodovinarje, ki so postavili temelje naši zgodovinski znanosti. Seznanil se je z Jernejem Pečnikom, vestno in korektno je opravljal nadzor nad njegovim izkopavanjem. Najpomembnejše Rutarjevo delo je publikacija o rimskih cestah in utrdbah pri nas, ki jo je napisal skupaj z Antonom Premerste-inom, ki je večino uporabnih in konkretnih podatkov dobil od našega Jerneja Pečnika. Gospod dr. plemeniti Premerstein je pred
Deželni muzej (odprli so ga 2. 12. 1988), ki se od 1921 imenuje Narodni muzej, je prizadevno polnil z arheološkimi predmeti naš Jernej Pečnik (do jeseni 1893). Fotografija iz Pečnikovih dni (približno leta 1900), akvarel Heinricha Wettacha. Vir: Peter Petru in Marija Žargi, Narodni muzej v Ljubljani.
opisom rimskih cest Simona Rutarja dobil nalogo, da natanko opiše in nariše rimske ceste na Kranjskem. Za sodelovanje in poznavanje ostankov, tras rimskih cest si je imenovani gospod zaželel Jerneja Pečnika. Več tednov sta raziskovala potek rimskih cest, med drugimi tudi rimsko cesto, ki je potekala od sedanje Ivančne Gorice proti Krki, skozi našo Cesto, Ponikve, proti Velikim Laščam in naprej na Lužarje. Še en dokaz, da so Pečniku vsi brez izjeme priznavali izjemen talent za odkrivaje arheoloških najdišč, ne glede na sporne značajske poteze in pomanjkljivo izobrazbo.
Po smrti Dragotina Dežmana je postal 1889 kustos Narodnega muzeja Alfons Müllner. Odnosi s Pečnikom so se tako poslabšali, da je jeseni 1893 vse arheološke najdbe pošiljal na Dunaj.
Novi kustos Deželnega muzeja v Ljubljani Alfons Müllner je leta 1890 pri Kranjski hranilnici izposloval denar za izkopavanja. Velik del teh sredstev je namenil za svoja izkopavanja, kar je Jerneja Pečnika neprijetno presenetilo. Prišlo je do hudih konfliktov, za katerimi se je skrivala težnja, da bi Jerneju Pečniku čim bolj onemogočili nadaljnjo izkopavanje. Spori so šli tako daleč, da so mu prepovedali vstop v Deželni muzej, razen takrat, ko je prinesel nove izkopane arheološke predmete. Glede tega ga je vezala tudi posebej obojestransko podpisana pogodba. Jerneja Pečnika niso zmogli zlomiti, spoznal je prikrita ozadja in začel iskati povezave z Naravoslovnim dvornim muzejem na Dunaju. K vse večji navezavi na Dunaj je Pečnika prisililo tudi dejstvo, da je Deželni muzej vse bolj zamujal s plačili, kar je Peč-nika spravljajo v težak položaj, ker je imel z izkopavanjem veliko stroškov.
Naš Jernej je moral požreti še eno dejstvo, in sicer, pozabiti stare zamere do kustosa Josefa SZOMBATHYJA, s katerim sta
se pred tem hudo sprla zaradi izkopavanja v Podzemlju. Šlo je za vprašanje, kdo ima predpravico pri izkopavanjih, Dunaj ali Ljubljana. Kustosa SZOMBATHYJA je Jerneju Pečniku uspelo spraviti iz Podzemlja in Pečnik je povrhu vsega tu naletel na izjemne predmete, med drugim tudi na znameniti grob z antenskim mečem.
velik talent, izkopaval je v Hallstattu, veliko na Kranjskem, veliko sodeloval z Jernejem Pečnikom.
Ferdinand von Hochstetter j e bil začetnik izkopavanja v Hallstattu (poimenovana starejša železna doba), jeseni 1871 so zasadili prvo lopato za Naravoslovni dvorni muzej na Dunaju nasproti Halburga, v katerega je od jeseni 1893 dalje Jernej Pečnik pošiljal številne arheološke predmete. Ferdinand je bil tudi član ekspedicije z ladjo Novora, ki je v letih 1857-60 obkrožila svet. Smrt Ferdinanda von Hochstetterja je pomenil konec plodnega sodelovanja med Dunajem in Ljubljano. Njegov naslednik Josef SZOM-BATHY je zagovarjal princip prioritete Naravoslovnega dvornega muzeja. ^
Jernej Pečnik je pod silo razmer, ki so jih skuhali v Deželnem muzeju, s cmokom v grlu zaprosil kustosa Josefa SZOM-BATHYJA, če lahko koplje zanj. Kmalu je dobil pritrdilni odgovor s pogojem, da se drži navodil Josefa SZOMBATHYJA. Dogovor je bil sklenjen in na Dunaj je romala prva Jernejeva pošiljka najdbe iz Hrastja pod Magdalensko goro (med Grosupljem in Šmarjem - Sap).
Josef SZOMBATHY (1853-1943) je bil rojen na Dunaju. Študiral je kemijo, geologijo, paleontologijo, anatomijo, bil tudi asistent Ferdinanda von Hochstetterja (1829-1884),
Josef Szombathy (1853-1943), kustos Dunajskega dvornega muzeja, odličen poznavalec halštatskih nekropol na Kranjskem, strokovno in finančno podpiral Jerneja Pečnika.
Naravoslovni dvorni muzej na Dunaju, v katerem so tudi arheološki predmeti Jerneja Pečnika, kamor jih je pošiljal 17 let.
Za Pečnika je nastopila zlata doba njegovega življenja. Dober zaslužek in za-slomba Naravoslovnega dvornega muzeja na Dunaju sta mu dvignila samozavest in z Ljubljano ni želel sodelovati. Za najdbe na Magdalenski gori je Pečnik dobil kar 1310 goldinarjev. Za primerjavo, kustos Mullner je imel letne plače 800 goldinarjev. Pečnik se je počutil kot v sedlu, zato je delo zastavil zelo široko. Do leta 1908 je kopal na 50 gomilnih grobiščih (halštatske nekropole)
na Dolenjskem in v Beli krajini in pri tem razkril nadvse pomembne železnodobne nekropole, kot so Magdalenska gora, Brezje pri Trebnjem, Male Brusnice, Loka pri Črnomlju, Dragatuš, Sela pri Dolenjskih Toplicah, okolica Dobrniča, Šmarjeta ... Nadzornik pri vseh navedenih izkopavanjih je bil Simon Rutar, večkrat pa je z Dunaja prišel tudi SZOMBATHY in po njegovi zaslugi se je kakovost izkopavanja vidno izboljševala (zapisniki o izkopavanjih za vsako gomilo).
Jernej Pečnik je 17 let neprekinjeno izkopaval za Dunaj. Tako se je njegovo prijateljstvo in sodelovanje s SZOMBATHYIJEM krepilo, z Mullnerjem zaostrovalo.
Leta 1893 se je Jernej Pečnik preselil iz Krškega v Novo mesto, kjer je svoje delo zastavil zelo široko, oklical se je tudi za sta-rinoslovca. V Novem mestu je nato živel 10 let (do leta 1903).
(se nadaljuje)
Prihaja GROS na ulici!
Letos bomo že tradicionalno GROŠevo poletje zaključili z GROŠem na ulici, ko se bomo v sodelovanju z Občino Grosuplje skupaj podali na že 4. tradicionalno Grosuplje v jeseni, ki bo v soboto, 20. 9. 2014, na Kolodvorski ulici v Grosupljem.
Ambrož Volek, Študentski klub GROŠ
Poletje je za nami in za GROŠevci je čas, poln dogodivščin. Poletje smo, kot se spodobi, otvorili s pravim Summer opening partyjem v HotSpot Caffe&Clubu, kjer sta nas zabavala DJ Andy in DJ Yoco. Udeležili smo se že tradicionalnega ATP festivala v Umagu, ŠVIC-a, se ohlajali v Termah Čatež, na Bledu pa smo se spuščali po Zip-li-nu ter se preizkusili v raftingu. GROŠevci smo imeli tudi svojo ekipo na Jadranskih igrah, ki smo jo šli spodbujat v Slovenske Konjice.
Vendar pa čas hitro teče in pred nami je že jesen. Toda brez skrbi - GROŠevci se tudi tokrat ne bomo prepustili dolgčasu. Že v prvem tednu septembra bomo doživeli dozo adrenalina in zabave v zabaviščnem parku Gardaland, vsi vodni in filmski navdušenci pa v Aquaparku in Movielandu.
Letos bomo že tradicionalno GROŠevo poletje zaključili z GROŠem na ulici, ko se bomo v sodelovanju z Občino Grosuplje skupaj podali na že 4. tradicionalno Grosuplje v jeseni, ki bo v soboto, 20. 9. 2014, na Kolodvorski ulici v Grosupljem. Po ogleda vrednem dnevnem programu pridemo
na vrsto še GROŠevci, ki bomo poskrbeli za zabavo, ki bo trajala do poznih večernih ur. Skupaj bomo lahko prisluhnili dobro znani lokalni skupini Valvasor, Ek'stra bandu s Sašom Balantom, DJ Yocotu, za vrhunec večera pa bodo poskrbeli Rado Mulej ter stari mački dobre zabave Rok'n'band.
Po vsaki zabavi se na žalost vrne kruta resničnost. Da bi GROŠevci le-to malce omilili, bomo izvedli projekt Z GROŠem do službe, kjer si bomo razširili obzorja na področjih, ki nas zanimajo in nam še kako koristijo pri iskanju službe (jeziki, računalništvo itd.). Pa brez skrbi, saj veste, da gre-
sta v GROŠu izobrazba in zabava z roko v roki!
Pred nami pa je tudi že novo šolsko leto. Torej, če si študent ali dijak, te vabimo, da nas obiščeš v Študentskem servisu v Grosupljem, kjer se lahko ponovno ali prvič včlaniš v Študentski klub GROŠ. Vse, kar moraš storiti, je, da prineseš originalno dijaško ali študentsko potrdilo o vpisu ter si pridobiš veliko ugodnosti, ki jih prinaša članstvo. Članarine seveda pri nas ni. Če pa bi te utegnilo zanimati še kaj drugega, nas lahko obiščeš vsak ponedeljek, sredo in petek od 18.00 do 20.00 in vsak torek in četrtek od 10.00 do 12.00 na naši Info točki v ŠK GROŠ v Grosupljem in vsak torek od 18.00 do 20.00 v Jakličevem domu v Dobrepolju, kjer se seveda tudi lahko včlaniš.
Za vse tekoče informacije spremljaj GROŠevo spletno stran (http://www.klub-gros.com/) in FB stran (Študentski klub GROŠ).
Se vidimo, če ne prej, v soboto, 20. 9. 2014, ko bomo skupaj doživeli "Groš na ulici"! ♦
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Izlet v Belo krajino
Nada Lunder
V sredo, 20. avgusta, smo se člani Društva upokojencev, ki skrbimo, da društvo nemoteno deluje, odpravili na izlet v Belo krajno.
Zgodaj dopoldne smo bili že na Radovici pri Metliki v Osnovni šoli Brihtna glava, ker smo v eni šolski uri na duhovit in zanimiv način spoznali Belo krajino. Spomine na šolske dni nam je obujala stroga učiteljica, ki prisega na palico in klečanje na koruzi. Pot smo nadaljevali do vinorodnih Drašičev. Trta in gozd sta tisto, česar Draščani za nič na svetu ne bi zamenjali, zato so vsa sončna pobočja obdana z vinsko trto. Pogoji za vinogradništvo so tam odlični. Najboljše drašičko vino pa je »sosedsko vino«. To vino nastane iz mošta vseh članov sosedske zidanice, ki stoji nasproti cerkve svetega Petra v kletnih prostorih nekdanje šole. G. Stariha nam je predstavil veliko ljudskih izročil. Ob dobri kapljici ga je bilo prav lepo poslušati. Vsega lepega je hitro konec in že smo se odpravili naprej proti domačiji Cvitkovič v Adlešiče. Gospa nam je pokazala izdelavo platna; od lanu, ki ga sušijo na bregu, pa do prelepih končnih izdelkov, za katere je prejela priznanja v več državah. Ogledali smo si tudi izdelavo belokranjske pi-sanice. Nekatere so to spretnost tudi same preizkusile in si s pomočjo mentorice Marije naredile pisanico. Pester dan smo zaključili na kmečkem turizmu Žagar v Damljah, kjer smo se dobro okrepčali od dobri hrani.
Na koncu pa še povabilo članom društva na izlet po prelepi štajerski deželi v mesecu septembru. Ogledali si bomo zanimivosti Žalca, tovarno keramike v Libo-jah, romarsko središče Bazilika Matere Božje ter Celjski grad. Program bo zanimiv, zato ste vabljeni, da se nam pridružite. ♦
NA TRGATEV V BELO KRAJINO
Župan Janez Pavlin v sodelovanju z Zidanico pri Belokranjki, Tisovec
VABI
na izlet v belokranjsko vasico Drašiči, od koder izvira Zidanica pri Belokranjki - vinogradništvo in vinarstvo Stariha. Vse, ki cenite pristno vinsko kapljico, vas veseli delo v vinogradu in vinski kleti ter ste ljubitelji belokranjske kulinarike,
vljudno vabimo, da se nam pridružite 13. 9. 2014,
z odhodom ob 7.30 uri iz Vidma in ob 7.45 iz Strug.
Kotizacija na osebo 15 eur ^ Prijave 031-339-899 (Irena)
Konjenica 2014 Struge-Kostel!
Letošnji praznik, 25. junij, smo se člani K. D Struge odločili praznovati na poseben način, kot se seveda za konjenike spodobi!
Andreja Blatnik
Po predhodnem sestanku, kam bo letos vodila pot, smo bili trdno odločeni, da gremo na dan državnosti in s tem podpremo praznovanje, ne glede na vremenske razmere. Pot nas bo vodila po dolini reke Kolpe. In kar se dogovorimo, drži kot pribito. Naš član Vto nam je obljubil, da nas bo varno popeljal na pot in seveda pripeljal nazaj v Struško dolino.
Vreme, ki je bilo napovedano, je zmanjšalo število udeležencev, pa vendar se najbolj vztrajni niso predali in start, ki je sledil, je bil zelo moker, saj se je uresničila vremenska napoved z dežjem in grmenjem. Iz Strug proti koči nad Željnami nas je kar lepo namočilo, vendar nas je prijeten ogenj pogrel in nam posušil oblačila in spet smo
bili pripravljeni za nov dan in nova doživetja.
V četrtek so nas topli sončni žarki prebudili v nov sončen dan in po krepkem zajtrku smo osedlali svoje konjičke in se po kočevskih gozdovih odpravili do Pred-grada, kjer smo imeli postojanko in novo okrepčilo, saj so bile za nami 4 ure prijetnega jezdenja. Sonce je prijetno grelo in naša srca so bila polna pričakovanj in novih doživetij. Ob Kolpi nas je vodila pot po cesti, kjer smo lahko videli prave naravne bisere, ki nam jih je ponujala reka, srečevali smo sprehajalce in kolesarje, z njimi na hitro pokramljali in občutili toplino domačinov. Vsake toliko časa smo imeli postojanko, saj je naš predsednik Peter poskrbel, da nismo bili lačni in žejni. Dan se je že nagibal proti večeru in naša pot se je strmo dvigala po
gozdnem kolovozu proti turistični kmetiji Padovec. Topel sprejem in domačnost ter prava kmečka hrana in ambient, ki nas je pričakal, so nam vlivi novih moči, ne glede na to, da smo tu in tam čutili kakšno bolečino. V srcu nam je bilo prijetno in toplo, navdih narave in prijetno druženje s člani in gostitelji sta se nam prijetno podala in pozno v noč smo se veselili novega dne in novih trenutkov.
Topli sončni žarki so nas zbudili in naznanjali, da je nov dan in da nas čaka dolga pot, ki nas bo popeljala v Struško dolino.
Pot nas je peljala po tihih kočevskih gozdovih in se hitro ter strmo dvigala preko Črnega vrha. Tu in tam je našo tišino zmotila kakšna gozdna žival, ki nam je s skokom prekrižala pot.
Zaključek nas je čakal v gostilni pri Petru, kjer so se potrudili s postrežbo.
Ob prijetnem druženju in zaključku smo ugotovili, da je za nami srečnih najmanj 135 km. Naše želje in misli so nam uhajale že na nova doživetja in konjenico, kam 2015 ... Ja, do takrat je še daleč, pa vendar; če Bog da, kot radi pravimo, gotovo nas čakajo nove poti, polne naravnih bogastev in energije, ki jo v današnjem času še kako potrebujemo.
Hvala vsem, ki ste kakor koli sodelovali in prispevali svoj trud, da je letošnja konjenica STRUGE-KOSTEL potekala brez težav.
Ob tej priliki se vsem navzočim v konjenici zahvaljujem za vso pomoč, ki ste mi jo nudili! ♦
Konjenica TD Podgora, Dobrepolje-Trebnje 2014
Kot vsako leto je tudi letos konjeniška sekcija TD Podgora organizirala dvodnevno konjenico.
Tomaž Strnad
Devet jahačev se je konjenice udeležilo 21. in 22. junija. Krenili smo do Trebnjega, kjer smo se ustavili pri kmetiji Gorc. Tam smo prespali in se okrepčali. Vreme je bilo lepo, kar je pripomoglo k lepemu vzdušju in veselju.
Konjeniška sekcija TD Podgora se zahvaljuje Evro mojstru za sponzorstvo in majice, Janiju Žnidaršiču pa za popestritev vzdušja na kmetiji Gorc s harmoniko in za spremstvo.
Lep konjeniški pozdrav! ♦
OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIŽA G R O S U P L J E
vabi na
KRVODAJALSKO AKCIJO
V PONEDELJEK, 29. 9. 2014, OD 7. DO 13. V OSNOVNI ŠOLI LOUISA ADAMIČA V GROSUPLJEM
URE
-	V TOREK, 30. 9. 2014, OD 7. DO 13. URE
V SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA V IVANČNI GORICI
-	V SREDO, 1. 10. 2014, OD 7. DO 12. URE V
OSNOVNI ŠOLI DOBREPOLJE, VIDEM - DOBREPOLJE
S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo.
SKUPAJ REŠUJMO ŽIVLJENJA!
Praznovanje sv. Marte
Nada Lunder
29. julija goduje sv. Marta, zavetnica gospodinj in vzornica prisrčne gostoljubnosti, in tako kot vsako leto smo tudi letos pripravile praznovanje. Ker se naše društvo povezuje s sosednjimi občinami, smo med nas povabile tudi članice DPŽ Sončnica, DPŽ Ribnica, DPŽ Ivanjščice,
DPŽ Sončnica ter DPŽ Velike Lašče in povabilu so se vsa društva prijazno odzvala. Zbrale smo se pri sveti maši v Kompoljah, ki jo je vsem gospodinjam daroval gospod župnik Franc Škulj. Pri pridigi je med drugim dejal, da je poleg dobre hrane, ki jo gospodinje vsak dan pripravljamo za svoje družine, pomembna tudi duhovna hrana, to pa smo prejele prav v cerkvi sv.
Vida v Kompoljah. Po maši je sledilo druženje ob prijetnem klepetu in dobri hrani. Pozdravit nas je prišel tudi g. župan Janez Pavlin; hvala tudi njemu za prispevek k našemu druženju. Večer so nam s petjem popestrile članice DPŽ Ribnica, Vesele Ribnčanke. Večer je prehitro minil in že smo se morale posloviti z željo, da se naslednje leto zopet srečamo. ♦
Tamburanje va Kostele
Nada Lunder
Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, smo se članice Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge odpravile v Kostel na kulturno-etnološko prireditev »Tamburanje va Kostele«. Ob 10. uri smo se udeležile svete maše, nato pa je sledila povorka skupin v ljudskih oblačilih. V
kulturnem programu smo se vse skupine predstavile, nekatere tudi s petjem in plesom, med njimi tudi folklorna skupina iz Ponikev. Sledilo je prijetno druženje ob dobri hrani in pijači ter glasbi tam-buraške skupine. Organizatorji so pripravili tudi sejem, stojnice pa so ponujale raznovrstno ponudbo rokodelskih izdelkov. Prireditev so občasno popestrile dežne kapljice, kljub temu pa smo preživele lep dan. ♦
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
STUDY INTERNATIONALE -za kritični anale
Dragi bralci!
Pred nekaj tedni sem na nevrološkem seminarju srečal zdravniškega kolega, ki mi je povedal, da je bral moje članke v Našem kraju. Rekel mi je, da je bil zelo razočaran nad uporabo nestrokovnega izrazoslovja in folklornim opisovanjem zdravstvene problematike. Po nekajminutnem natolcevanju o tem, kako pogreša tistega Zdravka, s katerim sta v absolventskih časih pripravljala študije za Prešernovo nagrado, pa ga je za rokav pocukal prof. dr. sci. spec nevrol. prim. Anders van Helden iz Nizozemske in ga potegnil proti častnemu govorniškemu odru, rekoč: »You are next!« Gledajoč uspešnega nekdanjega prijatelja iz študentskih let sem nemo obstal in razmišljal, ali sem se zaradi kritike pri-spodobno rečeno »podelal v hlače« ali pa sem kljub hladnemu tušu vseeno ohranil pokončno glavo in vero v svoje poslanstvo. Po kratkem premisleku sem priznal, da mi je kritična beseda toliko segla do duše, da bom v naslednjem članku objavil svojo znanstveno študijo, da jo vidijo in ocenijo vsi, ki berejo Naš kraj. Ali bo končni vtis, da sem zaradi malce drugačnega članka kot sicer spremenil slog pisanja, pa ocenite, dragi bralci, na koncu.
Predgovor mentorja:
Avtor študije, ki je pred vami, je dolgoletni član Društva za ohranitev zdravega žolčnika; društva, ki se ukvarja s tipizacijo, z arhiviranjem in restavriranjem žolčnih kamnov za namene njihove znanstvene analize in odkrivanja vzrokov njihovega nastanka. Kot goreči zagovornik teorije kristalozgostitvene litogeneze je na svojih predavanjih izpostavljal znanstvene poglede na nastanek žolčnega kamna in pridružene pojave telesnega spodbujanja njihovega nastanka ter telesnega odgovora pri že prisotnih kamnih. S svojo analizo, ki jo danes objavljamo v celoti, je avtor vzbudil tudi mednarodno pozor-
nost, pri čemer velja posebej omeniti dve pohvali: prva je s strani Steiermarkische Pizza-Wurst Gasthaus v bližini Gradca, kjer je naš avtor kot gost picerije s svojo polomljeno nemščino ob razlagi teorije dolgo v noč zabaval njihove goste in pice-riji povečal dnevni izkupiček. Druga pa je s strani Medimurskog udruženja sajmova goveda i peradi, kjer je avtor na enem od sejmov rešil kravo Regico, s tem, da je s predstavitvijo študije lokalnega veterinarja prepričal, da pri kravi ne gre za napad žolčnih kamnov, ampak za prenapihnje-nost prebavnega sistema.
Ključne besede: jetra, črevesni plini, kolike, prebava, trebušna slinavka, velika noč
Uvod:
Leta 2008 so iz podjetja za odvoz posebnih odpadkov obvestili tehnično službo kliničnega centra, da opažajo v primerjavi s prejšnjim letom povečano rožljanje rjavih zabojnikov pri presipavanju odpadkov v keson njihovega kamiona. Po nekaj mesecih jih je UKC pisno obvestil o ugotovitvah po pregledu rjavih zabojnikov: »Opažamo 62-odstotno povečanje količine zabojnikov z vsebnostjo žolčnih kamnov, saj se je v tem letu tudi močno povečalo število tovrstnih operacij. Povečana količina žolčnih kamnov je tudi vzrok za povečano rožljanje vaših zabojnikov. Ker dejanskega vzroka za tolikšno porast še nismo analizirali, smo se odločili (tudi na račun vašega dopisa) izvesti študijo o vzrokih za porast števila bolnikov z žolčnimi kamni. Za opravljanje raziskave smo izbrali Zdravka Mariča, splošnega zdravnika, ki je bil tudi edini pripravljen sodelovati pri zbiranju kamnov iz vaših dokaj zanemarjenih kontejnerjev. Izsledki bodo objavljeni.«
Kot pooblaščenec za opravljanje navedene raziskave sem se zbiranja izsledkov lotil na matematično-fizični osnovi. Vse
opazovane parametre sem predstavil in obravnaval v naravoslovni sferi s posledičnim filozofskim podajanjem razlag in razmišljanj. S svojo nalogo želim doseči upad števila bolnikov z žolčnimi kamni in posledično zmanjšanje kamenske mase v rjavih kontejnerjih kliničnega centra. Če bo podjetje za odvoz posebnih odpadkov študijo ocenilo vsaj kot zadovoljivo, bodo kontejnerji zamenjani v roku petih delovnih dni od objave študije in hkrati ne bodo več rjavi, ampak sivi, kar je barva zimske modne kolekcije za leto 2014/2015.
Metode dela:
V študijo je bilo vključenih 89 bolnikov, pri katerih smo po matematično-fizičnih principih opazovali sledeče parametre: dnevno gibanje, prehrambne navade, pivske in druge razvade, značilnosti prebavnega sistema, praznični jedilnik, sestavo žolčnih kamnov, ostrino vida ter standardni odklon številke čevljev od povprečne številke za slovensko populacijo (pri moških 42, pri ženskah 38,5). Za primerjavo smo po istih principih opazovali 76 oseb, ki žolčnih kamnov niso imele nikoli v življenju. Izdelani protokol je za vsakega od 89 bolnikov (40 moških, 49 žensk) in vsakega zdravega (34 moških in 42 žensk) potekal po sledečem vzorcu:
Oseba z imenom X in s priimkom Y živi v mestu, označenem kot točka A. Iz točke A poteka v pozitivno smer pod kotom -45° glede na ordinatno os daljica, ki se konča v točki B in jo imenujemo daljica AB. Točka B je mesto, kamor se giblje oseba XY vsak dan v službo. Daljica AB leži na premici p, ki v smeri od točke A proti neskončnosti na razdalji 1884007 metrov seka točko P (Pariz) in v smeri od točke B proti neskončnosti na drugi strani na razdalji 1286541 metrov točko S (Skopje). Oseba XY je v opazovanih naključno izbranih 25 dneh med januarjem in avgustom leta 2008 povprečno na dan zaužila naslednjo hrano: povprečna dnevna skupna masa hrane_gramov, od tega_
% beljakovin,_% ogljikovih hidratov in
_% maščob. Oseba XY je povprečno na
dan zaužila naslednjo pijačo: povprečna
dnevna skupna količina pijače_litra, od
tega_ml vode,_ml piva,_ml vina,_
ml sadnega soka,_ml mleka ter_ml
česa drugega. Povprečni čas od zaužitja
do izločanja hrane je bil pri osebi XY_
ur, pred odvajanjem blata se je iz preba-
vil osebe XY v povprečno štirih dogodkih dnevno izločilo_kubičnih metrov
črevesnega plina s povprečno gostoto_
mol/L. Za praznični jedilnik smo vzeli velikonočni ponedeljek in pri vseh opazovanih ugotovili porast: skupne mase hrane
za_% od povprečja, beljakovin za_%
od povprečja, ogljikovih hidratov za_%
od povprečja, maščob za_% od povprečja. Ostrina vida na desno oko pri osebi XY
je_dioptrije in na levo oko_dioptrije.
Številka čevljev osebe XY je_.
Ko sem po nekaj mesecih zbiranja podatkov vnesel za vsakega preiskovanca vse vrednosti, katerih zaradi Zakona o varovanju podatkov ne morem objaviti, je sledila analiza dobljenih rezultatov. Rezultate sem v nekaj letih statistično obdelal, izsledki bodo navedeni in obrazloženi v zadnjem delu študije, potem je sledila pa le še fizikalno-kemična analiza kamnov glede na pripadnost posamezniku, ki je bil operiran. A tukaj se je zapletlo ... V tistem času so bile ravno priprave na volitve in glej ga zlomka, neki levo usmerjeni politik je desno usmerjenega izzval z besedami: »V času levih vlad je ljudem šlo bolje kot v času desnih. To vam lahko znanstveno dokažem.« Pa poglejte, kaj se je zgodilo ... Čez tri dni je na moj naslov s strani slovenskega parlamenta prišel zahtevek z naslednjo vsebino: »Spoštovani izvajalec študije o žolčnih kamnih! Na podlagi zahteve desetih strankarsko odvisnih poslancev vam naročamo, da nemudoma prekinete svojo študijo številka 14-XY-DALJICA in nam v dveh dneh na tehnično službo slovenskega parlamenta dostavite prav vse vzorce žolčnih kamnov, ki jih uporabljate pri omenjeni študiji. Na podlagi izsledkov finske raziskave o letnem prirastku debeline žolčnega kamna v odvisnosti od bruto domačega proizvoda na prebivalca bomo namreč določili najbolj uspešno slovensko vlado v obdobju od osamosvojitve do danes. Prevzemnik kamnov bo koordinator parlamentarno kamnoseškega integracijskega razvoja inženir Buco.« In tako so šli, prav vsi, žolčni kamni iz moje študijske zbirke naravnost v hram demokracije za razvnemanje žolčne razprave o tem, kdo je najboljši med najboljšimi. Preiskava, tajna za javnost, je potekala na naslednji način: Bucotov podrejeni je vsak kamen z vodno žago prežagal na pol, nato pa ga je petčlanska komisija skrbno pregledala. Ocenjevali so debelino letnic na prerezu,
podobno kot opazujemo letnice na preža-ganem drevesnem deblu. Kljub temu da mi je bilo dovoljeno biti zraven, pa sem pri zadevi prisostvoval le prvi dan. Raje sem se posvetil analizi mojega že opravljenega raziskovalnega dela, katerega končni izsledki so naslednji:
Rezultati:
Sfera nastajanja kamnitih predpro-duktov so jetrni žolčevodi, ki ponazarjajo osamitev pripadajočega fiziološkega in nefiziološkega substrata. Predvsem nefiziološki, do neke mere pa tudi prekomeren fiziološki žolčni substrat posredno kemizira jetrno organogenezo in anorganosekretibilnost (izločevalnost). Stopnja sekretibilnosti določenih organskih (holesterol) in določenih anorganskih snovi (minerali) je pogojevana s strani specifičnega katabolno-anabol-nega ravnovesja, ki so ga že Sokratovi učenci projicirali iz mikrokozmosa proti vesoljski neskončnosti. Bit katabolno-anabolnega ravnovesja pri nastanku žolčnih kamnov ostane ob določenih življenjskih pogojih skrita celo posameznikovo življenje; lahko pa izrazi svojo prisotnost v različnih stopnjah: bit žolč-nega draženja, bit žolčnega peska, bit žolčnega kamna in bit odpovedi trebušne slinavke, ki se šteje za najnevarnejšo izrazno obliko. Če so kamniti pred-produkti vezani na jetrne žolčevode, pa so formirani kamniti produkti vezani na žolčno vrečo - žolčnik. V študiji, ki je zajemala primerjavo med bolnimi in zdravimi osebami, smo statistično značilno potrdili naslednje ugotovitve: ak-tivacija postjetrnega in predčrevesnega mikrokozmosa žolčne vsebine v tvorbo otrdelih struktur (kamnov) je pospešena ob pomanjkanju gibanja, prekomernem hranjenju, nepravilni sestavi hrane (mastna, sladka, neustrezno pripravljena hrana), pitju nezdravih tekočin (pivo, druge alkoholne pijače, sladke pijače) in lenemu črevesu (prirojeno, psihogeno, ostalo ...). Na aktivacijo žolčnega mi-krokozmosa k tvorbi žolčnih kamnov pa dokazano NE vplivata očesna dioptrija in številka čevljev. Tako je študija številka 14-XY-DALJICA opredelila smernice, na podlagi katerih bo mogoče vzvaloviti centralnoživčne povezave v pridobitev želene AK (anti kamnitogene) porazdelitve akcijskega potenciala. S pomočjo te ustrezne porazdelitve bodo pri vsakem
posamezniku, ki se bo zavedal možnih škodljivosti žolčnih kamnov in se bo pripravljen proti njihovem nastanku boriti, dani pogoji v smislu volje in motivacije, da bo prenehal z nezdravimi življenjskimi navadami (kajenje, alkohol, nezdrava hrana, streso-senzitivnost) in se bo lotil zdravih življenjskih navad (rekreacija, šport, uravnotežena prehrana, sprosti-tvene aktivnosti, streso-nesenzitivnost). Na podlagi omenjene študije pričakujem v naslednjih petih letih zmanjšanje obolevnosti za žolčnimi kamni za 28-32 %, zmanjšanje števila težjih oblik ali zapletov zaradi žolčnih kamnov za 45 % in zamenjavo rjavih kontejnerjev za posebne odpadke v roku, opredeljenem v Aneksu k pogodbi med UKC Ljubljana in podjetjem Smet-ex d.o.o.
Sicer sem pa imel s študijo koristi le v tujini, v Sloveniji sem si z njo nakopal le težave. Ko sem zahteval kamne nazaj, je parlament mojo prošnjo zavrnil z naslednjo obrazložitvijo: »Večine kamnov vam ne moremo vrniti, ker so bile na velikem številu opažene vgravirane tri sumljive kratice: JJ, PM in TK. Kamne nam je zato zaplenilo sodišče kot dokazni material v nekem sodnem procesu. Prosimo za vašo obrazložitev tega pojava.« Seveda sem se takoj spomnil, za kaj gre. Pri sortiranju sem večino kamnov označil glede na navade, ki so jih imeli bolniki s temi kamni: JJ pomeni JEDEL JAJCA, PM pomeni POHANO MESO in TK pomeni TORTE - KREMŠNITE. Jaz bi rekel: same dobre stvari. A kot kaže, tudi dobre stvari marsikomu povzročajo težave. Eni se tako bojijo njihovih za koga morda neželenih učinkov, da jih hočejo na vsak način čim prej postaviti na hladno. Še več ., ko sem želel, da mi slovenska oblast predoči izsledke parlamentarne študije o analizi žolčnih kamnov za določitev najuspešnejše vlade, sem dobil naslednji odgovor: »Pri analizi je bilo ugotovljeno, da so Slovenci najbolje živeli v času vlade tistega predsednika, ki je trenutno pravnomočno obsojen. Ker je lahko to dejstvo na neznan način, ob neznanem času in v neznanih okoliščinah vplivalo na prehranjevalne navade Slovencev, izsledkov študije parlamentarni Odbor za razvrščanje vladnih timov ne priznava.« Temu bi se reklo: človeška fobija pa v borbi za prevlado res ne pozna meja . ♦
Predstavitev kandidata za župana občine Dobrepolje, Jožeta Prijatelja
Spoštovane občanke in občani!
Po majskih volitvah v evropski parlament in julijskih volitvah poslancev državnega zbora se nam približujejo še lokalne volitve, ki bodo na začetku oktobra. Mnogi ste že slišali, da bom na občinskih volitvah kandidiral za župana, zato se vam želim predstaviti.
Rojen sem 17. 01. 1958 v Ljubljani in živim v Kompoljah na manjši kmetiji svojih pokojnih staršev. Z ženo imava 5 otrok, najstarejši sin je star 30, najmlajša hčerka pa 17 let. Po uspešno končanem šolanju na ekonomski fakulteti in pridobitvi naziva univerzitetni diplomirani ekonomist sem svojo poklicno pot leta 1983 začel v takratni Iskra Commerce v Ljubljani. V tem podjetju sem bil zaposlen 13 let, opravljal pa sem različne vodilne funkcije. Po osamosvojitvi Slovenije sem v Iskra Commerce Trgovina opravljal tudi funkcijo komercialnega direktorja. Leta 1996 sem se zaposlil v Ko-vinotehni Celje, kjer sem vodil prodajni center v BTC-ju. Po dveh letih sem prevzel delovno mesto pomočnika komercialnega direktorja za maloprodajo v Metalki Trgovina. Leta 2002 sem nadaljeval svojo poklicno pot v Mladinski knjigi Trgovina na delovnem mestu komercialnega direktorja, kjer sem zaposlen še sedaj, vendar na drugem delovnem mestu.
Ves čas sem bil tudi družbeno aktiven v domačem okolju. Že leta 1976 sem bil med
ustanovitelji Športnega društva Kompolje in Kulturnega društva Kompolje, katerega predsednik sem bil prva dva mandata. V času gradnje gasilskega doma v Kompoljah sem bil v ožjem gradbenem odboru.
V	80-ih letih sem bil izvoljen v skupščino Krajevne skupnosti Dobrepolje, malo pred osamosvojitvijo pa smo ustanovili svojo Krajevno skupnost Kompolje, kjer sem bil predsednik izvršnega odbora.
Po osamosvojitvi in ustanovitvi občine Do-brepolje sem bil član oz. predsednik vaškega odbora Kompolje do leta 2004. Leta 1995 sem bil med ustanovitelji Gasilske zveze Dobrepolje, v upravnem odboru pa sem prevzel naloge blagajnika in te opravljam še danes. V vsem času GZ Dobrepo-lje sem aktiven član upravnega odbora oz. predsedstva zveze. Leta 2006 sem bil imenovan za člana, na prvi seji pa izvoljen za predsednika nadzornega odbora občine Dobrepolje. To funkcijo sem opravljal vse do leta 2010. Delo nadzornega odbora smo v našem mandatu bistveno izboljšali glede na predhodno prakso in poleg tega določili tudi pravo smer delovanja tega pomembnega organa občine.
V	svojem več kot 30-letnem delu v gospodarstvu, pretežno na vodilnih mestih, sem pridobil mnogo dragocenih izkušenj in znanj, ki bi jih lahko udejanjil tudi na mestu župana občine. Zavedam se, da je delo na občini nekaj drugega kot delo v gospodarstvu, vendar sem prepričan, da je možno izkušnje iz gospodarstva s pridom uporabiti tudi pri delu za občane. Kot sem že poudaril, mi tudi izkušenj iz udejstvo-vanja v lokalnem političnem prostoru ne manjka, zato menim, da ne bi imel težav z opravljanjem funkcije župana. Tako bi mi morebitna izvolitev predstavljala velik izziv, kateremu bi oz. bom pogumno stopil nasproti. Po svoji naravi sem delaven, znam poslušati in slišati tudi druga mnenja in se na osnovi argumentov premišljeno odločati. Ko so zadeve enkrat dogovorjene in sprejete, pa se držim dogovorjenega in načrte tudi izpeljem. Moja znanja, izkušnje in osebne lastnosti bi rad v prihodnjih letih uporabil v dobro naše občine, zato si bom, če boste vi večinsko tako želeli, prizadeval za izboljšanje življenja v naši občini, za racionalno izvedbo že začetih projektov, od katerih bi mnogi morali biti že uresničeni,
ter tudi za uvedbo novih, vse bolj potrebnih projektov.
Vabim vas, da postanemo vsi aktivnejši državljani in da s svojimi predlogi, idejami, mnenji in tudi kritičnimi pripombami skupaj oblikujemo življenje v naši občini. Za vaše predloge sem dosegljiv na elektronskem naslovu: joze58prijatelj@gmail.com. Skupaj napravimo našo občino boljšo!
Kandidat za župana občine na listi SLS Jože Prijatelj
LOKALNE VOLITVE - LETO 2014
Razpis rednih volitev v občinske svetove in rednih volitev županov
Na podlagi prvega odstavka 26. člena in drugega odstavka 104. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12) ter odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-114/11-12 (Uradni list RS, št. 47/11) je Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janko Veber razpisal redne volitve v občinske svete in redne volitve županov.
Redne volitve v občinske svete in redne volitve županov se opravijo v nedeljo, 5. oktobra 2014.
Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 21. julij 2014.
Za izvedbo volitev skrbijo občinske volilne komisije in Državna volilna komisija.
Objavljeno v Uradnem listu št 47, dne 24.06.2014
Primož Štefane - pogledi in vizija naše dobrepoljske občine
Odločil sem se, da bom v tej številki občinskega glasila opisal svoje poglede in svojo vizijo naše občine. Rad bi se dotaknil nekaj tem, ki so ključne za nas občane. Moramo vedeti, da se je v zadnjih letih v naši občini zelo malo spremenilo in zelo malo naredilo za nas občane. O tem, kdo je kriv in kdo ni, pa ne bom razglabljal, kajti s tem naj se ukvarjajo drugi.
Prometna infrastruktura: Vemo, da so naše ceste zelo prometne in tudi zelo nevarne. Čas je, da se tu nekaj naredi. Čez našo dolino gre v večini republiška cesta, na kateri pa se ne smejo uporabljati hitrostni omejevalci, ki jih poznamo kot »ležeče policaje«, ampak je treba uporabiti drugačno metodo. Hitrost na naših cestah bi lahko omejili s tako imenovanimi »šikanami«, kar pomeni zoženje vozišča z obeh strani, tako mora voznik samodejno zmanjšati hitrost. Taka »šikana« je narejena pred Velikimi Laščami. Menim, da je nujno potrebno narediti tudi avtobusna postajališča, da naši otroci ne bodo več čakali avtobusov na cestah.
Za našo varnost pa bi morali narediti tudi pločnik s kolesarsko stezo od Strug do Rašice, od Vidma do Zdenske vasi in od Vidma do vasi Cesta.
Kultura: Kultura v širšem pomenu označuje posameznika ali družbo in lahko rečemo, da je način človekovega življenja v skladu s prepričanji, z jezikom, zgodovino in načinom oblačenja. Kot vidim, je v naši dolini kulturno dogajanje zelo pestro in ra-
znoliko. Tudi sam sem glasbenik in sem popoln podpornik kulture. Kraji brez kulture so zelo nerazviti in kjer ni kulture, tudi ni etike. Vedno bom podpornik raznih kulturnih dogajanj.
Vrtec in športna dvorana: Vsi vemo, da zelo potrebujemo tako vrtec kot tudi športno dvorano. Do sedaj je bilo za vse papirje in natečaje za vrtec stran vrženih že približno 400.000,00 €, pa še lopate nismo zasadili. Investicija vrtca pa je predvidena na približno 3.500.000,00 €. Odločno sem proti temu, da si bodo posamezniki v naši dolini in na naš račun postavljali »spomenike« s tako velikimi investicijskimi stroški. Po pogovoru s projektantom, ki je projektiral srednjo šolo v Kočevju in športno dvorano v Sodražici, smo prišli do zaključka, da bi nas vrtec v velikosti 1.500 m2 stal 1.500.000,00 €, kar pomeni 1.000,00 € na 1 m2 prostora, in da bi nas športna dvorana, kot je v Sodra-žici, stala tudi 1.500.00,00 €. Sedaj pa pridemo do zaključka, da bi lahko imeli oboje za isto oziroma manjšo ceno, za katero je sedaj predviden samo vrtec.
Kmetijstvo: V naši dolini je kmetijstvo dokaj razvito, vendar z leti zelo upada. Moramo se zavedati, da je samooskrba zelo pomembna. Vsekakor pa je treba pospešiti, da se v kmetijstvu dela na dodani vrednosti. Naj dodam primer: kmet, ki predeluje mleko, bi moral prodajati sir oziroma druge mlečne izdelke, na katerih bi zaslužil več in dobil tisto dodano vrednost v razliki med mlekom in mlečnim izdelkom. Ne smemo dovoliti, da bo kmetijstvo upadlo, poskrbeti moramo, da bo naraščalo. Podprli bi tudi naše kmete in pridelovalce, tako da bi vsako soboto na Vidmu organizirali tržnico, kjer bi lahko prodajali domače izdelke.
Gasilstvo: Gasilstvo na Slovenskem je ena od najstarejših organizacij pri nas, ki nesebično pomaga reševati življenja in premoženja vseh nas. Tudi sam sem gasilec že 20 let, po činu višji gasilec, prej sem bil aktiven v PGD Predgrad, sedaj pa sem aktiven v PGD Kompolje. Trenutno sem v nadzornem odboru društva, desetnik tekmovalne ekipe člani B in organizator raznih prireditev in druženj. Gasilci so tako rekoč županova vojska, zato imajo njegovo popolno podporo. Kot sem seznanjen, so naša društva zelo dobro opremljena, kadri pa tudi zelo dobro izobraženi. Vedno bom
pripravljen in naklonjen pomagati gasilski organizaciji, za izboljšave in za boljše delovanje naših društev.
Gospodarstvo: Vsi vemo, da je največji problem gospodarstva v naši dolini to, da nimamo industrijske cone. Še večji problem je v tem, da doma nimamo novih delovnih mest za naše mlade, ki bi ostali doma, sedaj pa odhajajo v mesta, kjer dobijo službe in tam tudi ostanejo. Posledično s tem pa bo v naši dolini začela prevladovati predvsem starejša populacija, kar pomeni, da se moramo vsi skupaj zavzeti, da bo tudi pri nas industrijska cona. Ena cona je predvidena v Predstrugah, vendar nihče ne ve, zakaj se zadeve ne premikajo. Z voljo in odločnostjo bomo te zadeve premaknili. Z industrijsko cono je vse povezano. Občina bo imela večji proračun, s katerim bo lahko naredila več za nas občane. Vsekakor pa ne vidim nobene ovire, zakaj ne bi imeli več industrijskih con. Zakaj ne bi mogli razširiti območja okoli Stolarne in pekarne, če je pa že vsa infrastruktura tam? Zakaj ne bi naredili še ene v Strugah?
Če so interesi širjenja naših obrtnikov, jih moramo podpreti in nekaj za njih narediti. Tudi sam sem podjetnik in ko sva z ženo iskala prostore za svojo proizvodnjo, jih žal nisva našla v Dobrepolju. Če bi obstajala industrijska cona, bi bili že verjetno tam. Vsekakor pa podpiram tudi to, da ima občina doma vse izvajalce za prihodnja vzdrževalna in investicijska dela in da moramo prvo gledati na naše podjetnike in šele nato na druge.
Turizem: Naša dolina je zelo lepa in za turiste zelo privlačna, a jim lahko zelo malo nudimo. Predvsem moramo strmeti, da v naši dolini pospešimo turizem. Prvo moramo poskrbeti za gostinsko ponudbo z ležišči. Nato moramo razširiti program z dejavnostmi, da bomo imeli gostom kaj ponuditi. Sedaj so pri nas zelo popularni adrenalinski parki, zakaj pa ga ne bi imeli tudi mi, saj imamo veliko gozdov? Turistične oziroma izletniške kmetije, kjer bi lahko gostje prespali in se okrepčali z domačimi dobrotami? Če bi imeli bolje razvito gostinstvo in prenočišča, bi se posledično tudi začel razvijati lovski turizem. K nam bi lahko hodili tujci na lov ali pa fotolov. Lahko bi v naših gozdovih našli svoje zadovoljstvo. Prav tako bi lahko imeli tudi kakšno kopališče z wellness storitvami, saj v naši širši
okolici ni nič kaj podobnega. Vsekakor je idej zelo veliko in moramo enako misleče ljudi podpreti, da bi naredili korak naprej.
Šport: Športne dejavnosti so pri nas dokaj razvite, za njih pa spet potrebujemo športno dvorano. V malem nogometu smo zelo aktivni in zato je zasedenost zdajšnje telovadnice na Vidmu stoodstotna. Prav zaradi pomanjkanja prostora se tudi ostali športi ne morejo razvijati. S to športno dvorano bi se lahko razvijali tudi košarka, odbojka, gimnastika, rokomet ...
Zato podpiram izgradnjo športne dvorane. Menim, da je bolje, da damo svojim otrokom zdravo športno okolje, kakor da jih prepustimo samim sebi, drogam in kriminalu. Menim, da bi lahko organizirali kakšne kolesarske dirke, maratone in seveda tudi sedaj zelo popularne oviratlone, saj imamo v naši okolici odlične pogoje.
Zdravstvo: V našem kraju imamo zdravstveni dom, laboratorij, lekarno in zobozdravnika. Vsi osnovni pogoji so izpolnjeni. Vsekakor pa bi jaz dodal še fizioterapevta, kajti ko ga potrebuješ in si ves polomljen, se moraš peljati v Grosuplje ali pa v Velike Lašče. Glede na njihovo zasedenost pa smo zadnji na vrsti in moramo čakati na fizioterapije. Glede na situacije bi en profesionalni fizioterapevt imel zadosti dela. Vsekakor pa vidim še eno pomanjkljivost, ki bi jo bilo treba urediti, in sicer bi morali kupiti defibrilatorje. Defibrilator je aparat, ki sam analizira kardiološko stanje pacienta, ugotovi pripravljenost za električni šok ter pove primeren trenutek za sprožitev de-fibrilacije. Moje mnenje je, da jih moramo namestiti v večj e vasi z namenom reševanja življenj, kajti nihče ne ve, kdaj ga bo mogoče potreboval. Kajti če uspemo s tem rešiti samo eno življenje, se je ves trud poplačal.
Upam, da mi je v članku uspelo prikazati, kako jaz vidim to dolino in njeno prihodnost. Katere stvari so za mene pomembne, da moramo biti racionalni, odprti za vse možnosti, ideje in predloge, da se moramo združevati pri odločitvah za našo skupno prihodnost. V trinajstih letih kot samostojni podjetnik sem si nabral zelo veliko izkušenj, poznanstev in prijateljstev, ki mi bodo pri županovanju zelo pomagala. Ne bom vam obljubljal gradov v oblakih, ki ne bodo nikoli narejeni, vam pa obljubim, da bom kot župan s svojo ekipo deloven, racionalen in pošten. Začeli bomo z manjšimi koraki, s katerimi se tudi daleč pride.
Kandidat za župana stranke SDS
Primož Štefane
Šport
Atletika - naši mladi športniki so se zopet izkazali
Alenka Leskovar
Tik pred koncem šole in pred težko pričakovanimi počitnicami so se naši športniki zopet izkazali. Prišli so po zasluženo plačilo, za katerega so garali celo leto. Zelo odmeven rezultat so dosegli na področnem tekmovanju, ki se je odvijalo v Ljubljani.
Na tekmovanju je nastopalo 19 predstavnikov, ki so ponosno in zagrizeno zastopali barve naše šole. Med njimi sta se zelo izkazala predvsem dva tekmovalca. V vorteksu je blestel Matevž Ganc, ki je zasedel 2. mesto. Zal mu je za finalno - državno - tekmovanje zmanjkalo nekaj centimetrov.
Še bolje se je odrezala Urška Vidrih, ki je zasedla 1. mesto v teku na 300 metrov.
S tem je izpolnila normo in se uvrstila na finalno tekmovanje, kar je za našo šolo izjemen uspeh. Takšen podvig namreč uspe le redkim, saj se bodo v finalu pomerili le najboljši iz cele Slovenije.
Naj omenimo še nekaj dobrih uvrstitev. V skoku v daljino sta Matevž Klinc in Janez Grandovec dosegla 5. oz. 6. mesto. Barbara Volek je dosegla 5. mesto v skoku v daljino. Mark Smogavec je dosegel 4. mesto v skoku
v višino ...
Naša ekipa je pokazala izredno motiviranost in zagrizenost na tekmovanju. Vse skupaj pa ni rezultat le enega dne, ampak načrtnega in trdega dela čez celotno sezono. Vsem tekmovalcem čestitamo za trud, dosežke in prizadevanje, ker so izkazali
zelo pozitiven pristop do tekmovanja in treningov. S tem so vsi zmagovalci.
Posebej in z navdušenjem pa čestitamo obema nosilcema za izjemna in nadpovprečna dosežka. Predvsem čestitamo Urški Vidrih, ki se je uvrstila na finalno tekmovanje. Zelimo si, da bi drugi naslednje leto te uspehe ponovili ali jih v bližajočih sezonah nadgradili. Naj bodo ti uspehi navdih in zagon mlajšim rodovom, ki bodo ponosno stopali po njihovih poteh ter se borili za ugled in ponos naše šole, predvsem pa razvijali zdravo tekmovalnost in pošten borben duh.
Vsem športnikom želimo čim lepše in brezskrbne počitnice, da si naberejo novih moči za novo šolsko leto. ♦
Poškodbe kolena
Ana Krajnc, dipl. fiziot., B.C.S.T., CKTP, Bownov terapevt
Pozdravljeni.
Upam, da ste lepo preživeli poletna meseca in da niste utrpeli kakšnih hujših poškodb.
V tej številki vam bom napisala nekaj o poškodbah kolena. Koleno je kompleksno sestavljen sklep. Sestavljajo ga spodnji del stegnenice, ki drsi na zgornjem delu go-lenice, ter pogačica, ki skrbi predvsem za to, da zmanjšuje silo štiriglave stegenske mišice na narastišču. Da si poškodujete koleno, ni treba izvajati hudih športnih naporov, dovolj je tudi neroden padec na spolzkih tleh. To se lahko pripeti tudi med sestopom s hribov, pri smučanju, drsanju, igranju odbojke na mivki ali pri raznih dvoranskih športih. Torej ni pravila, kje si lahko koleno težje poškodujete.
Najpogosteje gre za lažje poškodbe, kot je zvin, ali samo za nateg vezi in/ali mišice. V tem primeru boste dobili predpisano počivanje ali mirovanje za približno 14 dni. Načeloma fizioterapija v teh primerih ni potrebna. Če jo boste vseeno potrebovali, boste deležni vaj za večanje moči ste-genskih mišic, vaj za koordinacijo in ravnotežje ter protibolečinske terapije. V večini primerov ne boste potrebovali več kot 10 terapij. Drugo skupino sestavljajo stanja, ki pripeljejo do bolečine v kolenu. Le-ta so posledica perobremenitve in sam vzrok ni neposredna poškodba struktur, ki sestavljajo kolenski sklep. Terapija je v tem primeru odvisna od vzroka. Zajema lahko tehnike sproščanja mišic (obravnava miofascialni prožilnih točk), različne oblike elektrote-rapije in vaj. Trajanje fizioterapije je redko daljše od 14 dni. Tretjo in največjo skupino sestavljajo poškodbe, pri katerih pride do strganja različnih vezi, meniskusov, izpaha pogačice ali zlomov kosti, ki so v sklepni ovojnici. Najpogosteje so na udaru vezi manj meniskusa. Zlomi kosti v sklepnih ovojnicah so redkejši, saj so kosti tam najmočnejše. Lahko pride tudi do posredne "poškodbe" kolenskega sklepa med operacijo, pri kateri fiksirajo zlom stegnjenice ali golenice. Od vezi je najpogosteje na udaru sprednja križna vez. Rehabilitacija po teh poškodbah lahko traja tudi nekaj mesecev. Takoj po poškodbi je ponavadi potrebno mirovanje, velikokrat poškodovanci dobijo tudi longeto. Fizioterapija je usmerjena v povrnitev polne gibljivosti, mišične moči, zmanjšanje otekline in bolečine, izboljšanje koordinacije in ravnotežja ter učenje hoje brez bergel. V primeru, da opravijo
operacijo, pri kateri zašijejo oziroma naredijo rekonstrukcijo vezi, je rehabilitacija dolga približno 6 mesecev. Toliko časa traja, da boste lahko nato normalno delali brez vseh omejitev. Zato bodite v teh primerih potrpežljivi, vztrajni in pridno delajte naučene vaje tudi doma.
Da bi si čim več lahko sami pomagali po poškodbah kolena ali pa samo če imate težave z njimi, vam bom opisala nekaj osnovnih vaj.
Za pripomočke je dobro imeti pri roki: veliko brisačo, ki jo zvijete v valj, mehko malo žogo (premera približno 25 cm), elastični trak za vaje (rdeč za starejše in otroke, zelen za ostale). Vsako vajo ponovite 10x in nato naredite 3 serije.
Lezite na tla na blazino, lahko ste v sedečem položaju, oprti na roke ali steno (pazite na položaj hrbtenice, hrbtenica se med izvajanjem vaj ne sme premikati), noge so iztegnjene. Začnite z ogrevanjem:
•	kroženje v gležnjih v obe smeri,
•	stopala potegnite gor in pritisnite kolena v podlago, zadržite 10 sekund.
Osnovne vaje za krepitev (ležite na blazini):
•	Pokrčite eno nogo na blazini, stopalo druge noge potegnite proti sebi in dvignite iztegnjeno nogo od tal (približno 20 cm), nato enako ponovite z drugo nogo.
•	Obe nogi imate iztegnjeni. Vajo delajte izmenično. Stopalo potegnete proti sebi, dvignete nogo rahlo v zrak (približno 10 cm), jo nesete na stran (če je to leva noga, v levo stran) in nato prekrižate nogo, ki je na tleh, ter položite nazaj na tla. Ponovite z drugo nogo.
•	Obrnite se na bok. Spodnjo nogo pokr-čite, spodnjo roko dajte pod glavo. Noga in hrbet naj bosta ravna. Na zgornji nogi potegnite stopalo k sebi in dvignite nogo do višine medenice.
•	Še vedno ste na boku. Zgornjo nogo enako dvignite do višine medenice, nesite naprej in nazaj ter položite dol.
•	Sedaj spodnjo nogo iztegnite ter zgornjo pokrčite pred sebe. Stopalo spodnje noge potegnite proti sebi. Dvignite spodnjo nogo.
•	Nato se obrnite na drugi bok in ponovite zadnje 3 vaje.
•	Obrnite se na trebuh. Stopala potegnite proti sebi, oprite se na prste in iztegnite noge. Položaj zadržite 10 sekund.
Vaje z mehko žogo:
•	Sedite na tleh tako kot pri ogrevalnih vajah. Žogo položite pod koleno. Stopalo potegnite proti sebi in iztegnite koleno. Položaj zadržite 10 sekund.
•	Ta vaja je enaka prvi, samo da še ko imate stegnjeno koleno, koleno pritisnete dol, tako da stisnete žogo.
•	Če želite vajo otežiti, si okoli gležnjev dajte utež.
Vaja z zvito brisačo (ta vaja je namenjena pridobivanju gibljivosti v kolenu, v smeri iztega):
•	Ste v enakem položaju kot za ogrevanje. Zvito brisačo položite pod gleženj. Stopalo potegnite proti sebi in pritisnite koleno v tla.
Vaje z elastičnim trakom: pri teh vajah stojite (trak zvežite okoli nečesa fiksnega v višini gležnja: recimo okoli cevi za ogrevanje), trak si namestite okoli gležnja:
•	Stojte obrnjeni v smer, kamor je privezan trak. Noga naj bo iztegnjena, trak pa že malenkost napet. Nogo iztegnite nazaj in položaj zadržite 5 sekund.
•	Obrnite se za 90° (noga, s katero delate vaje, je vstran od priveznega mesta). Nogo premaknite vstran, položaj zadr-žite 5 sekund.
•	Obrnite se še za 90°, tako da ste s hrbtom obrnjeni tja, kjer je privezan trak. Nogo iztegnite naprej. Položaj zadržite 5 sekund.
•	Še zadnjič se obrnite za 90°. Sedaj nogo prekrižajte preko noge, na kateri stojite. Položaj zadržite za 5 sekund.
•	Vsedite se na stol ali mizo. Trak si ovij-te okoli gležnja obeh nog z osmico. Poškodovano nogo si podložite tako, da je pokrčena samo 30°. Nogo iztegnite in zadržite 5 sekund.
Če vas noga zelo boli ali pa ste takoj po operaciji, se vsedite na stol in nogo samo iztegujte v zrak. Za povečanje gibljivosti v smeri skrčenja se vsedite na tla in nogo pokrčite po podlagi, dokler gre.
Za okrepitev mišic je tudi zelo dobro kolesarjenje, lahko tudi na sobnem kolesu. ♦
Aktivno vstopite v jesen s ŠD Dobrepolje!
V ŠD Dobrepolje smo ostali aktivni tudi po prenehanju rekreacij v notranjih prostorih. Letos sicer vreme ravno ne prizanaša, vendar tudi to ni ovira, da ne bi ostali aktivni in naredili nekaj dobrega za zdravje, tako duševno kot fizično. Že meseca maja sta zaživeli novi dve skupini v ženski rekreaciji v rekreacijskem parku 'Gmajna' v Bruhanji vasi. To sta nordijska hoja in tek za ženske. Tudi Dobrepoljski tekači še vedno 'dirjajo kot norci'. V goste smo junija dobili Urbane tekače in tako prvič z njimi pretekli Dobre-poljsko traso, dolgo 21 km. Nato je konec junija potekal že 11. športni dan v Bruhanji vasi, kjer je bila udeležba tekmovalcev in gledalcev rekordna. Že sredi julija smo ponovno tekli na nočni 10-ki okoli Blejskega jezera, nato je konec julija sledil turnir v ulični košarki v Podpeči in v avgustu smo že tekli okoli Bohinjskega jezera. Počasi se bo poletje prevesilo v jesen in priprave na Ljubljanski maraton potekajo s polno paro. Prijave so že oddane. Nekateri bodo prvič pretekli 10 km, drugi se že preizkušajo na 21 km, najbolj vztrajni pa bodo letos prvič tekli po povsem novi trasi na 42 km. Kot bi mignil, bo tu konec septembra in ponovno vabimo vse člane ŠD kot tudi tiste, ki bi to želeli postati, da se pozanimate pri svojih vaditeljih, kako bo potekala rekreacija v letu 2014/2015.
Rekreacija se bo začela s 1. oktobrom. Lahko boste ponovno izbirali skupinske športe z žogo: odbojko, košarko in nogo-
VPIS V SKUPINE VADB
Korenine (vadba za starejše)
ABC vadba Vadba za vitalno hrbtenico Pilates 1 in 2 Aerobno-metabolični trening Funkcionalna vadba
BO POTEKAL V SREDO, 24. SEPTEMBRA 2014,
OD 19. DO 21. URE V PROSTORIH ŠD DOBREPOLJE V KLETI JAKLIČEVEGA DOMA.
VABLJENI!
met. Vse ljubitelje fitnesa ponovno vabimo k obiskovanju. Tudi ženske zelo lepo vabimo na vadbo, in sicer bomo še vedno ponujali vadbo za starejše in vadbo za vitalno hrbtenico. Bistvo obeh skupin je, da lahko z gibanjem vsak vadeči omili bolečine v hrbtenici, upočasni osteoporozo in na lahkoten način ter v dobri družbi naredi nekaj zase. Za vse, ki si želite pridobiti na kondiciji, okrepiti telo in ga pripraviti na večje napore, priporočamo funkcionalno vadbo ABC. To vadbo je zasnovala Športna unija Slovenije v okviru programa Zdravo društvo s pomočjo strokovnjakov v športu, ki delajo na področju športne rekreacije že več kot 20 let, in ta znak ponosno nosimo tudi v ŠD Dobrepolju. V tej skupini ni starostne ovire, saj je vadba zasnovana tako, da ji lahko sledijo vadeči vseh starostnih skupin. Namenjena je tako moškim kot ženskam. In prav takšna je tudi vadba pilatesa. Pilates je specifična vadba, ki zahteva od vas samo eno, vas kot celoto. Pri tej vadbi se je treba poglobiti v delovanje svojega telesa. Namenjena je vsem, ki imate težave s hrbtenico (bolečine v ledvenem in križnem delu, sesedanje vreten, bolečine v vratnem delu, itn.) in s slabo telesno držo, z osteo-porozo, s popuščanjem medeničnega dna itn. Ker bosta tudi letos dve skupini, bo prva skupina namenjena vsem, ki se s pilatesom srečujete redno brez pavz od nič do tri leta. Druga skupina pa je namenjena vsem, ki ste redni pri pilatesu več kot tri leta. Pilates je vadba za vztrajne, vadba, ki daje rezultate na daljši rok. Lahko se ga naučite v enem letu, a mnogi ugotovijo njegovo bistvo po več kot dveh letih, saj bolj kot si dovolimo spoznati gibanje celotnega telesa, bolj se
zavedamo njegovega pozitivnega učinka. Pri pilatesu delamo na kvaliteti in ne kvantiteti. Pilates je odlično dopolnilo aerobne vadbe ob rekvizitih in anaerobno-aerob-ne funkcionalne vadbe. Nori tempo tako v službi kot doma bo od nas zahteval vedno več skrbi za zdravje. Redno gibanje vam po pomagalo premagovati stres, izboljšalo bo vašo samopodobo in ohranjalo močan imunski sistem. Strokovna javnost v športu in zdravstvu opozarja na nizko raven gibanja tako med otroki kot med odraslimi, kar se kaže v porastu ljudi s prekomerno telesno težo, zato poudarjajo, da se je treba gibati za kvalitetno življenje 3- do 4-krat tedensko vsaj eno uro. Pester izbor vadb v ŠD Dobrepolju omogoča, da si lahko zagotovite vsaj 2 uri kvalitetne vadbe na teden. Od vas je odvisno, ali si ju želite vzeti in boste izbrali kvaliteto, preventivo ali pa se boste zadovoljili s kvantiteto in ukrepali, ko boste vlak že zamudili.
Nov koncept pri skupinski vadbi je funkcionalna vadba, ki bo letos zaživela tudi v ŠD Dobrepolje kot skupina, ki vabi k vpisu tako dekleta kot fante. Bolj kot bo skupina heterogena, boljše bo. Stopnja pripravljenosti tu ni pomembna, saj je ena redkih vadb, ki omogoča, da delate po svojih zmožnostih.
Ne odlašajte na jutri in storite nekaj zase že danes.
Za ŠD Dobrepolje zapisala dr. Janja Babič,
GZS in AFP inštruktorica pilatesa po Stott pilates metodi, vaditeljica funkcionalne vadbe Deep Work
Delnice športne prireditve v Bruhanji vasi pa še kar rastejo ...
In res, če bi borzne lovke segle tudi na rekreativni center Gmajna v Bruhanji vasi, bi lahko v kakem časopisu prebrali tak naslov. Letos je bila prireditev Športni dan v Bruhanji vasi (29. 6.) na sporedu enajsto leto zapored. Ob lanskem jubileju se nismo ustavili - nasprotno: letos smo postavili nove rekorde, nove mejnike za naslednja leta.
Gasilska slika udeležencev prijateljske tekme veteranov
Bojan Novak, ŠD Dobrepolje
Prireditev je skozi leta dobila utečen repertoar: osrednji dogodek je nogometni turnir, eden redkih rekreativnih turnirjev na travi. Kar 11 ekip se j e potilo od desete ure naprej, skupaj je bilo odigranih 13 zanimivih in napetih tekem. Med zadnjimi tekmami je bilo še posebej zanimivo, nekako smo začutili brazilsko vzdušje. Mladi fantje iz Bruhaje vasi so pripravili veliko presenečenje, saj so v polfinalu po streljanju 9-metrovk premagali absolutne vladarje zadnjih let - ekipo
Šmarje - Sap. V finalu se je scenarij ponovil, saj po rednem delu ni bilo odločitve. Ponovno streli z bele točke, loterija, preizkus karakterja in trdnosti živcev. Na eni strani neizkušeni domači fantje, na drugi izkušena ekipa Outsider. Po pet strelov na vsaki strani. A odločitve še kar ni bilo. En strel v vratnico pa je le prinesel veselje domači ekipi, za katero je bil to prvi osvojeni turnir. Sledilo je veliko veselje, otroci pa so se morali umakniti iz bazenčka, saj je vanj po tradiciji poletela cela zmagovalna ekipa in še nekaj »srečnežev«, ki so se znašli v bliži-
ni. Priznanje za najboljšega strelca turnirja je dobil mladi nadarjeni Primož Potočar, za najboljšega vratarja pa je bil zasluženo imenovan njegov starejši brat Jure. Za najbolj fair play ekipo smo izbrali ekipo Šmarje - Sap, omeniti pa velja še sodnika, Gašperja Lužnika, ki mu niti počasni posnetki ne bi mogli do živega.
Pred izločilnimi boji so se na prijateljski tekmi pomerili veterani iz Dobrepolja, Rač-ne in Velikih Lašč. Dokazali so, da se nogomet lahko igra tudi takrat, ko telo ni več v vrhunski kondiciji.
Po dvanajsti uri se je začel tudi turnir v odbojki na mivki. Prijavilo se je kar 12 trojk, kar se doslej še ni zgodilo. 12 odigranih tekem po skupinah je izločilo štiri najboljše ekipe, ki so se nato pomerile v polfinalnih bojih. V napetem finalu je ekipa Trio adijo premagala grosupeljsko ekipo ZZ, v tekmi za tretje mesto pa je ekipa Legende premagala družinsko navezo z imenom ŠD Turjak. Kot vsako leto smo izbrali tudi mistra in miss mivke. Letošnja izbranca sta bila Zlatan Deffl in Manca Milavec.
Najmlajša panoga na športnem dnevu je ekipni štafetni duatlon. Letos se je prijavilo sedem moško-ženskih parov. Eden v paru je dvakrat tekel, drugi pa dvakrat kolesaril. Izmenično, seveda. Malo po peti uri so se na 1,5 km dolgo progo podali tekači. Po nekaj minutah so poslali na progo partnerje kolesarje, ki so se zapodili po prašni cesti.
Napeti obračuni so se odvijali tudi na mivki	Najboljši trije pari v ekipnem duatlonu
Ko se je nato oboje še enkrat ponovilo, smo kot prvo v cilj z aplavzom pospremili dvojico Petra Grandovec-Jože Šuštar. Lepo je bilo videti, da sta se na drugo in tretje mesto uvrstili družinski ekipi (Ajda in Borut Križan, Alenka in Gorazd Mi-lavec). To je najlepša spodbuda, da se naslednje leto prijavi še več družinskih parov.
Ljubitelji nordijske hoje so se že v jutranjih urah podali na daljši izlet. Letos se je pod vodstvom Stanke Kuplenk zbralo 12 ljubiteljev te priljubljene oblike rekreacije.
Športne dogodke je čez cel dan lepo dopolnjeval spremljevalni program. Fantje iz Bruhanje vasi so poskrbeli, da nihče ni bil ne lačen ne žejen. Otroci so uživali na skakalnem gradu in velikem trampolinu, tisti najbolj poletno razpoloženi pa so čofotali v bazenu. Seveda pa ni šlo tudi brez sladoleda in žive glasbe. Ob koncu podelitev nam je zaigral unikatni Koča band, pogovori pa so se zavlekli pozno v nedeljski večer.
Ob koncu se Bruhanjci in ŠD Dobrepolje zahvaljujemo vsem, ki ste na prireditev prišli bodisi kot aktivni športniki bodisi kot gledalci. Obljubljamo, da vas povabimo tudi naslednje leto, vi pa do takrat povabite tudi svoje prijatelje in znance.
Več fotografij na www.sd-dobrepolje.si. ♦
7. vaški košarkarski turnir v Podpeči
Damjan Strnad
Dne 26. 07. 2014 se je v Podpeči pod okriljem ŠD Dobrepolje odvijal 7. vaški košarkarski turnir.
Tekmovalci smo se zbrali na žrebu ekip ob 14.30, z igro pa smo pričeli ob 15.00. Zaradi slabega vremena smo morali tekmovanje nekajkrat prekiniti, kar pa tekmovalcem ni vzelo dobre volje. Na turnir so se prijavile 4 ekipe, in sicer: Vrbje (Cesta), ŠD Cesta, Jamarji (Podpeč) in Zagorica.
Ob koncu tekmovanja smo izpeljali metanje trojk. V kategoriji žensk je zmaga ostala v Podpeči, saj je zmagala Jasmina Strnad, pri moških pa je lovoriko ubranil Jože Padar - Pajo.
Proti večeru smo z uradno podelitvijo pokalov in praktičnih nagrad razglasili najboljše. Ponovno je bila najboljša ekipa Vrbja, druga je bila Zagorica, tretji pa Jamarji. Druženje se je nadaljevalo ob dobri hrani in pijači.
Zahvaljujem se Podpečanom za strpnost in razumevanje ter vsem, ki ste nam kakor koli pomagali pri organizaciji in izvedbi tega turnirja. Se vidimo tudi drugo leto v Podpeči! ♦
VABILO na
OKROGLO MIZO
Ali Dobrepolje potrebuje nov pokriti športni objekt?
Vljudno vabljeni na okroglo mizo na temo pokritega športnega objekta, ki bo potekala v ČETRTEK, 18. 9. 2014, ob 19.00 v dvorani Jakličevega doma na Vidmu.
Nekaj tednov pred lokalnimi volitvami bomo skupaj s povabljenimi gosti iskali odgovor na zgornje vprašanje. Predstavljen bo tudi primer dobre prakse.
Prepričani smo, da je tema aktualna, saj nas naraščajoče potrebe po sodobnejšem športnem objektu silijo v resen razmislek.
Na okrogli mizi boste lahko aktivno sodelovali z izražanjem mnenj in postavljanjem vprašanj.
ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ DOBREPOLJE
Tek štirih srčnih mož
Petra Grandovec, ŠD Dobrepolje
Devetega avgusta smo se najbolj zagnani tekači (Jože, Gorazd, Peter, Petra, Lojze, v spremstvu Stanke) zbrali na Vidmu in se odpravili proti Bohinju. Tam nas je že čakal naš najzve-stejši navijač in fotograf Matej Kalan ter nas poslikal, tako da bo vse dokumentirano, kot mora biti. Potem pa na ogrevanje in že smo se znašli na startu 12 km dolgega teka okoli Bohinjskega jezera. V dir smo se spustili ob 10. uri, na pot, ki je bila sicer naporna, a prava paša za oči. Vsi tekači smo uspešno pritekli do cilja in med 450 udeleženci teka dosegli kar dve uvrstitvi med prvo deseterico. Na cilju smo se okrepčali, za osvežitev pa smo poskrbeli kar sami s skokom v hladno Bohinjsko jezero. Potem smo se prijetno utrujeni in bogatejši za še eno tekaško izkušnjo odpravili proti domu. Imeli smo se lepo, zato se nam pridruži in "dirjaj k nor'c". ♦
12. julija 2014 se je 14 tekačev ŠD Dobrepolje opogumilo za tek na zelo zahtevnem s kremšnitami posutem nočnem teku na Bledu. Med njimi smo bili predstavniki več različnih generacij, najstarejši je štel kar 71 let.
Miha Kuplenk
Zbrali smo se ob 19. uri pred kmetijsko zadrugo. Kot ponavadi je nekaj tekačev zamujalo. Ko pa smo se končno odpravili, smo morali enega tekača še nujno peljati domov, ker je pozabil športni rozasti pred-vajalnik klasične in zabavne glasbe. Ta naj bi ga med tekom pomirjala. Ko smo rešili ta manjši zaplet, smo se lahko končno od-
pravili na pot. Vožnja do Bleda je potekala brez kakršnih koli zapletov in postojank. Ob prihodu na Bled, kljub zamujanju smo bili hitri, smo se odpravili parkirat na svoje običajno mesto. Z malo sreče smo ga našli pod čudovitimi krošnjami dreves.
Nato se je peščica izbranih odločila, da gre po štartne številke in vrečke presenečenja, kinas vsako leto znova razveselijo. Po prejetju le-teh smo se vzpeli po strmem in
napornem klancu nazaj do avtomobilov in ostalih lenobic. Sledilo je preoblačenje v prelepe rumeno-modre drese. Med samim preoblačenjem je že bilo čutiti malo nervo-ze in posledično je eden od tekmovalcev strgal vezalko.
Ko smo se vsi končno oblekli, smo se lahko počasi odpravili proti štartu. Na štart smo prispeli malo pred začetkom teka. Ker je bila na štartu gneča, se nam ni uspelo postaviti v ospredje, tako da smo začeli s tekom dve minuti za prvo skupino najhitrejših tekačev. Po dveh minutah čakanja smo slišali pok pištole in že smo se pognali v tek. Kljub pozni uri smo lahko pred seboj videli dolgo kačo tekačev, kako se vije po cesti okoli Blejskega jezera. Med tekom smo slišali raznolike zvoke. Nekateri so vriskali, drugi sopihali kot parna lokomotiva, tretji pa so se prepustili v čudoviti lunin sij in mirno odtekli do konca svoja dva kroga okoli jezera.
Po teku je bila v cilju nepopisna gneča, vendar smo točno vedeli, kje lahko najdemo svoje tekaške prijatelje. Nikjer drugje kot pri kremšnitah. Vsi smo se tako napo-kali kremšnit, da so bili naši želodčki čisto polni, in se z velikim nasmehom na obrazu vrnili do avtomobilov. ♦
KINO DOBREPOLJE - KINOPROGRAM SEPTEMBER 2014
PETEK, 5. SEPT., OB 18. uri	PETEK, 26. SEPT., OB 18. uri	PETEK, 17. OKT., OB 18. uri
ameriška Disneyjeva risanka,	ameriška risanka,	ameriški akcijski
sinhronizirana v slovenščino	sinhronizirana v slovenščino	znanst. fant. film
RIO 2	KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 2	NEVERJETNI SPIDERMAN 2
POPRAVILO VOZIL za vse zavarovalnice NADOMESTNO VOZILO AVTOVLEKA SERVIS VOZIL IZPUŠNI SISTEMI AVTO DIAGNOSTIKA
POLNJENJE IN SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV
ČIŠČENJE A/C ZARADI NEPRIJETNIH VONJAV
PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED
Pnevmatike za osebna vozila, poltovorna vozila, traktorje in kmetijske stroje
Na voljo tudi:
ALU in jeklena platišča, poltovorne pnevmatike, zračnice, brisalci, akumulatorji in drugi avtodeli
WWW.BLESK2.SI
kontakt: T://031-647-188 T://051-334-826 E://lNFO@BLESK2.SI
Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
•	TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
-	z nami do subvencije ekosklada (2400 €)
-	brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta
•	CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE
-	z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€)
-	izolacija podstrešja (celuloza, volna)
-	toplotno izolacijska fasada
-	dobava in montaža oken (ral montaža)
-	izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji)
•	GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA
-	adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni OBJEKTI) - izvedba vseh del na ključ
-	ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...)
-	zidarska dela
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
-	čistilni servis
9. RAZSTAVA GOB
V HOČEVJU
Društvo gobarjev »ŠTOROVKE« Šentrumar iz Hočevja vabi na 9. razstavo gob, ki bo v času:
od 20. 9. 2014 do 22. 9. 2014
Otvoritev razstave gob bo v soboto, 20. 9. 2014, ob 10. uri
s kratkim kulturnim programom. Gobarji društva Štorovke bomo poskrbeli za pester izbor najrazličnejših primerkov (vrst) gob. Oba dneva bomo gobarji poskrbeli za hrano, pijačo in gobji golaž.
V nedeljo, 21. 9. 2014, gobarji pripravljamo tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice in najizvirnejše oziroma najbolj domiselne gobje jedi. Zato se nam ljubitelji kotlička, kuhalnice in gobjih jedi pridružite! Tekmovanje se bo začelo ob 11. uri, ob 14. uri pa začne strokovna komisija ocenjevati gobje jedi. Kuha se poljubno v kotličku (plinski gorilec pred
gasilskim domom v Hočevju). Najizvirnejšo oziroma najbolj domiselno gobjo jed pa lahko prinesete tudi od doma. Ocenjevanje teh jedi pa bo predvidoma okoli 14:30.
Prvi trije v vsaki skupini prejmejo pokale, vsaka ekipa oziroma udeleženec/ka pa prejme zahvalo. Prijave sprejemamo na tel.: 051 240 247 in na dan prireditve do 11. ure.
Ogled razstave v soboto: od 10:00 do 18:00 v nedeljo: od 09:00 do 18:00
V ponedeljek, 20. 9. 2014, pa si bodo razstavo ogledali učenci osnovnih šol.
Društvo gobarjev »ŠTOROVKE« Šentrumar - Hočevje
Težave z računalnikom?
Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno!
Prodaja, servis
in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe.
JUNITEH
računalniške rešitve
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si
IT
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla In ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
t	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopellt steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fuslng tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
SPLOSNO KLJUČAVNIČARSTVO
Peter Klun s.p. Koblarji 24, 1332 Stara Cerkev gsm: 031/229-212 e-mail: peter.klun@siol.net
•	kovinske konstrukcije
•	kovane ograje
•	stopnice
•	okenske rešetke
•	kovinska vrata
•	varjenje na terenu
•	popravilo kmetijske mehanizacije
n
OUTOUtOCTTUO
bruriDuLo egon 041/743 104
Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si
Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h

Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.