Aktualno Videm • Zadrževalnik Medvedce: bo pet milijonov evrov padlo v vodo? O Stran 2 J V j 'r, -i^t i Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsaktorek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl ________________________ Štajerski Ptuj, petek, 16. junija 2023 Letnik LXXVI • št. 47 Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR "EDU,;" RIBA, RACA, RAK Zntaviui h ii lih.ifi ji,-, ¿u stalnici na se zaključuje STOPI T SPORED Nino Ošlak »Zaradi 01 iverja Dragojevica sem začet igrati kfavij in peti« Podravje • Bliža se žetev zlatega zrnja Cene pšenice letos prepolovljene? Sezona žetve naj bi se začela še ta mesec, a o odkupnih cenah je še preuranjeno govoriti, letos zadržano pravi Franc Kučan. Po prvih informacijah pa naj bi se cene ječmena in pšenice prepolovile v primerjavi z lanskimi, ko je odkupna cena najboljše pšenice dosegla tudi 390 evrov po toni. Več na strani 5. Politika Gorišnica • Občinski svet proti Roškarju za častnega občana O Stran 2 Aktualno Slovenija • Avtoceste zabite 1 v • v s pločevino ze pred poletjem O Stran 3 V središču Ptuj^ Minoritska cerkev z novimi orglami O Stran 6 Podravje Ptuj • Mesto z novo trznico lokalno pridelane hrane? O Stran 11 O (ne)smiselnosti šokhhmeVozovt Avtobus včasih vozi tudi prazen Podravje • Direktorju Komunale Šircu brez razpisa nov petletni mandat | Nadležni krvosesi letos množično na delu • Po številu komarjev i Ormoške lagune, Po in Pragersko mm i O Strani 6 in 7 | ^/////////////////^^^^ J 2 Štajerski Aktualno petek • 16. junija 2023 Videm • Za ureditev zadrževalnika Medvedce le še pol leta časa Bo pet milijonov evrov padlo v vodo? Le še do konca letošnjega leta je čas, da Direkcija za vode unovči okrog 11 milijonov evrov za protipoplavno ureditev Polskave in zadrževalnika Medvedce oz. Sestrškega jezera, kot nekateri imenujejo v 90. letih zgrajeno, a ne dokončano akumulacijo. Toda kot je pred časom dejal predsednik KS Sela Dejan Tramšek, se širijo informacije, da naj bi dokončanju akumulacije nasprotovali naravovarstveniki. »Želim, da ti zagovorniki narave pridejo med krajane in razložijo, zakaj zadržujejo dokončanje zadrževalnika Medvedce, kije bil postavljen za zaščito ljudi pred poplavami.« Andrej Rozman: »Državne institucije od občine zahtevajo študije poplavne varnosti, na drugi strani pa imamo zamuljene reke in potoke, od Studenčnice, Polskave do Dravinje. To so težave, kijih bomo morali rešiti oz. bi jih morala rešiti država. Naj pridejo institucije na teren in si ogledajo stanje. Kajti mali človek je ob tem nemočen. Na Selih bi bilo že 50 hiš, če bi bilo možno, vendar ni, ker zadrževalnik Medvedce še ni zgrajen.« Trn lsali|te;l I "¡fe * , • -3 -• ' V-.Í .*•/ ' ' . " . ... ffl • "•• Dokončanje zadrževalnika Medvedce je predvideno do konca leta, vendar do danes ni bila na tem območju zasajena niti lopata. Zadrževalnik Medvedce je ključen za urejanje poplavnih območij vzdolž reke Polskave, ki pa je bil v preteklosti zgrajen le delno. Njegova primarna funkcija je zadrževanje dela visokih vod Polskave in Devine oziroma uravnavanje odtočnega režima ob nastopu visokih voda. Predvidena vrednost dograditve zadrževalnika Medvedce je približno 4,9 milijona evrov, zaključek del (ki se še niso niti začela) pa še vedno konec letošnjega leta. »Za ta odsek trenutno potekajo aktivnosti za pridobitev pravice gradnje ter pridobitev gradbenega dovoljenja,« so dejali na Direkciji za vode. V okviru dokončanja akumulacije je predvidena gradnja vodne infrastrukture, torej zapornic, od- vodnega in dovodnega kanala potoka Devine, ki je sicer pritok reke Polskave, razbremenilnikov. Dejana Tramška, predsednika krajevne skupnosti Sela, kjer je gradnja že vrsto leto onemogočena ravno zaradi nedokončanega zadrževalnika Medvedce, pa skrbi, da bo projekt padel v vodo. Skozi leta je zadrževalnik namreč postal območje z izjemnim naravovarstvenim pomenom, saj predstavlja habitat ogroženih, mednarodno pomembnih rastlinskih vrst in je hkrati izjemnega pomena tudi za ptice. Prav iz tega razloga so na območju zadrževalnika Medvedce opredeljena območja z različnim varstvenim statusom: posebna varstvena območja (Natura 2000 območja), ekološko pomembno območje (EPO) in naravna vrednota (NV), načrtovanje posegov na teh območjih pa je podvrženo strogim naravovarstvenim pogojem in nadzoru. Na Direkciji se zavedajo vseh naravovarstvenih omejitev in zagotavljajo, da tesno sodelujejo s pristojnimi organi (npr. Zavod RS za varstvo narave). »Na tem območju je potrebna uskladitev različnih interesov in je treba zagotoviti, da bo omogočena osnovna funkcija zadrževalnika Medvedce (zadrževanje visokih vod Polskave in Devine) ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev na širšem območju načrtovanih posegov.« Ključno vprašanje seveda je, ali bo direkciji ta uskladitev še pravočasno uspela. Dejan Tramšek: »Želim, da okoljevarstveniki, izvajalec, torej VGP Drava, in tudi predstavniki Direkcije za vode pridejo na teren in pojasnijo krajanom in krajankam, zakaj zadrževalnik Medvedce še ni dokončan. Namreč številni bi radi na območju Sel gradili, pa ne morejo zaradi poplavne ogroženosti, na drugi strani pa imamo zadrževalnik, kije bil zgrajen za zaščito ljudi, sedaj pa imajo prednost pred ljudmi ponovno rastline in živali.« Naravovarstveniki: »Pogoji so znani že 10 let« Z vprašanjem glede domnevnega nasprotovanja ureditvi zadrževalnika Medvedce smo soočili tudi Zavod za varstvo narave, ki pa je zatrdil, da ne nasprotuje dokončanju zadrževalnika Medvedce kot tudi ne drugim ureditvam, ki se za ta namen načrtujejo. »Nasprotno - za to, da bi bilo dokončanje mogoče, Zavod že več kot deset let v okviru svojih pristojnosti aktivno sodeluje pri iskanju najustreznejših rešitev za načrtovanje ukrepov. Ob izvedbi ukrepov, ki so torej znani že več kot deset let, bo mogoče dokončanje zadrževalnika in takšno delovanje, da bo poleg drugih funkcij lahko ohranjen tudi naravovarstveni pomen. Izvedba celotnega posega in dokončanje zadrževalnika je v celoti v pristojnosti vodarstva.« Za Polskavo 6,3 milijona evrov Dela pa se bližajo koncu vsaj na urejanju Polskave. Pogodbena vrednost del za zmanjšanje poplavne ogroženosti za odsek Polskave (od Lancove vasi do Framskega potoka) v občinah Videm in Kidričevo je približno 6,3 milijona evrov. Ob poglobitvi struge Polskave ter ureditvi brežin so na novo zgradili štiri mostove, še pri štirih so zavarovali temelje, obstoječe brvi pa so nadomestili z novimi. »Prehodne rampe, ki so služile za prehod težke kmetijske mehanizacije, pa v bližini novih mostov več ne bodo potrebne, saj bodo ti omogočali tudi prevoz vse kmetijske mehanizacije. V okviru ureditev struge bomo izvedli tudi ureditve ribjih zavetišč, zasaditve brežin ..., kar bo imelo pozitiven vpliv na vodne organizme. Z načrtovanimi ureditvami bo izboljšana pretočnost struge kot tudi ekološko stanje vodnega okolja,« so še dodali na Direkciji za vode. Mojca Vtič Foto: MV Foto: MV Gorišnica • Neobičajni zapleti pri izbiri prejemnikov občinskih priznanj Občinski svet proti Zdravku Roškarju za častnega občana Šest gorišniških svetnikov je glasovalo proti predlogu za naziv častnega občana, ki naj bi ga podelili pediatru Zdravku Roškarju. Kaj takega se v zgodovini občine še ni zgodilo, prav tako načeloma to ni praksa v drugih občinah Spodnjega Podravja. Člani občinskih svetov se namreč o prejemnikih priznanj zedinijo, še preden o tem dejansko odločajo pred očmi širše javnosti. Člani Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti so na zadnji seji predlagali občinskemu svetu, da naziv častni občan podelijo Zdravku Roškarju, plaketa pa Stanislavu Rižnarju. Predsednik odbora Evgen Muhič je pojasnil, da so za naziv častnega občana prejeli samo en predlog, in sicer od Luke Roškarja iz Moškanjcev. V njegovi obrazložitvi je zapisano, da je prim. mag. Zdravko Roškar iz Moškanjcev s svojimi poklicnimi in ljubiteljskimi dejavnostmi že od nekdaj tesno vpet v lokalno in regionalno okolje, hkrati pa je s svojim znanjem in delom prepoznan v slovenski in mednarodni pediatrični stroki. Roškar je namreč izjemno uspešen pediater, ki je leta 2011 prevzel vodenje pediatričnega oddelka bolnišnice v Murski Soboti. Na lokalnem področju je sodeloval v občinskem odboru za zdravstvo, prav tako je bil zelo aktiven na športnem in čebelarskem področju. S prošnjami po nasvetih glede zdravja otrok se nanj pogosto obračajo tudi krajani, ki jim ob vsaki taki priložnosti nesebično pomaga. Muhič je ob tem dodal, da so Roškarja ocenili kot primernega kandidata za podelitev naziva častni občan. Pignarjeva: »Častni občan mora pustiti viden pečat v domačem kraju« Njihovega mnenja pa ni delilo ostalih šest svetnikov, ki jih očitno obrazložitev ni dovolj prepričala. Svetnik Miran Černesl je izposta- vil, da bi morali določiti kriterije, na podlagi katerih bi lahko odločali, kdo je sploh primeren za naziv častnega občana. Prav tako ni naklonjen temu, da bi eno prispelo vlogo kar potrdili, ker drugega kandidata pač ni. »Gospod Roškar je prav gotovo zelo uspešen na svojem področju, vendar mi ne podeljujemo nagrade za uspehe na zdravstvenem področju. Častni občan mora predstavljati celotno občino in ponesti njen glas izven občinskih meja. Prav tako mora v čim večji meri poskrbeti za promocijo domačega kraja in poudarjati od kod izvira in kje so njegove korenine oz. dom,« je poudaril Černesl in dodal, da je pri podelitvi tega naziva najpomembneje, kako velik je doprinos posameznika tako k razvoju domače občine kot njene Gorišniški svetniki so bili proti edinemu predlogu za častnega občana. prepoznavnosti. Tudi svetnica Anja Pignar ni glasovala za omenjenega kandidata. Povedala je, da je ravnala po svoji vesti: »Častni občan mora pustiti viden pečat v občini, kjer živi in deluje.« Člani odbora naj bi imeli po besedah Muhiča precej nehvaležno delo. Morebiti je imel s tem v mis- lih, da so morali pri podelitvi plakete izbirati med dvema prispelima vlogama. Izbrali so Stanislava Riž-narja, bivšega svetnika in dolgoletnega predsednika PGD Formin. Pri glasovanju se je svetnik Gregor Visenjak vzdržal. Peter Bezjak je na seji predlagal, da bi drugemu neizbranemu kan- didatu, Konradu Kostanjevcu, podelili listino. Gre za občana iz Male vasi, ki je izjemno aktiven na kulturnem področju občine, s svojim triom Vetrnica pa predstavlja slovensko ljudsko izročilo tudi izven meja domače občine. Svetniki so soglasno ta predlog tudi potrdili. Estera Korošec Foto: EK petek • 16. junija 2023 Aktualno Štajerski 3 Slovenija, Podravje • Slovenske avtoceste zabite s pločevino že pred poletjem Država se duši v prometu, rešitve pa Bolj se približuje poletje, bolj so slovenske ceste zabite s pločevino. Avtoceste se v jutranjih, popoldanskih in vikend prometnih konicah dušijo v prometu. A tako bo še nekaj let, saj so ■ rešitve šele v povojih. Nemalo ljudi, ki se dnevno vozijo na delo v Ljubljano, tudi s spodnje- ; podravskega konca, je nejevoljnih, ko se med potjo znajdejo v večkilometrskem zastoju in v strnjeni koloni čakajo tudi uro ali še dlje. še leta daleč ■ ■ Foto: CG Zastoji so na slovenskih avtocestah stalnica, najbolj jih občutijo vozniki, ki se dnevno odpravljajo na delo v prestolnico. „Na ljubljanskem obroču in avtocestnih vpadnicah nastajajo med delovniki v jutranji in popoldanski prometni konici vsakodnevni zastoji. Ob povečanem prometu do zastojev lahko prihaja zlasti na območju delovnih zapor," so pojasnili na DARSu. Prometno najbolj problematični meseci so maj, junij in september, ko se mešata turistični in dnevni migracijski promet. Po podatkih Družbe RS za avtoceste (DARS) so najpogostejši zastoji na gorenjski in primorski avtocesti ter ljubljanski obvoznici. Zaradi počitniških potovanj se gneča ustvarja na cestah, ki vodijo iz Avstrije, to je po gorenjski in štajerski avtocesti. „Na zastoje vplivajo tudi delovne zapore, na štajerskem koncu je to na odseku Dragučova proti Šentilju. Dela bomo predvidoma končali prvi teden julija," so pojasnili na DARSu in navedli, da je na slovenskih avtocestah največ prometa poleti, saj je Slovenija zelo tranzitna država, še posebej med poletno turistično sezono. „Vseka-kor je pri tem pomembno izpostaviti, da se takrat promet drugače prerazporedi. Več ga je ob koncih tedna, bolj enakomerno se tudi prerazporedi čez dan. Bolj obremenjena bo poleti samo primorska avtocesta oziroma odsek od Karavank do meje s hrvaško Istro, potovalni čas se lahko ob posameznih prometno zelo obremenjenih dnevih podaljša tudi za pol ure, celo uro ali več." Problematični štajerska in primorska vpadnica v Ljubljano Na DARSu pravijo, da se težav, ki jih povzroča konstantna rast prometa, zavedajo in nanje že leta opozarjajo. „Na mizi imamo načrte širitve štajerske in primorske vpadnice v Ljubljano z vzpostavitvijo tretjega voznega pasu, ki bi prometno situacijo bistveno izboljšala in zmanjšala jutranje in popoldanske zastoje. Če bi bilo vse odvisno zgolj od nas, bi se po tretjem pasu že vozili. Žal se zadeva upočasnju-je zaradi zahtev po pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj. Dela na štajerski in primorski vpadnici bi predvidoma potekala dve gradbeni sezoni. Na podlagi izdelane idejne zasnove vzpostavitve tretjega pasu na teh odsekih smo v letu 2021 ocenili, da je vrednost investicije 52,7 milijona evrov za primorsko vpadnico in 36,6 milijona evrov za odsek Domžale-Zadobrova na štajerski vpadnici." Ljubljansko obvoznico bi morali širiti že pred desetletjem Podatki kažejo, da je ljubljanski obroč najbolj obremenjen del slovenskih avtocest, posamezne odseke prevozi v povprečju tudi več kot 80.000 vozil na dan. „Tako že tečejo postopki - sicer dolgotrajni - pridobitve gradbenega dovoljenja za širitev odseka Koseze-Ko-zarje v šestpasovnico. Želimo si, da bi ga dobili čim prej, da bi postalo pravnomočno in bi lahko začeli gradbena dela. Hkrati obžalujemo, da je naša pobuda za širitev ljubljanskega obroča iz leta 2018 - pripravili smo tudi že strokovne podlage - na takratnem Ministrstvu za okolje in prostor naletela na gluha ušesa. Strinjamo se sicer z njimi, da je treba celostno ukrepati, poleg širitve obroča so pomembni tudi ukrepi trajnostne mobilnosti z javnim potniškim prometom in krepitev železniške infrastrukture, vendar bi glede na hitrost postopkov umeščanja v prostor in sprejemanja državnih prostorskih načrtov država ta projekt morala začeti že pred desetletjem. Poleg gradnje tretje razvojne osi in druge cevi predora Karavanke lahko le obnavljamo odseke - na leto v povprečju obnovimo 55 km smernih vozišč. Pred dnevi smo namenu predali obnovljeni priključek Leskoškova na severni ljubljanski obvoznici, poleti bo stekla gradnja novega avtocestnega priključka Dragomer na odseku primorske avtoceste med Brezovico in Vrhniko." Zakaj dela na avtocestah med poletjem Številni vozniki so nejevoljni zaradi obnovitvenih del na avtocesti prav v času poletne turistične sezone. Na DARSu odgovarjajo, da je zaradi manjše obremenjenosti z dnevnimi migracijami smiselno obvoznice in vpadnice v okolici večjih mest obnavljati poleti. Če se le da, se DARS na izrazito turističnih odsekih izogiba del v času poletja. „Običajno takrat na teh odsekih izjemoma opravimo le nujna oziroma interventna dela, ki so kratkotrajna, obnovitvenih del v času turistične sezone praviloma ne načrtujemo. A so tudi izjeme, na primer sedaj obnova viaduktov Podmežakla na odseku gorenjske avtoceste med priključkoma za Jesenice." Kdaj in kje najbolj neznosni zastoji „V zadnjih nekaj letih najhujše zastoje, ki jih niso povzročile prometne nesreče ali vreme, beležimo ob koncu poletja pred predorom Karavanke. Trajajo lahko pol dneva ali ves dan in so dolgi tudi več kot 15 km. Ob največjih konicah in povečanem tovornem prometu so najdaljši zastoji ob petkih na primorski avtocesti proti Ljubljani, ko je lahko kolona dolga 20 km, promet pa stoji po več ur. Taki zastoji so tudi ob junijskih praznikih, ki so dela prosti dnevi v tujini in ponekod sovpadajo s počitnicami, pri nas pa so še vedno močne dnevne prometne konice," so povedali na DARSu in potrdili, da delno na zastoje v smeri Avstrije vpliva tudi mejna kontrola. Na gorenjski avtocesti so to Karavanke, na štajerski pa Šentilj. Mojca Zemljarič Trnovska vas • Svetniki o (ne)smiselnosti šolskih prevozov Avtobus včasih vozi tudi prazen Podjetje Arriva, ki v občini Trnovska vas izvaja šolske prevoze, je upravo pozvala k čimprejšnji objavi razpisa za prihodnje šolsko leto. Kot je povedal župan Alojz Ben-ko, omenjeni avtobusni prevoznik ne ve, ali bo država dovolila kombinacijo šolskih in rednih linij, prijavljal pa se bo samo na razpise za obdobje enega leta in ne več. Razlogi za takšno poslovno odločitev naj bi tičali v trenutnem negotovem gospodarskem stanju in kroničnem pomanjkanju šoferjev avtobusov. Lahko bi šli peš ali s kolesom »Ker šolski prevozi predstavljajo velik strošek za naš proračun, letos nas bodo stali približno 60.000 evrov, je zdaj pravi čas, da začnemo razmišljati, ali jih bomo v prihodnje še izvajali kot doslej ali pa ubrali kakšen drug način,« je nagovoril svetnike. »Tisti, ki ste tudi v prejšnjih mandatih sedeli v občinskem svetu, se spomnite, da smo pred leti že sprejeli sklep o krčenju prevozov. Ker pa se je potem na nas vsul plaz kritik in očitkov staršev, da bomo krivi, če se bo njihovim otrokom na poti v šolo kaj zgodilo, smo se posuli s pepelom in od sklepa odstopili. Res je, da se je od takrat v občini marsikaj spremenilo, danes imamo bistveno boljšo infrastrukturo, zato je po mojem mnenju na mestu premislek, ali je res potrebno, da otroke še vedno pobiramo tako rekoč od vrat do vrat, nato pa jih avtobus marsikje pelje mimo pločnikov in kolesarskih poti, po katerih bi v šolo sicer lahko varno prišli peš ali s kolesom. Za povrh pa mnogi star- ši tudi s tako ureditvijo še zmeraj niso zadovoljni. Dejstvo je tudi, da je Arriva še edina, ki se prijavi na razpis, zato pri ceni sploh nimamo kaj, lahko jo le sprejmemo.« Število vozačev dnevno niha Friderik Škamlec, ki je tudi predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je poudaril, da je zadeva bolj zapletena, kot je morda videti. »Pred odločitvijo, kako naprej, potrebujemo temeljito analizo stanja, torej koliko otrok se vozi v šolo z avtobusom; če so katere linije prazne, slišati je, da so, potem vožnja sploh ni rentabilna ... Skratka, predlagam, da se ne prenaglimo, ampak si vzamemo leto dni časa, da pridobimo vse podatke, šele nato pa se odločimo.« Šolski prevoz naj bi uporabljalo od 97 do 102 otroka, je povedal Benko, so pa dnevna nihanja lahko kar velika: včasih jih je na neki liniji pet, kakšen dan pa ni nobenega šolarja, verjetno tudi na račun obšolskih dejavnosti, ki so bodisi pred poukom bodisi po njem. Tudi Manfred Jakop se strinja, da se o morebitnih spremembah ne odločajo prehitro. »Če jih bomo sprejeli, morajo to starši pravočasno izvedeti, da se lahko organizirajo. Obvezno pa moramo v pogovore vključiti šolo, da se uskladimo oziroma prilagodimo urnike, kjer je to mogoče. Seveda pa pridobimo analizo stanja, da vidimo, kje so linije smiselne in kje niso. Avtobusa namreč ne plačamo po številu potnikov, ampak po relaciji, za V Trnovski vasi bodo preučili, ali so vse dosedanje linije šolskih prevozov upravičene, zlasti tam, kjer imajo šolarji na voljo pločnike in kolesarske steze. enega otroka je najbrž ne bomo več imeli.« Leto dni za analizo in premislek Škamlec je opozoril na zakonske obveznosti občine glede šolskih prevozov. »Po zakonu smo namreč dolžni zagotoviti samo prevoz otrok zadnje triade iz podružnične šole v Trnovski vasi do matične v Destrniku in nazaj. Lahko se torej odločimo, da bomo zgolj zadostili zakonu ali pa bomo še naprej nudili več. Kot je sedaj, najbrž dolgoročno ne bo več vzdržno, ena od možnosti je, da organiziramo prevoz za otroke, ki so od šole na primer oddaljeni več kot štiri kilometre, težje pa rečemo, da v Bišu otrok ne bomo pobirali, v Ločiču pa.« Po daljši razpravi so se svetniki strinjali z enoletnim prehodnim obdobjem, v katerem bodo pridobili vse potrebne podatke in nato sprejeli odločitev. Občinski upravi so naložili čimprejšnjo pripravo razpisa, da se bo lahko izvajalec prevozov, najbrž bo tudi tokrat Arriva edina, nanj takoj prijavil. V naslednjem šolskem letu pri šolskih prevozih torej ne bo nobenih sprememb, ostale bodo tudi vse dosedanje linije. Senka Dreu Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 16. junija 2023 Ormož • Pogovor z županom ob občinskem prazniku Junija je v Ormožu čas za praznovanje Župan občine Ormož Danijel Vrbnjak je po petih letih dela na čelu občine z rezultati zadovoljen. V lokalni skupnosti z 12.000 prebivalcijimje uspelo udejanjiti večmilijonske projekte. Med drugim so komunalno opremili 12,5 hektarja obrtne cone, zgradili novo čistilno napravo, obnavljajo vodovodno omrežje in grajsko poslopje, zgradili so prizidek vrtca v Podgorcih, novo podobo je dobil tudi ormoški dom kulture. Župan Vrbnjak si je ob nastopu funkcije zadal cilj, da v občini pospeši gospodarsko aktivnost, kar mu je skupaj s sodelavci tudi uspelo. V mestu so nedavno odprli nov proizvodni obrat podjetja Carthago, ki je kupil 10 hektarjev veliko zemljišče in na njem zgradil tovarno, ki že obratuje. V drugem delu cone je občini uspelo prodati vseh 12,5 hektarja komunalno opremljenih parcel, na katerih bodo v prihodnjih letih zaživele različne dejavnosti, med drugim kovinska in lesna industrija, logistika ter obrtniški obrati. Za Carthago župan Vrbnjak pravi, da je investicija, ki bo zaznamovala ne- kaj desetletij. „Menim, da projekt ni pomemben samo za občino, temveč celotno regijo. 50-mili-jonsko investicijo so realizirali v enem letu, angažma vseh je bil res velik. Proizvodnja teče, zaposlenih je okoli 180 sodelavcev, do konca naslednjega leta jih imajo namen zaposliti še med 120 in 150. Avto- Letošnje praznovanje je še posebej slovesno, saj zaznamujejo 750. obletnico prve omembe Ormoža. Osrednja slovesnost ob prazniku bo danes, v petek, ob 18. uri. Na prireditvi pričakujejo tudi predsednico republike Natašo Pirc Musar. domi se v Ormožu že izdelujejo," je poudaril župan ormoške občine, ki si z ekipo sodelavcev prizadeva tudi za razvoj turizma v destina-ciji Jeruzalem Slovenija, zlasti za krepitev in promocijo ponudbe. „Vztrajni smo s promocijo po različnih kanalih, prisotni na sejmih, oblikujemo strategije, iščemo poti za sofinancerska sredstva. Uspelo nam je z dvomilijonskim projektom, v okviru katerega bomo obnovili grad in park ter oblikovali vsebine s poudarkom na doživetjih in digitalizaciji. Pripravili smo tudi projekt nove kolesarske poti od Svetinj do Jeruzalema, upamo, da bi nam tudi zanjo uspelo pridobiti sofinanciranje." Foto: Občina Ormož Župan Danijel Vrbnjak Obnova vodovoda in nova čistilna naprava Občina skrbi za vlaganja v komunalno infrastrukturo. Skupaj s sosednjima Svetim Tomažem in Središčem ob Dravi izvajajo obsežen osemmilijonski projekt obnove vodovoda. Lani jeseni so namenu predali novo čistilno napravo, ki omogoča čiščenje odpadnih vod iz mesta Ormož in Hardeka, pa tudi malih komunalnih čistilnih naprav. V Ormožu bi gradili nova stanovanja Župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, da je eden od temeljnih ciljev spodbujanje stanovanjske gradnje. Občini je uspelo prodati večino komunalno opremljenih parcel, kjer je bila lastnica: pri vinski kleti v Ormožu ter Ivanjkovcih in Miklavžu. V Ormožu nameravajo v prihodnje graditi večstanovanjske objekte -večji kompleks z 90 stanovanji pri gimnaziji in manjšega s 30 stanovanji pri zdravstvenem domu. Prav tako s prostorskimi akti pripravljajo pogoje za širitev stanovanjskih sosesk Lenta in Dolga Lesa ter možnosti gradnje v posameznih krajevnih skupnostih. Pomemben segment so tudi vlaganja v šolski prostor. V minulem mandatu so v Podgorcih zgradili prizidek vrtca, te dni pa začeli gradnjo novega vrtca v Miklavžu. Mojca Zemljarič Kidričevo • Za infrastrukturo 2,2 milijona evrov Obnova kanalizacije Njiverce Občina Kidričevo začenja dva velika infrastrukturna projekta - obnovo kanalizacije in vodovoda v Njivercah ter modernizacijo lokalne ceste Strnišče-Župečja vas. Foto: Občina Kidričevo Direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek in župan Anton Leskouar ob podpisu 1,8 milijona evrov vredne gradbene pogodbe za dela na komunalni in prometni injrastrukturi v Njivercah. V Njivercah so za izvajalca izbrali Komunalo Slovenska Bistrica. Obnovo kanalizacijskega in vodovodnega sistema v Njivercah so na občini napovedovali že nekaj časa, saj je obstoječi sistem v strnjeno poseljenem območju postal preobremenjen. „Obnovili bomo vodovodno infrastrukturo ter sistema fekalne in meteorne kanalizacije, na koncu pa preplastili tudi cestišče. Projekt je težak 1,8 milijona evrov, predvidoma bi ga končali konec naslednjega leta, torej po letu in pol. Izvajalec bo delo najprej začel pri trgovini Jager po vseh krakih Proletarske ulice. Ko bosta polaganje in priključevanje cevovodov posameznega sklopa končana, bomo v izogib prevelikemu prašenju cesto zaščitili z grobim asfaltom. Letos za projekt namenjamo 700.000 evrov," je povedal župan Anton Leskovar, ki se nadeja, da bodo krajani razumeli izredno situacijo v času gradbenih del: „Zavedamo se, da bodo lahko gradbena dela začasno onemogočila dostope do hiš, da bo med gradnjo nastajal hrup in se dvigoval prah. Že vnaprej se opravičujemo in prosimo za strpnost." Drugo veliko gradbišče se odpira na lokalni cesti med Strniščem in Župečjo vasjo. Odsek ceste bodo obnovili in tako zagotovili varnejšo ter boljšo prometno povezavo. Dela v vrednosti 380.000 evrov bo izvedlo podjetje Remont NG, predvideni rok končanja obnove je konec letošnjega septembra. MZ Slovenske gorice • Zagotavljanje infrastrukture za e-kolesarje Nakup polnilnic za električna kolesa Deset občin, ki spadajo pod Razvojno agencijo Slovenske gorice (RASG), sodeluje v projektu Trajnostna e-mobilnost. Investicija, ki jo sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, je vredna dobrih 121.000 evrov in zajema nakup polnilnic za e-kolesa, električnih koles in solarnih polnilnih klopi. Poleg promocijskih aktivnosti bodo izvedli tudi delavnice za varno vožnjo s kolesom, za katere bodo najeli poligon za kolesarje, med devetošolci spodbujali kolesarjenje in organizirali vodene kolesarske izlete po Slovenskih goricah. Dve tretjini sredstev iz EU Projekt bodo začeli izvajati julija in ga končali januarja prihodnje leto, občinski sveti Benedikta, Cerkvenjaka, Dupleka, Lenarta, Pesnice, Svete Ane, Svete Trojice, Svetega Jurija v Slovenskih goricah, Svetega Andraža in Šentilja pa morajo pred začetkom potrditi še investicijsko dokumentacijo. V Svetem Andražu so jo nedavno potrdili, za nekaj več kot tri tisočake pa bodo dobili e-polnilnico za kolesa, ki bo stala pred občinsko stavbo v Vitomarcih. Tretjino sredstev, dobrih 900 evrov, bodo morali zagotoviti iz občinskega proračuna. Kot je znano, je lani občina že kupila tudi nekaj električnih koles. Trajnostna e-mobilnost je pravzaprav nadaljevanje projekta Zelene Slovenske gorice, v okviru katerega so v vsaki od sodelujočih občin, razen v Pesnici, že postavili po eno solarno polnilno klop. V Pesnici jo bodo dobili letos, po ostalih občinah pa bodo razvrstili 24 polnilnic za e-kolesa; izjema je le Lenart, ki jih že ima dovolj, zato bo namesto tega dobil nova električna kolesa. E-kolo nič več le za starejše Slovenske gorice ležijo ob meji z Avstrijo, ki je zaradi dobro razvite kolesarske mreže, narave in kulturnih znamenitosti priljubljena destinacija za kolesarske počitnice. »Zakaj bi se ustavili na meji, če lahko pridejo tudi k nam, saj imamo veliko ponuditi? Res pa je, da moramo kolesarskim turistom zagotoviti dobre pogoje, sicer nas ne bodo obiskali,« pravi direktorica RASG Milojka Domajnko. »Kolesarjenje postaja vse bolj popularno. Statistični podatki kažejo, da število uvoza navadnih in električnih koles narašča, zlasti slednjih, in to tako za aktivno preživljanje prostega časa kot prevoz v službo.« Pred leti so se za električna kolesa odločali le starejši ljudje in tisti, ki kolesarijo po mestih, danes pa se je to zelo spremenilo. »E-kolesa so dobila čisto novo filozofijo, prepričanje, zanje pa se odločajo praktično vse skupine kolesarjev, celo otroški e-bicikli so v trenutku razprodani. Glede na trende, menim, da se bodo v prihodnosti najbolje prodajala gorska e-kolesa,« razlaga Maja Virnik, ki se že vrsto let ukvarja z uvozom koles priznanih blagovnih znamk. Ugotavlja, da je povprečen uporabnik električnega kolesa pri nas star med 45 in 50 let ter razmeroma dobro situiran, za nakup pa se odloča tudi vedno več parov, saj lahko na ta način kolesarijo skupaj. Senka Dreu petek • 16. junija 2023 Kmetijstvo Štajerski 5 Podravje • Bliža se žetev zlatega zrnja Cene pšenice in ječmena letos prepolovljene? Žitni klasi na poljih že dobivajo rumene odtenke, sezona žetve naj bi se začela še ta mesec, a o odkupnih cenah je še preuranjeno govoriti, letos zadržano pravi Franc Kučan, kmečki aktivist in predsednik komisije za odkup in prodajo žit, ki deluje pod okriljem Zadružne zveze Slovenije. Že sedaj pa je znano, da letos ne bo mogoče govoriti ne o rekordnih cenah, niti pridelkih. »Če bo letošnje letina žit povprečna, bomo lahko zadovoljni,« je dejala specialistka za varstvo rastlin na KGZ Maribor Marjeta Miklavc. Lanska jesen je kmetom po dolgih letih omogočila, da so bila semena žit pravočasno v zemlji, so pa kmetje zaradi izjemno visokih cen mineralnih gnojil izpustili gnojenje žit pred ali v času setve. Hranila oz. gnojila so vnesli ob dognojevanju žit v sredini februarja in posevki so v spomladanskih mesecih obetali dober pridelek. Deževje in moča, posledično tudi bolezni, so visoka pričakovanja močno ok-lestili. »Kmetje so imeli letos obilo težav z zaščito žit pred boleznimi. Namreč kljub večkratni zaščiti so se pojavile bolezni klasa, vsaj tako kažejo rezultati na sortnih poskusih. Zaščite so zaradi izpiranja delovale krajši čas. Ob tem je škodo povzročal tudi žitni strgač, ki s pos-trganjem listne mase vpliva na količino pridelka. Obilne padavine so žita prikrajšala tudi za pomembne mikroelemente, ki jih potrebujejo pri razvoju in rasti. Tako da o nadpovprečni letini letos ne moremo govoriti, če bo povprečna, bomo lahko zadovoljni. Več pa bo znanega ob žetvi, za zdaj je, kot radi rečemo, še vse v božjih rokah,« je povedala Miklavčeva. Glede začetka žetve 2023 pa je dejala, da bi lahko bili posevki ječmena za žetev pripravljeni že konec meseca. »Za pšenico pa težko rečem.« Odprta vrata ukrajinski pšenici Kot vsako leto pa je vroča žerjavica pred žetvijo tudi oblikovanje cen zlatega zrnja. Lani so bile cene rekordne, tudi zaradi špekulacij skozi celo rastno sezono. Znano je, da bodo letos cene žit doživele vrtoglav padec, slišati je, da tudi zaradi polnih silosov ukrajinske pšenice, ki vse do lanskega leta ni vsto- EU je lani sprejela uredbo, s katero je odpravila carine na ukrajinsko žito. Ta ukrep naj bi kazal na neomajno podporo EU Ukrajini pri soočanju s posledicami ruske agresije, vendar pa je ta isti ukrep povzročil neravnovesje na žitnem trgu EU. Uvoz pšenice in koruze v zrnju iz Ukrajine v tonah 2018 2019 2020 2021 2022* 2023** Pšenica 0 0 0 0 22 94 Koruza 0 0 0 0 2.778 2.094 * začasni podatki ** podatki vključujejo mesec januar pila na slovenski trg. Kot razkrivajo podatki ministrstva, so slovenski mlinarji oz. uvozniki lani prvič v petih letih uvozili 22 ton pšenice iz Ukrajine, zgolj januarja letos je bila ta količina že petkratna. Evropska komisija je sprejela ukrep, s katerim je dovolila uvoz žita (brez carin) v vse članice EU, razen Poljsko, Madžarsko, Slovaško, Bolgarijo in Romunijo. V teh pet članic je mogoče žito uvoziti le, če je namenjeno tranzitu v druge članice unije ali tretje države. Bruselj je uvoz v izpostavljene države omejil po tem, ko so se ukrajinske sosede zaradi prevelikih količin uvoza ukrajinskega žita znašle v težavah. Prišlo je do kopičenja zalog, zaradi česar je na trgu pristalo veliko žita po tako nizkih cenah, da izkrivljajo tržne razmere. Evropska komisija je tudi oblikovala paket pomoči v višini 150 milijonov evrov za kmete iz teh petih držav, ki so najbolj občutile odprtje žitnih vrat Ukrajini na trg EU. Toda Franc Kučan, predsednik komisije za odkup in prodajo žit, pravi, da bo morala EU pomagati tudi ostalim evropskim kmetom, če želi ohraniti proizvodnjo žit na svojih tleh. »Slovenske kmete skrbi založenost Italije, pomembne od-kupovalke, z ukrajinskim žitom, ter naših podjetij, na primer Perutnine Ptuj, ki je bila pomemben odkupo-valec krmne pšenice. Sicer pa je o cenah trenutno še preuranjeno go- voriti. Konec meseca bomo pogledali cene na borzah in pričakujemo, da bodo slovenski mlinarji poiskali slovensko pšenico, ki upošteva vse okoljske in pridelovalne standarde, ter jo tudi primerno plačali. Slovenski kmet namreč cenovno ne more konkurirati Ukrajini, ki je gigant na področju pridelave žit in kjer veljalo drugačna pravila. Konkuriramo pa lahko v kakovosti, saj kot kažejo prvi odzivi, naj bi bila moka iz ukrajinskih žit slabše kakovosti.« Prve informacije sicer so, da naj bi se cene ječmena in pšenice prepolovile v primerjavi z lanskimi, ko je odkupna cena najboljše pšenice dosegla tudi 390 evrov po toni. Kar pomeni, da bi bile odkupne cene lahko še nižje, kot so bile pred dvema letoma, torej pred draginjo in inflacijo, čeprav pa so pridelovalni stroški ostali na izjemno visoki ravni. »Ocenjujemo, da je strošek pridelave pšenice še vedno 300 evrov po toni,« je dodal Kučan. Mojca Vtič Slovenija • Cene pridelkov pri pridelovalcih aprila vnovič navzgor Najbolj seje podražila perutnina Kmetijski pridelki pri pridelovalcih so se aprila medletno v povprečju podražili za 8,2 odstotka. Cene živali in živalskih proizvodov so se zvišale za 11 odstotkov, cene rastlinskih pridelkov pa za 0,6 odstotka. Kot je v sredo objavil državni statistični urad, so cene živali za zakol porasle za 9,6 odstotka, najizrazi-teje so šle navzgor pri perutnini in prašičih. Cena mleka pri pridelovalcu je od januarja upadala, a je bila v četrtem mesecu še vedno 12,3 odstotka višja kot pred enim letom. Cene rastlinskih pridelkov so se aprila zvišale za 0,6 odstotka. Ze-lenjadnice so se v letni primerjavi podražile za 18,1 odstotka, sadike in cvetje pa za 5,3 odstotka. Višje so bile tudi cene vina, krompirja in žit. Cene svežega sadja so bile v povprečju nižje, ker se je cena jabolk znižala za skoraj petino. Odkup v skupini poljedelstvo je bil v četrtem mesecu vrednostno nižji za 61,4 odstotka. Vrednost odkupljenih ze-lenjadnic je upadla za 70,1 odstotka, ker je bila odkupljena precej manjša količina pridelka. Vrednost odkup- Ijenih pridelkov v skupini živinoreja je medtem porasla za 6,6 odstotka. Pri odkupljeni perutnini se je zvišala za 10,6 odstotka, po drugi strani pa je vrednost odkupljene živine za 0,6 odstotka upadla zaradi odkupa manjše količine živali za zakol, predvsem bikov, krav in prašičev. Na drugi strani so bile cene inpu-tov v kmetijstvu na letni ravni višje povprečju za 3,1 odstotka. Proizvodi in storitve za tekočo porabo v kmetijstvu so se podražili za 1,6 odstotka, za investicije v kmetijstvu pa za sedem odstotkov. Na letni ravni so se najbolj dvignile cene proi- zvodov in storitev za vzdrževanje zgradb (za 17,4 odstotka), semen poljščin (za 15,3 odstotka) ter drugih proizvodov in storitev (za 13,6 odstotka). Cene gnojil in sredstev za izboljšavo tal so se znižale za 25 odstotkov. Sta Podravje • Nujna pravočasna zaščita trte Peronospora na pohodu Vsakodnevno deževje in relativno visoke temperature v paru tvorijo idealne razmere za razvoj peronospore, ki je poleg v zadnjem času vse bolj razširjene trsne rumenice najnevarnejša bolezen vinske trte. »Vinogradniki naj bodo izjemno pozorni na stanje vinske trte, ob tem pa naj presledki med škropljenji ne bodo daljši od osem do največ 10 dni,« opozarja Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo in direktor Kmetijskega zavoda Ptuj. Foto: Mojca Vtič Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo, svetuje vinogradnikom, da naj presledki med škropljenji ne bodo daljši od deset dni. Bolezen napada vse zelene dele vinske trte, predvsem liste, ka-brnke in grozdiče. Prve okužbe na listih se običajno kažejo ravno v prvi polovici junija, ko se na zgornji strani listov pojavijo bolezenska znamenja v obliki rumenkasto razvodenelih peg, ki so podobne oljnim madežem. Dan ali dva kasneje se na spodnji strani listov pojavi belkasta plesniva prevleka, ki jo tvorijo trosonosci. Okužbe na mladikah so redkejše, veliko bolj nevarne in pogoste pa so okužbe kabrnikov. Na njih je opazna belkasto siva prevleka, kabrniki se po dolžini zvijejo, porjavijo in odpadejo. »Trenutno so posebej občutljivi kabrniki. Paziti in upoštevati je treba na presledke med škropljenji in dati prednost kurativnim učinkom. Še posebej občutljivi sorti sta rumeni muškat in modri pinot, veliko pa je odvisno tudi od lege. Sicer pa smo okužbe s peronosporo že zaznali, za zdaj so okužbe še lokalno omejene, vendar pa se lahko slika hitro spremeni, če vinogradnik zamudi razmak.« Ob kemičnem zatiranju bolezni je Rebernišek še izpostavil pomen zelenih del. »Še je čas, da trto v coni grozdja očistimo zalistnikov, saj še ni nevarnosti ožigov. Z odstranitvijo bujnega rastja bomo grozdju in trti dali več zraka in zmanjšali možnosti za okužbe.« Eden večjih vinogradnikov na območju Žetal Franci Plajnšek za zdaj težav s peronosporo nima. »Očitno smo ujeli prave časovne okvire za zaščito vinske trte, seveda pa smo pozorni na morebiten pojav bolezni,« pravi in dodaja: »Za zdaj razvoj trte kaže dobro letino, tudi časovno se zdi, bo letošnji vinotok, torej oktober, upravičil svoje ime.« V povezavi s peronosporo oz. boleznimi vinske trte ne gre pozabiti niti na oidij, ki velja za drugo gospodarsko najpomembnejšo bolezen vinske trte. Prvi simptomi oidija bodo namreč opazni po cvetenju, torej v prihodnjih dneh in tednih. Za pravočasno odkrivanje pojava bolezni je pomembno redno pregledovanje vinogradov. Mojca Vtič Zahtevek za popravek Podajam zahtevo za objavo popravka na del prispevka Kaj imata na občini početi Pukšič in Čeh? novinarke Senke Dreu, objavljenega v Štajerskem tedniku 26. maja. Pravilen zapis se glasi: »Gotovo prideta z razlogom, in to dopoldan ali popoldan, o čemer zmeraj obvestim oba podžupana. Mnogi sestanki so tudi v popoldanskem času, zlasti z izvajalci in dobavitelji, ti pa se večkrat hočejo srečati z bivšim županom Pukšičem.« Vlasta Tetičkovič Toplak, županja Občine Destrnik DAN ODPRTIH VRAT na Selekcijsko-poskusnem centru Ptuj Petek, 16. 6. ob 10. in ob 16. uri Sobota, 17. 6. ob 9. uri > Brezplačni vodeni ogledi posevkov vrtnin, zelišč ter poljščin in strokovno svetovanje o pridelavi. > Predstavitev lokalnih sort. y Trgovina s semenskim blagom. Dodatne informacije po tel. 041 768 284. SPC Ptuj, Ob Dravi 5a, Ptuj ior ^ Kmetijski inštitut Slovenije www.kis.si 6 Štajerski V središču petek • 16. junija 2023 Ptuj • Minoritska cerkev z novimi orglami S harmonijo v boljši svet za vse Na god svetnika čudežev sv. Antona Padovanskega so v mino-ritski cerkvi in samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj praznovali. Cerkev je bila polna, skoraj premajhna za vse, ki so želeli biti del tega praznovanja. Na koru so namreč slovesno zazvenele nove orgle. To se je zgodilo 12 let po posvetitvi novozgrajene cerkve, kije bila porušena 4. januarja leta 1945. Foto: Črtomir Goznik Sveto mašo je daroval in blagoslovil nove orgle mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Ob cerkvenih dostojanstvenikih, vernikih, botrih novih orgel in drugih dobrotnikih so se ga udeležili tudi predstavniki MO Ptuj z županjo Nuško Gajšek, župan občine Dornave Matej Zorko in predstavniki pobratenega Burghausna z župnikom župnije v tem mestu Erwinom Jaindlom ter podžupanom, ki so tudi ob tej priložnosti darovali. Zgodba novih orgel je podobna zgodbi prejšnjih, ki so bile v cerkev postavljene v zelo težkih časih. To je bilo namreč leta 1939, ko je samostan praznoval 700-letnico in je prihajal čas vojne. Žal so bile ob porušitvi cerkve povsem uničene. Ko so se leta 2020 odločili za nakup novih orgel, tudi ni bil najbolj prijazen čas, a jim je po treh letih uspelo. Nove orgle so zanimive in lepe, ne krasijo samo cerkve, bogatile bodo srečanja pri sveti maši ter drugih liturgičnih opravilih in raznih koncertih. Služile pa bodo tudi za potrebe Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Z njihovo postavitvijo je cerkev tudi v popolnosti dokončana. Ptujske orgle s tremi manuali, pedalom in 41 registri ter 2.572 piščali spadajo med večje v Sloveniji. Izdelalo in postavilo jih podjetje Orgle Dvoršak Andreja Dvoršaka. Orgle so največji instrument, kraljica glasbil, simbol harmonične povezanosti, instrument, ki je prilagojen določenemu prostoru. Z vsemi drugimi instrumenti lahko igramo kjerkoli in so vedno enaki, orgle pa morajo biti prilagojene prostoru, tako po velikosti kot samem izboru registrov, arhitekturi, da se lepo vklaplja-jo. Vsake orgle so tudi unikat, nekaj posebnega. Foto: Črtomir Goznik Nove orgle v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla Ptuj imajo 41 registrov, 206 tipk na treh manualih in v pedalu ter 2.572 piščali. „Ob spremljavi orgel dobi petje globlje sporočilo. Naša molitev postane čaščenje, zahvaljevanje in priprošnja. Po Antonu Martinu Slomšku so orgle praznična obleka bogoslužja. Orgle so skupek mnogih piščali, ki različno pojejo in imajo različno barvo tona. A skupaj lahko lepo zvenijo, kadar so piščali med seboj uglašene, kakor je tudi z življenjem v naši skupnosti. Te skupnosti lahko tvorijo harmonijo in slogo, kadar živimo v ljubezni, slogi, razumevanju in spoštovanju. Sebičnost, egoizem in iskanje sebe pa so glavni vzroki, da ne pride do harmonije med nami. Složnost, razumevanje in spoštovanje so tisto, česar nam mnogokrat manjka v našem življenju. Zato tudi ne zaživimo našega življenja v vsej svoji polnosti. Kako drugačen bi bil svet, če bi vsi govorili govorico ljubezni in srca," je ob blagoslovu novih orgel poudaril nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. P. Milan Kos se je zahvalil vsem, ki so kakor koli prispevali v prelepi večer 13. junija, ko so zazvenele nove orgle v cerkvi sv. Petra in Pavla Ptuj. Podelili pa so tudi zahvale bronastim, srebrnim in zlatim botrom. Med zlatimi botri je tudi MO Ptuj. Ptujska županja Nuška Gajšek upa, da bo zven novih orgel prinesel blagoslov vsem nam, tudi mestu Ptuj, da bomo skupaj gradili boljši jutri za vse. Nove orgle so stale 320.000 evrov. Sveto mašo in blagoslov novih orgel so obogatili pevci župnijskega pevskega zbora pod vodstvom Uroša Sagadina, na orgle pa je igral prof. Luka Gojkošek. MG Podravje • Direktor Komunale Ptuj Janko Širec na tiskovni konferenci o poslovanju podjetja Absolutno prepričan v pravilnost Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec ocenjuje, da glede notranjih nadzorov, ki jim je podvrženo podjetje, ne bi smelo biti sence dvoma o pravilnosti poslovanja. „Poslovanje spremljajo nadzorni svet, revizijska komisija in zunanja revizija." Sircu brez razpisa nou petletni mandat Nadzorniki so na majski seji, ko so obravnavali revidirano poslovno poročilo za lansko leto, dosedanjemu direktorju potrdili mandat še za naslednjih pet let. Imenovanje je bilo neposredno, brez razpisa. Janku Šircu se sicer mandat izteče oktobra, nadzorniki so z imenovanjem očitno pohiteli. „To ni nič neobičajnega, enako je bilo tudi pred petimi leti. Eden ključnih ciljev, kijih želim udejanjiti na tej funkciji, je, da postanemo ena najboljših komunal v Sloveniji, če ne najboljša, da smo do uporabnikov strokovni in dosledni ter da bo podjetje finančno stabilno, kot je to bilo do sedaj." Janko Širec je vodenje KP Ptuj prevzel 2. oktobra 2012, prvo leto kot vršilec dolžnosti direktorja. Z letošnjim oktobrom bo torej stopil v tretji petletni mandat. Direktor Komunale Ptuj za lansko poslovno leto pravi, da je bilo zelo zahtevno, zlasti zaradi energetske draginje in tudi volitev. „Moram reči, da smo leto uspešno prekrmarili. Čeprav smo na gospodarskih javnih službah pridelali kar nekaj minusa, smo ga na drugi strani na tržnem delu pokrili in podjetje ob koncu leta pripeljali do pozitivnega rezultata." Ovrgel je mnenje, da bi bile cene storitev KP Ptuj previsoke. Dejal je, da so primerljive z drugimi izvajalci na trgu. Dotaknil se je še očitka o morebitnem pretakanju knjiženja stroškov med posameznimi dejavnostmi, kar bi lahko na javnem delu povzročalo minus in na tržnem plus. Fluktuacija delovne sile in strojev med dejavnostmi je po njegovih besedah vodena pravilno. „Vse je pokrito z delovnimi nalogi." Pred napovedano revizijo občin, ki dvomijo o pravilnosti izračuna cen na oskrbi s pitno vodo, nima pomisleka oziroma strahu. „Tega se pravzaprav veselim. Naj revizor čim prej pride in revizijo konča, ker po mojem prepričanju ne more nič drugega dognati, kar ne bi pregledali že nadzorniki in drugi revizorji. Kdo od nas bi tvegal svoje premoženje ali licenco, da bi mi kakšen Ob direktorju KP Ptuj Janku Šircu je na kacijo z javnostjo oziroma mediji. Šaškova delovni stroj pošiljali malo levo in desno? Za vsako dejavnost imamo svoje stroškovno mesto, da imamo dejavnosti pod nadzorom." Zakaj niso kupovali (cenejše) elektrike na krajše obdobje V zvezi z nabavo električne energije, ki je poleg višjih stroškov dela glavni razlog za zvišanje cen oskrbe s pitno vodo in kanalizacije, je direktor Širec dejal, da je bila to takrat po njegovi oceni najoptimal- Foto: CG Podravje • Nadležni krvosesi letos množično na delu Po številu komarjev izstopajo Ormoške Nadležni krvoljubni brenčači letos - poleg dežja - kvarijo daljše večere. Občine slovenske Istre so se že lotile preventivnih akcij proti razvoju tigrastih komarjev (eni izmed 41 vrst komarjev v Sloveniji), za preprečitev razmnoževanja komarjev pa lahko veliko naredimo tudi sami. Nataša Knap z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pravi: »Kar lahko sami naredimo, je, da zmanjšamo število mest, kamor komarji odlagajo jajčeca, se pravi pokrijemo odprte posode s stoječo vodo v okolici hiše in na vrtičkih.« območju Račkih ribnikov in Ormoških lagun ulovili kar 12 različnih vrst komarjev!« Korejski komar zabeležen v Lovrencu na Dravskem polju Zaradi medicinskega pomena in vpliva na biodiverziteto so veliko pozornosti v okviru projekta namenili tujerodnim vrstam. Že pred začetkom nadzora so popisali tri tujerodne vrste: tigrastega, japonskega in korejskega komarja. Tigrasti in japonski komar sta razširjena v večjem delu Slovenije. »Korejskega komarja smo prvič popisali leta 2013 v Lovrencu na Dravskem polju, vendar ga od takrat nismo več našli: leta 2019 smo ga zaznali na območju Nove Gorice, kjer se je ustalil in se razširil po območju zahodne Slovenije. Vse tri vrste naseljujejo mestna okolja in so tako pogosto v stiku z ljudmi. Pikajo podnevi in so tako zelo nadležne. Tujerodne vrste komarjev so vezane na manjše umetne vodne habitate, najštevilčnejše so od julija do septembra, nato pa njihova številčnost upade. Nedavno je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo zaključil triletni projekt vzpostavitve nadzora prenašalcev vektorskih bolezni, kjer so bili v ospredju komarji, ki sodijo med najnevarnejše skupine prenašalcev virusov za ljudi. V okviru triletnega nadzora so na inštitutu popisali 34 vrst komarjev, skupaj že s prej poznanimi vrstami so torej zabeležili 41 vrst komarjev. Med vrstami so po številu ujetih komarjev prevladovale vrste poplavnega komarja, ki so vezane na poplavne ravnice in so s svojim agresivnim hranjenjem zelo nadležne, ter navadnega komarja, je dejala Knapova. Čeprav v svetu komarjev vlada velika pestrost med posameznimi vrstami, je vsem skupno, da za svoj razvoj nujno potrebujejo vodo. »V oziroma ob razna vodna telesa samice komarjev odlagajo jajčeca, v vodi pa živijo njihove ličinke in bube. Čisto kopenska stopnja v razvojnem krogu komarjev so samo odrasli komarji. Poleg vode prisotnost in sezonsko aktivnost komarjev določa temperatura okolja, od tega je namreč odvisno, ali se v okolju pojavljajo odrasli komarji ali ne.« Posledično so poplavna območja in naravni rezervati območja, kjer je število krvosesov veliko. V Sloveniji še posebej izstopa Prekmurje. Na območju Podravja so komarje vzorčili na 30 vzorčnih mestih, in sicer na širšem območju Maribora, Ptuja, Slovenske Bistrice, Rač, Lo- vrenca na Dravskem polju, Ormoža, Šentilja in Pesnice. »Po številu komarjev so izstopala območja naravnih rezervatov, kot so območja Ormoških lagun, Podvinci, Rački ribniki ter glinokopa jezera na Pragerskem in Perniško jezero. Na večini teh območij je bilo tudi ulovljeno število različnih vrst komarjev zelo veliko, tako smo na Po številu komarjev izstopajo območja naravnih rezervatov, kot so območja Ormoških lagun, Podvinci, Rački ribniki ter glinokopa jezera na Pra-gerskem in Perniško jezero. petek • 16. junija 2023 V središču Štajerski 7 poslovanja in svoje dobro delo CG Komunala tiskovna: nejša možnost. Elektriko bi sicer lahko kupovali za krajše obdobje, a je niso, ker niso želeli tvegati kršitve zakona o javnih naročilih (drobljenja naročila). Pa se doslej ni nikoli zgodilo, da naročila ne bi drobili? „Da bi jih zavestno drobili ne, če pa se zgodi, da kdaj prekoračimo količine, tudi sklenemo aneks," je priznal sogovornik, ki vztraja pri oceni, da je bila odločitev o nakupu elektrike za 400 evrov po megava-tni uri pravilna. Ob tem je spomnil, da so bila nekatera komunalna podjetja v bistveno večjih škripcih, Vodnjaki izgubljajo kondicijo Širec je priznal, da so izgube na vodovodnem omrežju velika težava. Izgubi se namreč četrtina načrpane vode, kar je milijon kubičnih metrov. Srečujejo se tudi z vplivom pesticidov, o čemer so dolžni poročati inšpekcijskim službam. Kljub temu so v KP na stališču, da je voda varna za distribucijo. „Ne glede na pomisleke o kakovosti pitne vode sem prepričan, da v tem slovenskem prostoru pijemo eno od boljših vod. Nedvomno pa bo treba že v bližnji prihodnosti nekaj ukreniti. Starejši globinski vodnjaki z leti načrpajo manj vode. Znano mi je, da MO Ptuj načrtuje dva globinska vodnjaka in se nadejam, da pride čim prej do realizacije. Se pa je treba tudi zavedati, da ko bo zgrajeno novo omrežje, bodo zneski omrežnin višji." S komunalnim blatom vse čisto Direktor ptujske Komunale se je dotaknil še vprašanja komunalnega blata, okoli katerega je v državi pred dvema letoma odmevala velika okoljska afera, saj so blato z Nadzorni svet vseh političnih baru Čeprav v nadzornih svetih ne morejo neposredno sedeti izvoljeni funkcionarji, na primer župani, pa to ne pomeni, da gre za apolitično telo, saj si župani tam nastavijo svoje pooblaščence, ki so njihova podaljšana roka. Predsednica nadzornega sveta v KP Ptuj je starosta ptujske politike Marija Magdalenc. Bila je vidna predstavnica stranke SD, tudi njihova kandidatka za županjo, nato je presedlala v Čelanov LDS. V KP Ptuj je nadzornica že več kot desetletje. Nadzornik Matevž Cestnik je bil desna in leva roka nekdanjega gorišniškega župana Jožeta Kokota. Nekdanja hajdinska direktorica Valerija Šamperl verjetno ni ravnala drugače, kot je naročil njen predpostavljeni župan Stanislav Glažar. Nadzornik v KP Ptuj je tudi vidni član stranke SDS Rajko Fajt. občin Spodnjega Podravja odlagali v gozdu na robu Pohorja. „KP Ptuj v zvezi s tem ni na nobeni zatožni klopi. Inšpekcijski postopek je končan, brez kakršnihkoli ugotovljenih nepravilnosti v našem podjetju. Končali smo tudi razpis za prev- tiskovni konferenci sedela Patricija Šašek, ki jo je podjetje pooblastilo za komuni-je bila v preteklosti piarovka SDSa. saj da so zapadla v hude likvidnostne težave in občinam niso bila zmožna plačevati niti najemnin za omrežje. „Ker so bili primorani elektriko plačevati po visokih cenah," je pojasnil Širec in dodal, da primerjave cen komunalnih storitev med posameznimi regijami, območji ali mesti niso tako enostavne, kot se zdijo na prvi pogled, ker so med drugim odvisne tudi od gostote poselitve, kondicije omrežij, nadgradnje dejavnosti (za odpadke in blato na primer sežigalnice) ter še več drugih dejavnikov. Vsi zaposleni v KP Ptuj so prejeli 1.400 evrov regresa. Direktor Širec za zaposlene ne izključuje še kakšne finančne nagrade, ki bo odvisna od poslovnega rezultata. Trenutno poslujejo dobro, je povedal. „Ob polletju kaže dobro, če bo šlo tako naprej, sem prepričan, da si tudi zaposleni zaslužijo nagrado." zem blata za naslednje štiriletno obdobje in dosegli eno najnižjih cen v Sloveniji, kar se pozna tudi na znižanju cen za uporabnike." Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Janko Širec je povedal, da so ga nedavno izvolili za predsednika Zbornice komunalnega gospodarstva, v katero je vključenih okoli 120 komunalnih podjetij. „Če bi bil kakršenkoli sum glede poslovanja v našem podjetju, mi člani podpore verjetno ne bi izkazali. Izvolitev si jemljem kot čast in izziv, da bomo lahko veliko naredili še na področju slovenskega komunalnega gospodarstva, ne samo v KP Ptuj, s katerim se lahko prav tako brez zadržka pohvalim - glede na to, kaj smo v podjetju našli pred desetimi leti in kje smo danes. Poslujemo solidno, lastniki in uporabniki so lahko brez skrbi, da bi se v bližnji prihodnosti porajale kakšne težave." Mojca Zemljarič Foto: CG lagune, Podvinci in Pragersko Komarji sodijo med najnevarnejše skupine prenašalcev virusov za ljudi. Večina brez težav, a zapleti se lahko pojavijo V povezavi s komarji se največkrat omenjajo virusi Zahodnega Nila, denga, zika in čikungunja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v 80 % v primeru okužbe z virusom Zahodnega Nila ta poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih. Podobno tudi pri denga virusu večina okužb poteka brez simptomov, kadar pa se pojavijo, je okužba največkrat podobna gripi. Okužba z virusom zika pogosto poteka brez simptomov, le okrog 20 % razvije simptome (vročina, glavobol, pordele očesne veznice ...), prav tako je potek bolezni po večini la- V Varaždinu nad komarje z vsesplošnim škropljenjem Zavod za javno zdravstvo Varaždinske županije je ta teden od ponedeljka do petka izvajal t. i. dezinfekcijo komarjev na območju celotnega mesta Varaždin in okolice. Škropljenje proti komarjem so izvajali s sredstvom Phobi Super PB z odobritvijo zdravstvenega ministrstva. Pred tem so pozvali vse občane na območjih tretiranja, naj se v tem času nikakor ne zadržujejo na zunanjih površinah in naj zaprejo okna. hek. Virus predstavlja nevarnost za nosečnice, saj okužba v zgodnji nosečnosti lahko privede do okvar na razvijajočem se plodu, opozarjajo na NIJZ. Za okužbo z virusom čikungunja pa je značilna povišana telesna temperatura (tudi do 40° C), mrzlica, bolečine v sklepih in mišicah, slabost ... Na vprašanji, kakšna je v Sloveniji nevarnost za okužbo s tovrstnimi virusi ob piku komarja ter kakšna je ocena tveganja za javno zdravje, je Nataša Knap odgovorila: »Virus Zahodnega Nila lahko prenaša avtohtoni komar Culex pi-piens in leta 2018 smo ga tudi potrdili v tej vrsti v Sloveniji (Pomurje). Leta 2018 je bilo v Evropi izjemno veliko primerov mrzlice Zahodnega Nila, takrat smo tudi v Sloveniji dokazali okužbo pri treh bolnikih. Vrsto je zato treba nadzirati tudi v prihodnje. Virus čikungunja in den-ga lahko prenaša invazivni tigrasti komar in v Evropi so bili že manjši ali večji izbruhi virusa (Italija, Francija), zato komarje, ulovljene pri nas, pregledujemo tudi na prisotnost teh virusov, a k sreči še za zdaj virusov nismo dokazali v komarjih v Sloveniji.« Skrbi pojav ščitastega komarja V času trajanja projekta so raziskovalci pregledali več kot 80.000 komarjev za prisotnost povzroči- V Sloveniji ni niti enega dovoljenega insekticida proti komarjem V Sloveniji trenutno ni dovoljena oz. je prepovedana raba insekticidov za zatiranje komarjev na prostem, saj za tovrstno rabo pri nas insekticida nimamo registriranega. Prav tako uporaba insekticidov zoper komarje, dokler so ti le nadležni in se zaradi njih ne pojavi izbruh bolezni pri ljudeh ali živalih, strokovno ni upravičena. »V primeru izredne situacije pa ima država zakonsko možnost za hiter nadzor nad komarji z namenom zamejitve bolezni,« so pojasnili na NIJZ. Število komarjev in pikov lahko zmanjšamo s preventivnimi ukrepi, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz). Kar lahko sami naredimo, je, da zmanjšamo število mest, kamor komarji odlagajojajčeca, se pravi pokrijemo odprte posode s stoječo vodo v okolici hiše in na vrtičkih. teljev bolezni. Njihova raznolikost v komarjih je zelo velika, vendar je stopnja okužbe zelo nizka. Ker pa so kar štiri vrste komarjev, ki so v Sloveniji zelo številčne, poznani prenašalci virusov, bakterij in parazitov, Knapova meni, da je potrebna pozornost in seveda nadzor, da zagotovimo pravočasno ukrepanje v primeru izbruhov. Opozarja tudi na spreminjajoče se okolje, ki lahko vpliva na pojav tako pre- našalcev kot tudi povzročiteljev bolezni. »Tako v zadnjih letih zbuja največ skrbi pojav ščitastega komarja v Evropi. Prepoznali so ga na Cipru in je sedaj prisoten že na večjem delu otoka, saj ga niso zatrli. Ta vrsta predstavlja veliko grožnjo, za zdaj predvsem v subtropskem in tropskem pasu, saj je prenaša-lec virusov denga, zika in rumena mrzlica.« Mojca Vtič 8 Štajerski Politika petek • 16. junija 2023 Podravje, Slovenija • Vlada bo spremljala cene od kmeta do trgovca »Želodec je začetek družbe, politike in kulture« Želodec je začetek družbe, politike, kulture je v nekem intervjuju dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar. In glede na rast cen na trgovskih policah so želodci potrošnikov vse bolj razdraženi. Po primerjavi cen osnovnih živil ki ni ustavila rasti cen živil, je sedaj vlada sklenila, da z odredbo o obveznem poročanju cen dobi vpogled v razmerje sil znotraj prehranske verige. Verige, za katero kmetje že leta pravijo, da je sestavljena iz različno močnih členov, med katerimi so najšibkejši ravno pridelovalci. »Pri kruhu je jasno, da država prek DDV zanj iztrži več, kot dobi kmet za pšenico, iz katere je spečen,« je dejal predsednik KGZS Roman Žveglič. Gospodarski minister Matjaž Han se je nedavno podpisal pod odredbo o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, s katero bo država od 1. julija šest mesecev spremljala cene pridelkov in izdelkov v prehranski verigi. Odredba naj bi bila poskus obvladovanja naraščajočih cen hrane, saj stopnja rasti cen hrane še vedno ostaja visoka, celo višja kot drugod v evrskem območju. Premier Robert Golob je tako dejal, da namerava vlada z odredbo ugotoviti: »kdo v verigi ima neupravičene dobičke in oderuške marže.« Z ukrepom želi vlada spremljati, analizirati in kontrolirati gibanje cen določenih proizvodov ter tako pridobiti podatke o stanju v verigah preskrbe s hrano. Predstavniki vlade naj bi na podlagi teh dognanj nato »v intenzivnem dialogu s ključnimi deležniki pre-hranske panoge« iskali učinkovite načine za obvladovanje cen v pre-hranski verigi. Zavezanci za poročanje so pridelovalci, posredniki, predelovalci in trgovci, torej deležniki v celotni verigi preskrbe s hrano, od mikro do velikih podjetij. V skladu z odredbo pa bo agencija za kmetijske trge zbirala cene in količine ter poreklo v sektorjih žit, mesa, mleka, jajc, sadja in zelenjave. Od kmetijskih in živilskih pridelkov bodo morali zavezanci poročati podatke o pšenici, moki, belem, polbelem in črnem kruhu, govejem mesu za kakovostni tržni razred A-R2, svinjskem mesu za kakovostni razred S, piščančjem mesu za prsni file in bedra perutnine, jajcih hlevske reje kategorije M in L in svežih jabolkih, nepredelanem ter svežem pol-nomastnem mleku, svežem posnetem mleku, jogurtu brez dodatkov, poltrdem siru ... Kmet ni razlog za podražitve Med zavezanci, ki bodo zavezani k poročanju cen in količin, bo S Hrovatič brez moči... Foto: Sta/M24 Ob vseh velikopoteznih napovedih bojev proti višjim cenam hrane in predvsem neenakovrednim razmerjem znotraj prehranske verige je vendarle treba spomniti, da že od leta 2015 deluje varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Njegova naloga naj bi bila ravno spremljanje dobrih poslovnih praks v prehranski verigi in opozarjanje na kršitve, morebitno reševanje sporov. To funkcijo sedaj opravlja Igor Hrovatič, nepoklicno, a ne brezplačno. V okviru zadnjih raziskav je ugotovil, da seje ravnovesje v verigi preskrbe s hrano poslabšalo ter daje stanje v verigi slabo. V primerjam z majem lani se je najbolj podražil sladkor, in sicer za 50 %. Riž za četrtino, enako siri in skuta ter jedilna olja. Cene govejega in perutninskega mesa ter kruha so v enem letu zrastle za slabih 20 %, kažejo statistični podatki. tudi Mlekarska zadruga Ptuj. Direktor Janko Petrovič sicer pravi, da so to počeli že doslej, kar pomeni, da so bili podatki vsaj na določeni stopnji v verigi že sedaj znani. »Menim, da bo rezultat zbiranj pokazal, da kmet ni razlog za tolikšne podražitve, da je slovenska proizvodnja konkurenčna, ob tem pa še z nižjim ogljičnim odtisom v primerjavi z uvoženimi izdelki, ki imajo za sabo več tisoč kilometrov. Seveda pa se poraja drugo vprašanje, ali bo lokalnost in torej trajnostna pridelava iz okolja pretehtala skrb za vsak privarčevani cent.« Kot pravi Petrovič, se prebivalstvo ne sooča le s cenovnimi pritiski hrane. »Kupna moč se zmanjšuje zaradi vse višjih najemnin, energentov, tudi stroškov izobraževanja otrok, ostalih stroškov . in potem na koncu zmanjka za hrano.« Vodja svetovalne službe na KGZ Ptuj Peter Pribožič pa meni, da je le polletno spremljanje cen prekratko obdobje in da odnosi v verigi od vil do vilic, od njive do mize ne bodo v celoti vidni. »Lahko bi storili tudi korak dlje in bi na posamezne izdelke zapisali, koliko dobi kmet, koliko predelovalna industrija in koliko trgovec. To bi bilo za tran-sparentnost najbolj primerno. V nekaterih državah se na to temo konkretno dogovarjajo, na primer v Franciji.« Pribožič še upa, da odredba o obveznem poročanju ni le všečna poteza vlade, ki bo dvignila prah, nato pa brez nadaljnjih korakov in potez vse zopet vrnila v stare tirnice. Mojca Vtič Videm • Po letu 2015 prvo zvišanje sejnin Za slabih 30 evrov bruto višja sejnina Svetniki v Vidmu so nedavno sprejeli še eno zvišanje, in sicer sejnin. V primerjavi z letom 2015 naj bi se zvišale za 20 %. Spremembe so svetniki potrdili brez razprave, z enim glasom proti. Proti predlogu je roko dvignil Friderik Likavec. Svetniki so s prepričljivo večino dvignili roko za zvišanje sejnin. V Sloveniji imamo 212 občin, raznolikih v velikosti, številu prebivalstva in še v čem. Tudi občinski sveti niso enaki. Manjše občine imajo po sedem svetnikov in več, večje do 45 (Maribor in Ljubljana). Razlike pa so tudi v višini sejnin, ki jih svetniki prejemajo. V Vidmu občinski svet sestavlja 17 svetnikov, in kot je bilo slišati, je občina Videm v času recesije torej še v mandatu Friderika Bračiča -leta 2015 - znižala plačila za opravljanje občinskih funkcij za 15 %. »Večina takrat sprejetih ukrepov zaradi recesije se je v tem času že odpravila, medtem ko so plačila sejnin, delovnih teles idr. ostala na znižani ravni ves čas,« je zapisano v obrazložitvi. Na majski seji so tako obravnavali predlog za 20 % povišanje plačil, kar pomeni, da bodo svetniki odslej za udeležbo na redni seji občinskega sveta prejeli 5,1 % plače župana. Za udeležbo na dopisni seji oz. na odborih pa 3,06 % župana. Konkretno to pomeni, da redna sejnina po potrjeni spremembi znaša 166,7 evra bruto (prej 139 evrov), medtem ko na izrednih sejah ali sejah odborov 100 evrov bruto. V pra- Foto: Mojca Vtič vilniku pa je še zapisano, da letni bruto znesek vseh sejnin, ki se izplačajo posamezniku, ne sme presegati sedem odstotkov letne bruto plače župana oz. 2.290 evrov bruto. Za dejavnost 17-članskega občinskega sveta sicer občina Videm letno nameni okrog 69.000 evrov, od tega za sejnine svetnikov, komisij, člane odborov okrog 45.000 evrov, večino preostanka za sofinanciranje političnih strank ter svetniških skupin, izvoljenih članov občinskega sveta. Mojca Vtič Podravje • Škoda po poplavah Drave 2012 Še vedno možnost izvensodne poravnave Od silovitih poplav Drave je minilo celo desetletje, ugotavljanje odgovornosti za obsežen poplavni val pa se na slovenskih sodiščih še vedno premleva. rFM V - Slovenski oškodovanci namreč množično tožijo avstrijskega upravljavca hidroelektrarn Verbund, saj naj bi z zadrževanjem vode povzročil večji poplavni val, kot bi bil ob naravnih visokih vodah. Verbund odgovornost zanika. Slovenska sodišča so medtem nekaj primerov že končala, a med vsemi je bil le en v korist oškodovanca, to je Rancarskega društva Malečnik. Sodba ni pravnomočna, vložena je bila pritožba. Vse druge sodbe Verbundu odgovornosti niso naložile: nekateri oškodovanci so zahtevke umaknili, pri drugih so sodišča ugotovila nepristojnost, v nekaterih primerih so postopke ustavili ali zavrgli, izdane so bile tudi zavrnilne sodbe. Na ptujskem sodišču so skupaj obravnavali 35 odškodninskih tožb, od tega 22 na pravdnem in 13 na gospodarskem oddelku. Do letošnjega marca so jih pravnomočno končali osem, od tega so tri zahtevke zavrnili, štiri zavrgli, v enem primeru je šlo za umik tožbe. Ptujsko sodišče je sicer nepravno-močno končalo še deset zadev, med katerimi se niti ena ni končala v prid oškodovancev. Odgovornosti za obsežen poplavni val in nastalo škodo ne tehtajo samo sodišča, ampak potekajo na ravni Republika Slovenija - Verbund pogovori o možnosti poravnave. Na Ministrstvu za na- ravne vire in prostor so povedali, da si za izvensodno rešitev spora prizadevajo že od leta 2017. „Ustanovili smo pogajalsko skupino, ki se v imenu RS pogaja z avstrijsko stranjo," so navedli v odgovoru na naše novinarsko vprašanje. Zanimalo nas je, v čigavem imenu in za katero škodo se država pogaja. Morebiti tudi za škodo lokalnih skupnosti, gospodarstva, fizičnih oseb ...? „Trenutno pogovori še potekajo, zato podrobnosti ne moremo posredovati," so pojasnili in izrazili pričakovanje, da bi v dog-lednem času prišli do sporazumne rešitve. „Saj je od poplav že več kot 10 let," so spomnili. MZ Foto: CG petek • 16. junija 2023 Podravje Štajerski 9 Cerkvenjak • Četrt stoletja uspešnega razvoja občine Število prebivalcev narašča V Cerkvenjaku se je začelo enomesečno slavje ob jubilejnem občinskem prazniku, ki bo svoj vrhunec doživelo v nedeljo, 18. junija, z mašo, preletom letal, povorko starih običajev in osrednjo proslavo. V zadnjem letu so največ investirali v infrastrukturo, pove dolgoletni župan Marjan Žmavc, in to od modernizacije cestnih odsekov, pločnikov in parkirišč do gradnje vodovoda, kanalizacije, optike in komunalnega opremljanja zemljišč za stanovanjsko gradnjo. »Ker ljudje v centru niso imeli kje parkirati, smo pri šoli odkupili zemljišče s staro hišo, jo porušili in uredili parkirišča za najmanj 30 avtomobilov. Zdaj tam načrtujemo še postavitev lokalne tržnice pa tudi polnilnico za električne avtomobile.« Milijon evrov • , 9 $9 za investicije Že nekaj let čakajo, da zasebni investitor konča gradnjo trgo-vsko-poslovnega centra, v katerem bodo dobili svoj prostor večja trgovina, lekarna in nekaj drugih lokalov. Ali Cerkvenjak z 2.200 prebivalci poleg Tuševe franšize Kea in Mercatorja »prenese« še eno trgovino? »Smo zelo tranzitna občina, poleg tega k nam po nakupe prihajajo tudi iz dela Svetega Andraža, Svete Trojice, Svetega Jurija ob Ščavnici in iz Radgone.« Tudi letos nadaljujejo z investicijami, zlasti na področju infrastrukture; zanje imajo na voljo približno milijon evrov. »V lani sprejetem proračunu smo sicer predvideli, da se bodo projekti nekoliko podražili, a se je izkazalo, da so zdaj še precej višji. Zato smo bili primorani z rebalansom nekatere oklestiti. Gradbeni trg se sicer že malce umirja, a bomo jeseni videli, ali bomo 'zvozili' z načrtovanim. 130.000 evrov bomo najeli kredita za nakup prostorov za lekarno, ki jih bomo oddali Lekarni Špringer, nadaljujemo z urejanjem Vitalin parka, ki mu bomo dodali še igrišče za odbojko na mivki, za kar smo pridobili 23.000 evrov od Fundacije za šport. Kar se optičnega omrežja tiče, smo dolgo čakali na Rune, nato pa se za izvedbo dogovorili s Telekomom, ki je zdaj nekje na polovici celotne občine. Računamo, da jo bomo z optiko v celoti pokrili najkasneje v letu 2025.« Zanimanje za gradnjo Zaradi bližine avtoceste in vsestranske urejenosti občine, ki prebivalcem zagotavlja vse glavne storitve, se število občanov iz leta v leto veča. Posledično je vrtec pretesen in že imajo gradbeno dovoljenje za njegovo širitev. Okvirna cena za štiri dodatne oddelke je od 800.000 do milijon evrov, sofinan- Marjan Žmavc: »V novem trgovsko-poslovnem centru bomo kupili prostor za lekarno, čakamo tudi na sofinanciranje širitve vrtca.« ciranje bodo iskali na razpisih, takoj ko bodo ti objavljeni in ko bodo lahko zagotovili tudi lastni delež. »Potrebujemo tudi več gradbenih parcel, saj je velik interes za individualno gradnjo, pod zdravstvenim domom pa bo zasebnik gradil dva OBČINA CERKVENJAK Spoštovane občanke in občani, ob 25. občinskem prazniku Občine Cerkvenjak vam iskreno čestitam za doseženo. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vašo podporo pri izvedbi projektov, ki so naš skupni cilj živeti lepše in bolje v urejenem okolju naše občine. Župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc stanovanjska bloka, v katerih bo skupaj 24 stanovanj.« Polna je tudi 3,5 hektarja velika poslovno-obr-tna cona v Brengovi, v kateri deluje 15 podjetij, zato se podjetniki že zanimajo za njeno širitev na zemljišča v neposredni bližini. Pozornost pa posvečajo tudi razvoju turizma. Poleg rimskih gomil, oživljanja rimljanskega življenja in starih običajev, razvoja vinogradništva, promocije kulture in delovanja društev bodo pri potomki Stare trte odkupili staro cimprano viničarijo in jo preuredili v muzej, načrtujejo pa tudi obnovo 22 metrov visokega stolpa pri gasilskem domu, s katerega se ponuja lep razgled na Slovenske gorice. Senka Dreu Sveti Andraž • Skozi Drbetince odslej brez težkih tovornjakov Krožišče bodo dvignili Delavci Cestnega podjetja Ptuj imajo pet mesecev časa, da dotrajano križišče v Drbetincih spremenijo v sodobno krožišče. Mimo njega vodi nova kolesarska povezava Trnovska vas-Vito-marci, ki je že dokončana, zato je bilo zdaj še bolj vidno, v kako slabem stanju je staro križišče, poleg tega je kolesarka precej višja od obstoječega cestišča, zato ga bo treba tudi poravnati z njo. Cesta skozi Drbetince je precej prometna, saj velja za enega od glavnih vhodov v Vitomarce, pot iz občine pa skozi križišče vodi proti Ptuju ali Lenartu. Da bi vsaj malo razbremenili promet, so se po besedah županje Darja Vudler Berlak z Direkcijo za ceste (DRSI) in sosednjimi občinami dogovorili za prepoved vožnje za tovorna vozila, katerih masa presega 7,5 tone. Tovornjaki bodo torej tam lahko vozili le še v primeru lokalnega prometa in dostave, vsa ostala večja vozila pa bodo morala na regionalno cesto. Krožišče bo stalo približno 160.000 evrov. Navezali ga bodo na kolesarsko pot, zgradili pločnik, uredili odvodnjavanje in poskrbeli za javno razsvetljavo. Priprava projekta, ki ga sofinancirata država in občina, je bila zahtevna, saj so morali krožišče nekoliko zamakniti zaradi tamkajšnje kapelice, urediti pa so morali tudi dovoz na bližnjo kmetijo. Križišče v Drbetincih bo postalo krožišče, cestišče pa bodo morali precej dvigniti, da ga bodo poravnali z novo kolesarko, ki teče mimo. Ker se je gradnja podražila (Cestno podjetje Ptuj je bilo z omenjenim zneskom najugodnejši ponudnik), je bilo na zadnji seji občinskega sveta, na kateri so tudi zaradi krožišča sprejemali rebalans proračuna, precej burno. Svetnika Tomaža Toša, ki ni podprl ne rebalansa in ne proračuna za letošnje leto, saj je obakrat dvomil v nujnost izgradnje krožišča, češ da je v občini več nujnejših stvari, kot na primer ureditev pločnika od gasil- skega doma do šole, je razburilo še dejstvo, da se je investicija v kro-žišče v samo nekaj mesecih podražila za dodatnih 60.000 evrov. II v , v 1 vtvv V načrtu se eno krozisce Krožišče v Drbetincih, ki se je te dni spremenilo v gradbišče, zaradi česar je promet občasno oviran, pa je le prvo od dveh načrtovanih. Prihodnje leto naj bi DRSI začela graditi krožišče še na drugi strani občine, natančneje na regionalki Juršinci-Vitomarci-Cerkvenjak. Urejeno bo tik pod podružnično šolo v Vitomarcih, občina Sveti Andraž pa bo tudi tam, tako kot v Drbetincih, financirala pločnik. Glede na številne investicije, ki jih DRSI ustavlja zaradi premalo denarja v državnem proračunu, in to kljub že podpisanim pogodbam, pa se kaj lahko zgodi, da bo začetek gradnje drugega krožišča pri Sv. Andražu prestavljen. Senka Dreu Kidričevo • Petrol ostaja koncesionar Računajo na znižanje cen V Kidričevem je marca završalo zaradi visokih stroškov ogrevanja. Četudi je lokalna skupnost v sistem ogrevanja vložila zajeten kupček denarja, to ni ustavilo rasti cen toplote. Zaradi nezadovoljstva uporabnikov je občina predlagala razvezo pogodbe s koncesionarjem, to pa je Petrol. Kidričani so na zboru krajanov v marcu precej negodovali zaradi dotrajanosti ogrevalnega sistema in visokib cen na položnicah. Do danes se o razvezi koncesijske pogodbe niso dogovorili. Po besedah direktorja kidričevske občinske uprave Damjana Napasta postopek ni tako enostaven. „Gre za odkup koncesijske pogodbe, s čimer se morata strinjati obe strani, uprava Petrola na eni in občina na drugi strani. Menim, da je še vedno možen kompromis s Petrolom, če nam pride nekoliko naproti. Nimamo nekih hudih zapletov, da ne bi bilo možno priti do kompromisne rešitve," je pojasnil Napast in dodal, da se koncesijska pogodba po redni poti izteče leta 2026. Občina Kidričevo je v minulih letih skupaj s poslovnim in skladiščnim objektom nekdanjega Revitala kupila tudi kurilnico, v kateri so peči na lesne sekance. Peči so usposobili in jih dali v najem Silkemu, ki Pe-trolu prodaja toploto za ogrevanje kidričevskega blokovskega naselja. Dodatno je občina zgradila nov vročevod, da so kurilnico povezali na ogrevalni sistem. Kaj pa učinek vložka? Čeprav je občina poskrbela, da sta lahko Petrol in Silkem v času energetske krize ogrevala s cenejšim energentom, so se zneski na položnicah uporabnikov kljub temu zvišali. Direktor občinske uprave Damjan Napast je razložil, da če ne bi bilo vzporednega cenejšega energenta (sekancev), bi bila podražitev še večja. „Drži, da je bil javni vložek v sistem ogrevanja visok, vendar če tega ne bi bilo, bi bila cena ogrevanja precej višja. Predvidevamo, da se bo pritisk na cene v naslednji ogrevalni sezoni umiril. Po naših izračunih bi se morale cene znižati." Slovenske gorice • Dražji odvoz odpadkov Za poldrugi evro višji stroški Šest občin lenarške upravne enote ima že od leta 2018 enotne tarife za ravnanje z odpadki. Simona Biro (levo), direktorica Ceropa, in Boštjan Berlak, Sauberma-cberjev prokurist, utemeljujejo nove cene odvoza odpadkov. Gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v občinah Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica opravljata dva koncesionarja: podjetji Saubermacher Slovenija in Cerop. V Saubermacherju so zadolženi za zbiranje, v Ceropu pa za obdelavo in odlaganje v odlagališču v Puconcih. Doslej veljavne cene storitve so nespremenjene že od prvega januarja 2020, torej zadnja tri leta in pol, zaradi vse višjih stroškov pa sta bila koncesionarja prisiljena pripraviti predlog za povišanje. Medtem ko je 120-litrska črna posoda z davkom na dodano vrednost mesečno stala 15,29 evra, bo dražja za 80 centov oziroma za 4,8 odstotka in bo znašala 16 evrov. Višja bo tudi cena odvoza bioloških odpadkov - biološka posoda se bo podražila za 15,8 odstotka, in to s petih na 5,8 evra. Povprečen znesek na položnici za odvoz odpadkov z biološkimi vred bo torej s prvim julijem letos poldrugi evro višji kot zdaj, kar pomeni 21,80 evra. Letos načrtujejo, da bodo v občinah UE Lenart skupaj zbrali 5.445 ton vseh odpadkov, kar je dobrih 231 ton več kot dve leti prej, torej leta 2021. Kot pravi Boštjan Berlak, Saubermacherjev prokurist, ki občinskim svetnikom skupaj z direktorico Ceropa Simono Biro predstavlja elaborat z novimi cenami odvoza komunalnih odpadkov, imajo v podjetju poleg visokih stroškov tudi velike kadrovske težave. »Delujemo v neposredni bližini Avstrije, kjer so plače neprimerljivo višje, zato delavce težko zadržimo pri nas, saj si raje poiščejo delo čez mejo.« SD Foto: MZ Foto: SD Foto: SD 10 Štajerski Kultura petek • 16. junija 2023 Knjigarnica PA DA BI ZNAL, BI VAM ZAPEL Proti koncu šolskega leta je še nekaj gneče v zvezi z zapovedanim šolskim branjem, a bistveno manj. Tedaj mladinski knjižničarji spravimo knjige za obvezno branje in drugo podobno čtivo v skladišče, iz njega pa postavimo nazaj na prosti pristop tiste zgodbe, povesti in romane, ki jim radi rečemo kar počitniško branje. Priznati pa je treba, da je knjig vsako leto več in je drenj na vseh knjižnih policah. Ob takih »knjižnih premikih« vedno pade v oči kakšna stara knjiga, nekoč priljubljena, a zdaj pozabljena. Takšna je tudi pesniška antologija z naslovom Pa da bi znal, bi vam zapel današnje Knjigarnice. Tako, na prvi pogled, se ji vidi, da je bila nekoč zaželena: platnici imata zdrsane robove, hrbet je večkrat prelepljen ter odstopa zgoraj in spodaj, barva zbledela, knjižni blok je osivelo orumenel, listi imajo zdelane robove .. .In žig je star, v krožnici je vpisano Ljudska in študijska knjižnica Ptuj, ravno na sredi žiga pa Mladinski oddelek. Pod žigom je signatura, izpisana s staromodnim »tintnim« svinčnikom in s prepoznavno pisavo knjižničarke Milke Kerbler, nad žigom je z redečim svinčnikom zapisan M in pod njim prav tako z rdečo in podčrtano še PA. To pomeni, da je knjiga za mladino (M) in da je postavljena po začetnih črkah naslova Pa da bi znal, bi vam zapel. Seveda je na zadnji strani prvotna oznaka prelepljena s sodobno nalepko, znakom Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in UDK oznako M 82-1 (poezija za mladino). No, zadnjo platnico si je z neodstranljivimi čačkami privoščil nek bralec. Pesmi je izbral in uredil Niko Grafenauer, ki je na začetku zapisal: Vabilo k branju Prepričan sem, dragi mladi bralci, da je marsikateri med vami že znal na izust prenekatero pesem naših znanih pesnikov, ki se jo je naučil za šolsko oceno ali za kakšno proslavo, nato pa jo je kmalu spet pozabil. Včasih pa tudi ne: če mu je bila všeč, se mu je najbrž vsaj kakšna kitica ugnezdila v spominu in jo bo mogoče kot svojo duhovno prtljago nosil s sabo vse življenje. Najbrž pa mi boste pritrdili, da je takšno učenje pesmi na pamet bolj šolsko opravilo in da ga le malokdaj spodbudi resnično nagnjenje do poezije. Prav gotovo pa so med vami tudi številni taki bralci, ki jim je všeč zvočna, s podobami bogata in ritmično urejena pesniška govorica, v katero so ujeta najrazličnejša doživetja... Taka porumenela knjiga lahko navduši bolj staro bralsko dušo in za vas, cenjeni bralci Knjigarnice, sem izbrala naslednji pesmi: SVETLOBA VPOKARJINI Kot prožna gnetljiva gmota se na široko udaja svet. Po cestah hodita lepota v kavbojkah in smeh deklet. Gibki koraki, zibajoči se boki, blizu so zvezde in daleč tla. Razmaknjeni so neba oboki s kopji nedohitih želja. In krožijo ko blesteči planeti po orbiti aprilskih dni. Od njih pokrajina se sveti In po sinjem cvetu diši. Za njimi ostaja sled svetlobe in tu pa tam kakšen cvet. POKRAJINA 1966 Kako je lepa ta pokrajina ti mali hribi ki bi drug čez drugega ta cesta ki se spušča v senco in na oni strani pride spet na sonce ta vinograd na desni poln prašnega grozdja in škorcev te hiše na levi pogreznjene do streh v zeleno ta košček Drave čisto odzadaj malo moder in zelo bleščeč Kako je lepa ta pokrajina toda ne moreš je prijeti Samo gledaš jo in si vesel da si tu doma. Pravo je napisal Tone Pavček, drugo Andrej Brvar, knjiga je izšla leta 1977 (Zbirka Knjižnica sinjega galeba; 205). Liljana Klemenčič Ptuj • Sožitje za sožitje 2023 »Dela so zgodbe, ustvarjene z dušo« Sestavni del letošnjega projekta društva Sožitje pod naslovom Sožitje za sožitje sta bili tudi dve ustvarjalni delavnici, v kateri so uporabniki VDC Sožitje Ptuja pod vodstvom mentorjev Janka Mariniča in Voja Veličkoviča ustvarili lastne intarzije in grafike. V okviru razstave Slikar naj bo, kije bila 1. junija v Kavarni Evropa, so jih predstavili javnosti, nato pa izvedli licitacijo. Vodila jo je Nina Jeza, umetnostna zgodovinarka in kustosinja. Z izkupičkom zbranih sredstev bodo osebam z motnjo v duševnem razvoju omogočili višjo kakovost življenja ter vključevanje v ožje in širše socialno okolje. Odprtje razstave, ki je bila uvod v licitacijo, so uporabniki VDC Sožitje obogatili še s kulturnim programom. „Naše vodilo je, da ni smisel delati stvari namesto človeka, ki nečesa ne zmore, ampak da poskrbimo za primerne pogoje, da bo svojo potrebo v največji možni meri zadovoljil sam. To daje ljudem občutek enakosti, vključenosti in moči," je ob tej priložnosti poudaril predsednik društva Sožitje Ptuj Janko Šuman. Vsak, ki je kupil eno od razstavljenih del, je tako pomembno prispeval k uresničevanju tega vodila. Vsako leto se lotijo projekta, ki se mu posvetijo z vsem znanjem. Tudi tokrat so jim na pomoč priskočili dobri ljudje. Pobudnik projekta je bil mojster intarzije Vojo Veličkovič, ki od leta 1974 živi in ustvarja na Ptuju. Aktiven je na različnih področjih dela. Društvu Sožitje je podaril nekaj intarzij iz svojega širokega opusa. V času od predstavitve ptujskih slikarjev, ki je tudi del projekta Na razstavi Slikar naj bo so licitirali grafična dela in intarzije uporabnikov nico grafik je vodil prof. likovne umetnosti Janko Marinič. Foto: Črtomir Goznik VDC Sožitje Ptuj. Ustvarjalno delav- Sožitje za sožitje, do razstave Slikar naj bo je bilo prodanih že nekaj njegovih del. Nekatera pa je razstavil tudi na sami razstavi, kjer je predstavil tehniko dela in delavnico intarzije z uporabniki VDC Sožitje Ptuj. Povedal je, da je užival pri delu z uporabniki. Nanje je zelo ponosen, druženje z njimi ga je obogatilo. Zahvalil se je za čudovite trenutke, ki jih je preživel z uporabniki. Zelo je ponosen, da je razstava pritegnila toliko ljudi. „Dela so zgodbe, ki so ustvarjene z dušo," je poudaril Vojo Veličkovič. Z vsakim nakupom bo življenje uporabnikov lepše in boljše, ker „Sožitje smo vsi - vi in mi". Foto: Črtomir Goznik Pod vodstvom mojstra intarzije Voja Veličkoviča so uporabniki ustvarili intarzije, hkrati pa je potekala tudi prodajna razstava intarzij Voja Veličkoviča. V društvu Sožitje že vrsto let sodelujejo s prof. likovne umetnosti Jankom Mariničem. Skozi umetnost je ustvaril pristen odnos z uporabniki in spodbudil njihovo likovno ustvarjalnost. „Moja želja je bila, da bi se z uporabniki sprehodili po ptujskih ulicah in bi si vsak izbral svoja vrata ali okno in bi risali na kraju samem. Ker pa to ni bilo mogoče, sem ptujska vrata in okna fotografiral, jih predstavil, nakar si je vsak od malih umetnikov izbral svoj motiv, ga narisal v več variantah. Risbe smo prenesli v računalniški program, izrezali pa s pomočjo laserja. Sledilo je tiskanje. Vsi, ki so sodelovali v nastajanju grafik, so jih tudi odtisnili," je povedal. Umetniki so uživali v svojem ustvarjanju, prav tako pa tudi vsi tisti, ki so sodelovali na licitaciji in kupili njihova dela na dogodku, ki je bil veliko več kot le umetniški. MG Videm • 7. Večer pod zvezdami Zadišalo je po ljubezni V Doleni so v sklopu Vidovih dni v začetku junija izvedli kulturno prireditev pod naslovom Večer pod zvezdami, namenjeno vsem ljubiteljem dobre in spevne glasbe, pesmi ter uživanja ob plesu. Ker pravijo, da ima noč svojo moč, so se tokrat prepustili ljubezenskim verzom. Na pragu vročega poletja, ki ima vonj po pokošeni travi, po ljubezni, zorečem žitu, po počitnicah, sta nastopila harmonikarja Uroš Ber in Jure Majcen. Uroš, pravi mojster igranja, je v uvodu vse prisotne popeljal v prireditev s prekrasnimi skladbicami. Nato so večer zaokrožili član KUD Cirkulane Dani Po-lajžer, ki je zapel in zaigral na tam-burici ter ustni harmoniki, z njim je zaigral na kitaro Nejc, ki obiskuje varstveno delovni center Sonček, poučuje pa ga učiteljica Jasna, zaplesali sta odrasla folklorna skupina FD Rožmarin, ki jo vodi Bojan Glaser, in otroška folklorna skupina FD Rožmarin, ki jo vodita Bojan Glaser in Monika Butolen, zapela je Moška komorna skupina KD Destrnik pod vodstvom Damjane Žampa, zaigrali so tamburaši KD Cirkulane pod vodstvom Boštjana Polajžerja, zapeli so ljudski pevci Prešmentani faloti, vodi jih Milan Galun. Program je po- vezovala Zdenka Golub Vse navzoče so nagovorili predsednica FD Rožmarin Dolena Jana Potočnik, podžupanja občine Videm Vesna Vinko, predsednik KS Dušan Hebar in svetnik občine Videm Friderik Likavec. Predsednica Jana je dodala, da prireditev zagotovo ni nikogar pustila ravnodušne- ga: »Drobne stvari so tiste, ki delajo naša življenja boljša, lepša, srečnejša, popolnejša in polna ljubezni. Hvala vsem, ki so delili drobtinice bogate in raznolike kulture.« Sledilo je družabno srečanje z zakusko pod toplo zvezdno nočjo, ki je v marsikom prebudila lepe in prijetne občutke. Da je prireditev Foto: Janko Šel uspela, gre zahvala številnim dona-torjem, pa tudi aktivu žena, saj so članice pripravile še kako okusno pogostitev. Aktiv žena sodeluje na vseh prireditvah, pripravljajo tečaje kuhanja in izpopolnjujejo znanja s predavanji, z ročnimi deli pa ohranjajo tradicijo naših prednikov. Zdenka Golub petek • 16. junija 2023 Podravje Štajerski 11 Gorišnica / Agencija Klopotec uspešno posluje že 30 let Promocijsko sporočilo Največ šteje prijazen in iskren odnos Agencija Klopotec letos obeležuje uspešnih 30 let poslovanja. Ustanovil jo je Franc Večerjevič iz Osluševcev (občina Ormož), ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja oral ledino na področju življenjskih zavarovanj. Na takratni zavarovalnici Adriatic so zelo hitro opazili njegovo strokovno znanje, vztrajnost in posluh za druge, zato so mu ponudili odprtje lastnega podjetja. Danes žanje sadove svojega dela in se ponaša z eno najuspešnejših slovenskih zavarovalniških agencij v sklopu Zavarovalnice Generali. Eden izmed večjih uspehov agencije Klopotec je predvsem ta, da se z upokojitvijo lastnika Franca Večerjeviča njena vrata ne bodo zaprla. Že pred dobrimi dvajsetimi leti sta se namreč podjetju pridružili obe njegovi hčerki Mateja inTeja. Dvojčici sprva nista nameravali slediti poslovni poti njunega očeta, vendar je usoda želela drugače. Že kot majhni deklici sta nehote vzljubili to delo, ne da bi se tega sploh zavedali. Starša sta jima privzgojila vrednote delavnosti, odgovornosti in poštenosti, ki jim sledita še danes. Prve delovne izkušnje sta sicer pridobili v gostinski dejavnosti, a sta nato dokaj hitro sprejeli povabilo očeta v agencijo. Kot pravita, nista imeli prav nobenih privilegijev, ker sta bili direktorjevi hčerki. »Najin oče je vedno vse zaposlene obravnaval enako in midve nisva bili prav Foto: Agencija Klopotec Mateja Večerjevič Laptuš in Teja Večerjevič Rižnar ter njun oče Franc Večerjevič nobena izjema. Delali sva iste zadeve kot drugi, spoznavali različne zavarovalniške produkte, pridobivali nove stranke in hodili na teren. Ob študiju in dodatnem izobraževanju sva uspešno opravili tudi ustrezno licenco oz. dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika,« sta pojasnili sestri, ki sta zadnjih deset let tudi na čelu podjetja. Mateja je prevzela vodenje poslovalnice v Gorišnici, Teja pa v Ormožu. Njun oče Franc je sicer še vedno vključen v samo poslovanje podjetja, prav tako je ostal večinski lastnik, vendar se počasi umika. »Pomembno je, da nama oče zaupa ter verjame v najino znanje in sposobnosti. Želiva si, da agencija tudi v prihodnje raste in se še naprej razvija. Ohranili bi radi tako število zaposlenih kot strank in morda že zelo kmalu stopili še eno stopničko višje,« »Najina prednost je, da agencijo vodiva skupaj, kar pomeni, da si pomagava, se dopolnjujeva, hkrati pa se morava tudi znati dobro usklajevati, kar ni vedno lahko. Seveda tudi kdaj -pride do konflikta, ampak to samo pomeni, da neki problem uspešno rešiva. Nenehno se učiva, tako druga od druge kot tudi od vseh naših zaposlenih,« sta izpostavili Mateja in Teja. Vse od ustanovitve 1992 imajo pisarno tudi v Ormožu, in sicer na Ptujski cesti. Poslovni prostori Agencije Klopotec so v novem poslovno-stanovanjskem objektu v Gorišnici, kamor so se priselili pred tremi leti. Svojim strankam ponujajo vse vrste zavarovanj, od avtomobilskih, premoženjskih, življenjskih in številna druga. Foto: Agencija Klopotec Praznovanje 30-letnice agencije Klopotec v krogu sodelavcev sta dejali sogovornici, ki sta na 30. rojstni dan postali tudi solastnici, vsaka je namreč od očeta prejela 10-odstotni delež podjetja. Še vedno je na prvem mestu osebni stik Kljub tej odločitvi sta ostali vključeni v vsakdanje delo s strankami, ki jih dojemata kot del njihove velike družine, z veliko večino sta stkali prijateljske vezi. Po podobnem principu deluje tudi preostalih šest zaposlenih. »Pri zavarovalniškem delu je najbolj ključen spoštljiv in zaupen odnos med zavarovalnim agentom in stranko. Treba je biti prijazen, nasmejan in ustrežljiv. Naša naloga je, da vse tisto, kar obljubimo, tudi drži. Predvsem pa, da smo na razpolago takrat, ko ljudje potrebujejo našo pomoč,« je povedala Teja in dodala, da so najbolj veseli, ko so stranke zadovoljne in ostajajo pri njih že vrsto let: »Najlepše je slišati, ko ti nekdo reče, sestavi polico tako, kot ti misliš, da je prav. Jaz ti zaupam.« V zadnjem času so poslovanje prilagodili sodobnim potrebam strank, torej je mogoče večino zadev urediti na daljavo oz. preko elektronske pošte. Še vedno jim je veliko ljubši osebni stik, in sicer v kateri izmed obeh poslovalnic ali pa na domačem naslovu. Obe sestri sta prepričani, da nikakor ne bi bili tako uspešni brez prijaznega in pozitivnega odnosa, ki ga imajo do svojih strank. Ptuj • Ob jubileju KGZ Ptuj odprli vrata kmečki tržnici Ptuj z novo tržnico lokalno pridelane hrane? Deveti junij ni bil samo praznični dan za KGZS Zavod Ptuj, kije praznoval svojo 70-letni-co, ampak je bil to praznični dan tudi za mesto z okolico, saj so simbolično odprli vrata kmečki tržnici. Mesto, ki je z investicijo na nekdanji mestni tržnici izgubilo svoj tržni prostor, naj bi tako na novi lokaciji ob sedežu Zavoda Ptuj, na Ormoški cesti 28, dobilo toliko želeni prostor za lokalno pridelano hrano in dobrote slovenskega podeželja. Vsako leto, že 34 let zapored, jih naše kmetije uspešno predstavljajo na vsakoletni razstavi oz. sedaj festivalu dobrot slovenskih kmetij in tudi prodajajo. Obiskovalci in kupci na festivalu si že dolgo tudi želijo, da bi jih lahko kupovali na stalni lokaciji v mestu. Prvotne obljube o tem, kako jih bo mogoče kupovati na prenovljeni mestni tržnici, se niso izpolnile oz. se je poskus s trgovino Škrnicl izjalovil. Tudi preselitev na Prešernovo ulico ni dala želenih rezultatov. Ob tem se moramo samo vprašati, kako to, da nam v teh namerah ne uspeva, če pa naši lokalni pridelovalci lahko uspešno prodajajo v vseh drugih okoljih, po celi Sloveniji in nekateri tudi čez mejo, v sosednji Avstriji. V KGZS Zavodu Ptuj so uredili prodajni prostor, zagotovili priključke za elektriko in vodo ter stojnice. Sedaj pa je na kmetijah oz. nosilcih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, da to priložnost izkoristijo, prav tako pa kupci. Pri tem pa seveda morajo imeti vso podporo okolja. Domači kmetje prodajajo povsod naokoli, le na Ptuju ne Na kmetiji Mihec v Stojncih v lasti Franca in Jožice Janžekovič pridelujejo zelenjavo na 12 ha površin. Svoja prodajna mesta imajo povsod, le na Ptuju ne. Tako prodajajo na tržnici v Slovenj Gradcu, na Bolšjem sejmu in glavni tržnici v Mariboru, veliko pa tudi doma. „Super bi bilo, če bi se kmečka tržnica prijela, da bi obratovala vsaj enkrat na teden, na določeni dan. O tem se Foto: Črtomir Goznlk V Seka baru so ob jubileju spekli tudi vola. Sicer pa so Članice in Člani različnih društev oz. aktivov žena in deklet ter TD Ptuj, ki je začelo z razstavo Dobrote slovenskih kmetij, skupaj s KGZS Zavodom Ptuj, obiskovalce povabile na pokušino domačih jedi. Foto: Črtomir Goznlk Ob 70-letnici KGZS Zavoda Ptuj so simbolično odprli vrata kmečki tržnici. Prvi prodajalci si želijo, da bi se prijela. že dolgo govori. Zagotovo pa bo potreben čas, da se bo prijela," je o vzpostavljanju kmečke tržnice na Ptuju povedal Franc Janžekovič. Tudi Kristina Budja iz Stogovcev, kjer so se v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji usmerili v pridelavo zeliščnih sirupov, sadnih namazov in domačih piškotov, je povedala, da bi bila dobrodošla enkrat tedenska prodaja tudi na Ptuju, da bi malo krožili, prišli s svojo ponudbo še v to okolje. Sedaj prodajajo v Moravskih Toplicah, na tržnici v Radgoni, tudi na sejmu v Radgoni in še na nekaterih drugih lokacijah. S svojimi izdelki pa želijo priti tudi na prodajne police katere od lokalnih trgovin na Ptuju. Tudi na kmetiji Hergan iz Šikol, nosilka dejavnosti je Brigita Hergan, ki je znana pridelovalka buč- nega olja, različnih namazov iz bučnih semen, bučnih piškotov, bučne potice in drugih tovrstnih izdelkov, si želijo, da bi lahko bili del ponudbe na kmečki tržnici na Ptuju. Kupci na festivalu Dobrote slovenskih kmetij, kjer vsako leto uspešno prodajajo, jih venomer sprašujejo, kje bi lahko tudi med letom na Ptuju kupili njihove izdelke. Zdaj se ta priložnost ponuja. Zelo bi bili veseli, če bi se kmečka tržnica prijela. Sedaj prodajajo na ljubljanski tržnici, na Vrhniki, v Brezovici, tudi v Novi Gorici, v trgovini s kmečkimi izdelki. Kmečke tržnice na Ptuju bi bili veseli tudi v zeliščarstvu Erker iz Laporja, kmetiji Hecl iz Orehove vasi, ki se ukvarja s pridelavo sirov in jogurtov, kmetiji Babič iz Žu-pečje vasi, ki je znana pridelovalka mesnih izdelkov, Turistični kmetiji Črešnik, katere široko ponudbo domačih dobrot Ptujčani že dobro poznajo, ekološki kmetiji Pivko iz Stojncev (izdelki iz aronije), kmetiji Čeh iz Podvincev (izdelki iz česna in čebule), kmetiji Petre Ješovnik (Cogetinci) s ponudbo testenin in svežih kokošjih jajc in Sadjarstvu Ivana Bera iz Kočič v Žetalah, znanih pridelovalcih paprike in jagod ter jabolčnega soka. Tudi te kmetije imajo svoja prodajna mesta na številnih mestih po Sloveniji, le na Ptuju ne. Glede na to, da so s prodajo v drugih okoljih že vsi močno zasedeni, bo veliko odvisno tudi od določitve prodajnega dne in od urnika prodaje ter same promocije in ponudbe. Sama lokacija je lahko dostopna, tudi parkirnih mest je dovolj. MG 12 Štajerski Kronika petek • 16. junija 2023 Slovenija • Skrb vzbujajoči podatki NIJZ Vsak drugi mladoletnik poskusil marihuano Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je konopljo vsaj enkrat v življenju poskusil eden od petih slovenskih mladostnikov v starosti 15 let (20,6 odstotka) in skoraj vsak drugi mladostnik v starosti 17 let (42,2 odstotka). Foto: Pexels Ob tem inštitut opozarja, da je mednarodna primerjava izpostavila višje ravni uporabe konoplje med slovenskimi mladostniki kot med vrstniki iz drugih držav. »Mladostniki iz Slovenije pri uporabi konoplje presegajo povprečje vrstnikov iz drugih držav in se uvrščajo v sam vrh 45 držav, ki so bile vključene v raziskavo Z zdravjem povezana vedenja 2018 (HBSC 2018),« so opozorili. Mladi, ki niso zaposleni, niti niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, so še posebej ranljivi glede uporabe psihoaktivnih snovi, sporoča NIJZ in dodaja, da so podatki raziskave, opravljene med udeleženci programa Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O), opozorili na višje ravni razširjenosti konoplje med udeleženci programa PUM-O kot med všolanimi mladimi, saj je skoraj 60 odstotkov udeležencev programa PUM-O vsaj enkrat v življenju uporabilo konopljo, poroča NIJZ. Zakaj posežejo po mamilih? »Mladostništvo je pogosto zaznamovano s številnimi izzivi, ki lahko vodijo v nezadovoljstvo s samim s seboj ter s svetom okoli sebe. Želja po prevzemu odraslih vlog in večji samostojnosti v času, ko nastopijo pomembne spremembe v mladostnikovih možganih, ustvarja tudi možnosti za slabo premišljene odločitve in vpletenost v tvegana vedenja, kot so tvegano spolno vedenje, kajenje tobaka, uporaba alkohola, tvegano vedenje pri vožnji in uporaba prepovedanih drog. Uporaba psihoaktivnih snovi lahko pomaga mladim premagovati nezadovoljstvo, a si hkrati ustvarijo lažno predstavo o tem, česa vsega so sposobni in kako lahko brez večjega napora izpolnijo svoje želje in pričakovanja. Skozi pripadnost skupini, ki uporablja psihoaktivne snovi, pridobijo občutek moči in vrednosti, ki pa ni v skladu z družbenimi vrednotami in normami,« na vprašanje, kaj mlade vodi v uporabo droge, odgovarja NIJZ. Ugotavljajo še, da kljub obsežnemu številu raziskav, ki potrjujejo škodljivost uporabe in številna tveganja, povezana z uporabo psiho-aktivnih snovi v mladostništvu, »mladostniki živijo v kulturi, v kateri družinski, družbeni, skupnostni in medijski vplivi pogosto prikazujejo uporabo psihoaktivnih snovi v obdobju mladostništva kot pričakovano in normalizirano vedenje, in ne kot znatno zdravstveno tveganje«. Uporaba psihoaktivnih snovi tako pri mladih pogosto ni identificirana kot rizično tvegano vedenje, zato mladi ne dobijo pomoči pravočasno. Pogosto se to zgodi šele takrat, ko jih zaradi uporabe psihoaktiv-nih snovi in pridruženega vedenja obravnavajo na psihiatriji, policiji ali pa jim grozi izključitev iz šole, izpostavlja inštitut. O posledicah Med kratkoročne posledice uporabe konoplje se uvrščajo okrnjen kratkoročni spomin, zaradi katerega se posameznik težje uči in si težje zapomni informacije, slabša sposobnost presojanja, slabše sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo. »Kratkoročne posledice uporabe konoplje so vidne tudi v duševnem zdravju, in sicer se lahko pojavijo občutki tesnobnosti, pri uporabi večjih količin konoplje lahko nastopita paranoja in psihoza. Med dolgoročne posledice redne uporabe konoplje se uvrščajo slabša akademska uspešnost (slabši šolski uspeh, slabša dosežena izobrazba, opustitev šolanja), večja verjetnost uporabe drugih prepovedanih drog in razvoj zasvojenosti, večje tveganje za kronični bronhitis in psihotične motnje, še posebno če so uporabniki v preteklosti že imeli tovrstne težave ali pa so prisotne v družini. Redna uporaba konoplje lahko poseže tudi v razvoj. P. Krušec Avstrija • Šok - pohištveni trgovec Kika/Leiner je bankrotiral Brez službe bodo tudi Slovenci Novica, da gre znano podjetje Kika/Leiner v stečaj in daje lastnik najavil zaprtje kar 23 od skupno 46 prodajaln, odpustil pa naj bi tudi 1.900 od 3.900 delavcev, je odjeknila v javnosti daleč izven avstrijskih meja, tudi na sončni strani Alp. V graškem Leinerju in Kiki so v preteklosti radi kupovali tudi Slovenci, zlasti tisti iz severovzhodnega dela države. Prvi je nekoč na področju pohištva, podobno kot je to bila za oblačila veriga veleblagovnic Kastner & Ohler, veljal za pojem kakovosti, temu primerne so bile seveda tudi cene. Novica o napovedanem stečaju, zapiranju prodajaln in odpuščanju delavcev je pri nas marsikoga spomnila na čase po osamosvojitvi Slovenije, ko so zaradi izgube jugoslovanskega trga številne tovarne propadle in povzročile prave socialne bombe. Zdelo se nam je, da propadi tako velikih sistemov v urejenih gospodarstvih niso mogoči. Je lastnik podjetje prevzel s figo v žepu? A ni tako. Na posledice slabega poslovanja in spremembe na trgu očitno niso imuni niti naši severni sosedje. Podjetje Kika/Leinerje pred petimi leti dobilo novega lastnika, ki je že takrat število zaposlenih s 5.000 znižal na sedanjih 3.900, a v tem času kljub temu pridelal za 150 milijonov evrov dolga, večinoma davkov, ki jih dolguje državi. Zdaj naj bi brez dela ostalo še 1.900 delavcev, med njimi kar nekaj Slovencev. Koliko, še ni znano. Mario R. iz Dupleka je v klicnem centru podjetja v Gradcu, kjer so skrbeli za logistiko, naročila in montažo pohištva, dobil odpoved že pred mesecem dni, ko o bankrotu zaposleni še niso niti slutili. Pravi, da se zdaj »v hiši« na veliko špekulira, ali je novi lastnik, holding Signa, že ob prevzemu leta 2018 delal s figo v žepu in načrtoval propad podjetja. Državi so namreč zdaj pripravljeni poplačati le petino dolga, manjši delež naj bi dobile tudi banke upnice. Vse ostalo bo padlo na pleča upravičeno razburjenih avstrijskih davkoplačevalcev. In to vključno s petimi milijoni evrov, ki so jih trgovcu s pohištvom med pandemijo nakazali pri Zvezni agenciji za financiranje co-vid-19 (COFAG), ki je bila ustanovljena za podporo avstrijskemu gospodarstvu v koronakrizi, čeprav je že takrat marsikaj kazalo, da se podjetju ne bo več uspelo postaviti na noge. Foto: Leiner Kam so izginili milijoni evrov, se sprašuje 1.900 od 3.900 zaposlenih, ki bodo ostali brez dela pri avstrijskem trgovcu s pohištvom Kika/Leiner. Kika/Leiner že v prisilni poravnavi Deželno sodišče v avstrijskem Sankt Pöltnuje v torek sprožilo postopek prisilne poravnave nad pohištvenim trgovcem Kika/Leiner, potem, ko je lastnik podjetja minuli teden razglasil insolventnost. V sklopu prestrukturiranja bo trgovec zaprl 23 od sedanjih 40 trgovskih centrov. Družba v predlogu finančnega prestrukturiranja upnikom v obdobju dveh let obljublja poplačilo 20 odstotkov terjatev. Družba sicer upnikom po pisanju avstrijskih medijev dolguje okoli 340 milijonov evrov, od tegaje 132 milijonov evrov terjatev nezavarovanih. Upniki imajo sicer za prijavo terjatev čas do 8. avgusta. Od centrov pod znamko Kika naj bi med drugim ostali delujoči dva na območju Dunaja ter eden v Dornbirnu, Innsbrucku, Linzu, Eugendorfu, Ansfeldnu, Sankt Pöltnu, Wiener Neustadtu, Gradcu in Celovcu. Od centrov pod znamko Leiner pa naj bi odprti ostali po eden na Dunaju, v Salzburgu, Kremsu, Tullnu, Vösendorfu in Gradcu. Leto dni čaka na žafransko drage stole »Prodaja v Kiki/Leinerju je zadnja leta počasi, a vztrajno padala, saj se očitno spremenjenim razmeram na trgu niso znali prilagoditi. Premalo je bilo storjenega na področju digitalizacije in spletnih naročil, tu niso sledili napredku ostale konkurence. Prodajaln že dolgo niso posodabljali, zdi se, da so enake že od pamtiveka,« meni naš sogovornik. »Ker podjetje samo ne proizvaja pohištva in druge opreme za dom, ampak so odvisni od drugih proizvajalcev in dobaviteljev, je tu še dodatna težava glede logistike. Vemo, kakšno je stanje v transportu. Čakalne dobe so se zato podaljšale, kupci so postajali vse bolj nezadovoljni, cene izdelkov pa so ostajale visoke, sploh v primerjavi s cenovno ugodnejšima pohištvenima gigantoma Ikeo ali Jyskom, ki pa za razliko od Kike/Leinerja pohištvo izdelujeta sama in tako sama vplivata na dostavne roke. Da je v podjetju marsikaj narobe, dokazuje tudi primer gospe, ki je bila tam zaposlena polnih 40 let, zdaj pa je kot upokojenka zunanja sodelavka, zadolžena za usposabljanje v klicnem centru. Povedala nam je, da je včasih obvezno vse kupovala v Kiki ali Leinerju, zdaj pa že dolgo zahaja drugam, najraje v Ikeo. Tu je še stranka, ki je poklicala v klicni center, preden so me odpustili kot višek. Pri Leinerju je naročila šest stolov za jedilnico in zanje plačala neverjetnih 15.000 evrov. Nato pa jih v letu dni še ni dobila. Si predstavljate njeno jezo in razočaranje? Vprašala me je, ali se mi takšen način ravnanja s strankami zdi normalen, a ji žal nisem mogel pomagati, saj nisem dobil informacije, kdaj bo končno prišla do teh žafransko dragih stolov.« Senka Dreu Kakor vreme rožnika mini, taka se grudna ponovi. 11/25 13/27 11/24 17/2( 12/22 13/24 11/24 12/25 14/25 11/24 10/24 22' N W E S Li 3/2Í Danes bo sončno, popoldne in zvečer bodo nastajale plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 22 do 27 °C. OBETI V soboto bo precej jasno, popoldne bodo v notranjosti še nastale posamezne plohe ali nevihte. V nedeljo bo pretežno jasno in topleje. Napoved za Podravje pretežno jasno UBifiB Nedelja 18.fi. pretežno jasno nnrro Ponedeljek 19.6. delno oblačno Vir: ARSO Footgolf Postajamo konkurenčni na vseh ravneh Stran 14 Atetika Slovenke in Slovenci na Ptuju četrti Stran 14 Mali nogomet Veliko gledalcev, 81 ekip iz štirih držav Stran 15 Kegljanje V borbenih igrah slavili pod-lehniški kegljači Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Atletika • Miting na Finskem tednik íPoílulajtí naí na íudounún íjilztu! RADIOPTUJ «« d/Uetu. www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Stahl pokazal mišice, Čeh nezadovoljen zaradi prestopov V Turkuju (približno 200.000 prebivalcev) na jugovzhodu Finske je med tednom potekal miting zlate serije svetovne atletike. Udeležili so se ga trije Slovenci, vsi so se zavihteli na oder za zmagovalce - vsak je zasedel svojo stopničko ... Na najvišjo tokrat ni stopil svetovni prvak v metu diska Kristjan Čeh, ampak Anita Horvat, ki je v teku na 800 m zmagala s časom 1:58,73, kar predstavlja njen osebni rekord. Podvinčan Kristjan Čeh je tokrat moral priznati premoč olimpijskemu zmagovalcu in nekdanjemu svetovnemu prvaku Danielu Stahlu iz Švedske, ki je v najdaljšem metu disk zalučal 70,38 m daleč. „Tekma bi bila zelo uspešna, če ne bi imel prestopov. Dvakrat sem vrgel prek 71 m. Po četrtem metu so mi namerili 71,39 m in najprej dvignili Kristjan Čeh je na Finskem doživel prvi poraz v sezoni. „Tudi to je motivacija za naprej," je dejal ob tem. Miting v Turkuju na Finskem, disk, rezultati: 1. Daniel Stähl (Švedska) 70,38 2. Kristjan Čeh (Slovenija) 68,67 3. Lukas Weißhaidinger (Avstrija) 66,84 4. Andrius Gudžius (Litva) 66,50 5. Fedrick Dacres (Jamajka) 66,09 6. Sam Mattis (ZDA) 61,74 7. Simon Pettersson (Švedska) 59,11 8. Lawrence Okoye (V. Britanija) 58,15 belo zastavo. Šele potem so doso-dili prestop. Še vedno menim, da do njega ni prišlo. Sem se pritožil, video sodniki so mi pokazali posnetek. Iz enega kota ni bilo prestopa, z drugega pa naj bi bil milimetrski. Stahl je zadel dva meta in je bil tokrat boljši. To je tudi motivacija za naprej, bova tekmovala že čez tri dni v Estoniji. Bo zanimivo, sem v zelo dobri formi, Stahl pa tudi," je po tekmovanju pojasnil Čeh. Lani in letos je neporažen v diamantni ligi, tekmo na Finskem pa je začel z 68,67 m in povedel. V vodstvu je ostal tudi po polovici tekme, čeprav je v naslednjih dveh serijah ostal brez veljavnega izida. Tako je bilo tudi v četrti seriji, po kateri je bil še na čelu, nato pa ga je s svojim petim metom, ki je meril 70,38 metra, prehitel Stahl. Slovenski rekorder iz Podvincev pri Ptuju je v predzadnjem metu vrgel 67,44 metra in ostal pred Avstrijcem Lukasom Weisshaidinger-jem (66,84 m), ki je bil tretji. Bronast je bil že na OI v Tokiu in na SP leta 2019 v Dohi. Čeh je v zadnji seriji še četrtič ob svojem imenu namesto daljave vpisal ničlo in s tem ostal na drugem mestu. Stahl je zmago potrdil z 69,63 m, drugo daljavo tekme, tretji je ostal Weisshaidinger. Četrti je bil nekdanji svetovni (2017) in evropski prvak (2018) An-drius Gudžius iz Litve (66,50 m), bronast na lanskem SP v ZDA. Na petem mestu je končal Jamajčan Fedrick Dacres (66,09 m), svetovni podpr-vak leta 2019. Tretja predstavnica Slovenije na tekmovanju je bila Neja Filipič, ki je v troskoku v zadnji seriji zmogla daljavo 13,83 m, s čimer je osvojila 3. mesto. JM, sta Rokomet • NLB liga Začetek nove sezone s tekmo superpokala v Ormožu Nogomet • NK Aluminij V četrtek začeli skupne priprave Na seji združenja slovenske državne rokometne lige, lige NLB, so se člani seznanili s sklepom krčenja prvoligaškega tekmovanja s 14 na 12 udeležencev. V ligi NLB bo po sezoni 2023/24 igralo 12 klubov, so sporočili z Rokometne zveze Slovenije. V ligi NLB se bo v novi sezoni, ki se bo začela 9. septembra, tako še zadnjič merilo 14 klubov, po sezoni 2023/24 pa se bo liga zmanjšala na 12-člansko. To pomeni, da bodo iz lige neposredno izpadli zadnji trije uvrščeni klubi, enajstouvrščeni pa se bo z drugo-uvrščenim iz druge slovenske rokometne lige, 1. B MRL, pomeril v dveh dodatnih kvalifikacijskih tekmah za mesto v ligi NLB v sezoni 2024/25. V ligo bo neposredno napredoval prvak 1. B MRL. V ligi NLB bo tako na sporedu 26 krogov rednega dela (dvokrožni sistem) brez končnice, z začetkom 9. septembra 2023 in zaključkom 25. maja 2024. Potrjen je bil tudi koledar tekmovanj. Prvo dejanje nove sezone bo superpokalno tekmovanje, oziroma Medtem ko se slovenska izbrana vrsta pripravlja na kvalifikacijski tekmi s Finsko vgosteh (petek, 16.6., ob 18.00) in Dansko doma (v ponedeljek, 19.6., ob 20.45 v razprodanih Stožicah), so naši nogometni prvoligaši v tem tednu zvečine že začeli priprave na novo sezono 2023/24. Čeprav so uvodne aktivnosti v veliki meri namenjene testiranjem in spoznavanju z novinci, pa je vsak začetek težak - tudi po tako kratkem premoru. Podobno kot nogometaši so aktivni tudi v upravah, kjer sestavljajo igralske mozaike. Kidričani so v končani sezoni dobro sodelovali z Mariborom (posoja Šturma in Gorenaka) in Varaždinom (posoja Jagiča in Črnčeca), kar želijo nadaljevati tudi v prihodnje. Jagič naj bi že bil del dogovora tudi za novo sezono. Najbolj vroče vprašanje v Kidričevem pa je nedvomno to, ali bo rdeče-beli dres tudi v prihodnje nosil Nik Marinšek. Kapetan šumarjev je na radarju številnih klubov, zato je odhod za odškodnino, ki bi zadovoljila obe strani, klubsko in Nikovo, nedvomno mogoč. Priprave naj bi vseeno začel v kidričevskem športnem parku. Foto: Črtomir Goznik Ormoški Hardek bo v uvodu nove sezone gostil tekmo superpokala med Ormožem in Celjem. NLB liga v sezoni 2023/24, pari 1. kroga (9. september): Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje Gorenje Velenje - Škofljica Ljubljana - Koper Riko Ribnica - Sviš Ivančna Gorica Dobova - Jeruzalem Ormož Slovenj Gradec - LL Grosist Slovan Krka - Urbanscape Loka Dan slovenskega rokometa, ki bo 2. septembra v Ormožu, ko se bosta v osrednji tekmi med sabo pomerila domačin in pokalni finalist Jeruzalem Ormož ter državni prvak Celje Pivovarna Laško. V okviru dogodka se bodo predstavile tudi mlajše reprezentančne selekcije, Združenje lige NLB bo takrat opravilo dvodnevni posvet, RZS pa bo v okviru dogodka organizirala tudi skupščino, oziroma zbor članov. Že na začetku nove sezone slovenskega rokometnega prvenstva je pričakovati spektakel in atomski rokomet. V prvem krogu se bosta v Celju pomerila Celje Pivovarna Laško in Trimo Trebnje, ta pa bo v drugem krogu doma gostil še Gorenje Velenje. Ormožani bodo v uvodnem krogu odpotovali v Dobovo, v drugem pa bodo doma gostili Slovenj Gradec. »Sezona, ki je pred nami, je prelomna, gre za spremembe, ki nam bodo omogočile, da tekmovanja naredimo še konkurenčnejša, bolj zanimiva ter hkrati v vseh treh moških ligah vzpostavimo moderen in razvojno naravnan tekmovalni sistem. To v obeh ženskih ligah že imamo, s čimer imamo dobre pogoje za nadaljnji vzpon in razvoj ženskega rokometa,« je poudaril direktor ligaških tekmovanj Miha Pantelič, ki je funkcijo zasedel na začetku tega meseca. Vi. B-ligi bo ekipa Velike Nedelje v 1. krogu 9. septembra gostila ekipo Izole, ekipa Moškanjci-Gorišnica pa bo gostovala pri Mokerc-Kigu. sta Nik Marinšek Nekdanji kapetan Aluminija podaljšal s Celjem Kar nekaj je bilo ugibanj tudi o nadaljnji športni poti nekdanjega kapetana Aluminija Matica Vrbanca, v zadnjih treh letih pa igralca Celja. Z grofi bo Vrbanec ostal povezan tudi v prihodnje, saj je podpisal novo pogodbo, ki ima datum veljavnosti do junija 2025. „Vesel sem, da smo z vodstvom našli skupen jezik za novo sodelovanje. V treh letih sem v klubu doživel zares veliko in prepričan sem, da bomo zgodbo v prihodnosti uspešno peljali proti vrhu v skladu z ambicijami," je ob podaljšanju pogodbe dejal 26-letni vezist. V rumeno-modrem dresu ostaja tudi Nino Milic. Nekdanji član mlajših selekcij Drave, Aluminija in Maribora je pogodbo s Celjani podaljšal do leta 2026. "Podaljšanje sodelovanja je zame veliko priznanje. V Celju sem prvič dobil priložnost na članskem nivoju in vpisal tudi prvi nastop v Prvi ligi Telemach. Upam, da bom s svojimi predstavami v prihodnje povrnil zaupanje, ki mi je bilo pokazano," je po podaljšanju skupne zgodbe dejal Milic, ki je v minuli sezoni zaigral na desetih tekmah pri članih in dvanajstih pri mladincih. JM Foto: AZS 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 16. junija 2023 Footgolf • SP na Floridi Postajamo konkurenčni na vseh ravneh Številčna slovenska delegacija je na svetovnem prvenstvu v footgolfu na Floridi dosegla zastavljene rezul-tatske cilje, o katerih smo že poročali. Ob tem ni zanemarljivo, da je znova navezala številne kontakte z ljudmi iz sveta footgolfa in obenem budno opazovala organizacijske prijeme na največjem letošnjem zboru footgolfistov. V nekaterih delih so Američani blesteli, v drugih pa tudi ne in so zadeve na evropskih turnirjih tudi boljše ... Po vrnitvi v domovino so vtise strnili predsednik Footgolf zveze Slovenije Matija Brodnjak ter najboljša slovenska posameznika v članski konkurenci, oba uvrščene v TOP 100 igralcev sveta, Dejan Novak in lan Emeršič. Matija Brodnjak, predsednik FGZ Slovenije: „Zelo sem vesel, da smo imeli kar štiri predstavnike med najboljšimi posamezniki, po dva v članski in seniorski konkurenci. To je našim igralcem uspelo prvič, odločale pa so malenkosti, udarec ali dva. Dejan Novak in Ian Emeršič sta s 60. in 88. mestom dokazala, da lahko igrata na najvišjem svetovnem nivoju. Tudi Uroš Krajnc je bil pri moških blizu uvrstitve med TOP 100, a je imel veliko smolo, ker je tretji dan moral prekiniti igro na 16. luknji zaradi neviht in možnosti udara strele. Nadaljevati je moral drugo jutro, kjer pa si v rosi žal ni mogel priigrati udarca ali dveh prednosti, ki bi ga vodila med najboljših sto (v članski kategoriji je tekmovalo 577 igralcev, op. a.). Pri seniorjih sta izjemna rezultata dosegla Leon Šuntner, ki je bil med 266 seniorji na 23. mestu, Simon Sladič pa na 49. V ekipni tekmi smo se nadejali zmage proti Irski, ki pa je bila zaradi številčnosti in možnosti več menjav boljša od nas, dejansko je odločala spočitost na dan tekme. Naslednje SP bo zagotovo bližje Sloveniji, najverjetneje v Turčiji, in tam bo Slovenija zagotovo imela močnejšo ekipo za Match Play tekme, prav tako pa tudi med posamezniki. Leta 2021 Slovenska odprava v Orlandu Foto: Matija Brodnjak smo v Buku na Madžarskem že dokazali, da lahko premagamo Irce, Norvežane in še koga, pomembno pa je, da imamo zasedbo z najmočnejšimi igralci, kar v Orlandu zaradi dragega potovanja enostavno ni bilo mogoče. Veselim se novih tekmovanj, saj postajamo konkurenčni na vseh ravneh. V prihodnje bo treba narediti še prave korake v pravo smer v ženski konkurenci." Dejan Novak (Footgolf klub Ptuj): „Svoj osnovni cilj - uvrstitev v fina- le - sem izpolnil. Med 577 nastopajočimi iz 40 držav moje 60. mesto ni slabo, ostaja pa grenak priokus, saj bi bil na primer z dvema udarcema manj uvrščen med najboljših 25 igralcev na svetu. Vsekakor ne gre zanemariti dejstva, da je bilo to največje footgolf tekmovanje v vsej zgodovini footgolfa, kajti takšnega števila različnih tekmovalcev še ni bilo na enem mestu. Šlo je res za nepozaben dogodek in česa takšnega nismo bili vajeni. Zaradi tega je bilo Foto: Matija Brodnjak Tekme v Match Playu so bile tudi priložnost za sklepanje novih poznanstev. Atletika • Peteroboj reprezentanc U18 Na Ptuju Slovenci in Slovenke četrti I KI Na Mestnem stadionu na Ptuju je v organizaciji domačega AK Ptuj potekal peteroboj reprezentanc U-i8, ki so se ga ob mladih Slovencih udeležili še vrstniki iz Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške. Skupno je nastopilo več kot 360 atletov in atletinj. Slovenski predstavniki so osvojili tri posamične zmage, štiri druga mesta in pet tretjih mest, kar je skupno 12 uvrstitev na zmagovalni oder. Tako v moški kot ženski konkurenci je Slovenija osvojila skupno četrto mesto. V obeh konkurencah je zmagala Češka. Edino moško zmago je v teku na 800 metrov s časom 1:51,89 osvojil Mariborčan Žan Ogrlnc. Tla Tanja Žlvko je ob zmagi v teku na 1.500 metrov s časom 4:24,79 postavila tudi nov državni rekord za mlajše mladinke, ki ga je do zdaj držala Sonja Roman. Rekord je držal vse od svetovnega mladinskega prvenstva m ffflt^ '.-fV •"t fi-t VsSSt Andraž Rajher je v metu kladiva osvojil 2. mesto. prisotne tudi nekaj treme, ampak mislim, da je bila ta brez potrebe, kajti videli smo, da smo po dveh ali treh dneh celo 'imeli v šahu' svetovne prvake. Na koncu so v njihov prid prevesile bogatejše tekmovalne izkušnje." lan Emeršič (Footgolf klub Ptuj): „Glede na to, da me je v lanskem letu pestila kar huda poškodba, prestal sem operacijo Ahilove tetive, je 88. mesto dober dosežek. Moj tihi skriti cilj je bil, da pridem med TOP 100, tako da sem glede tega lahko zadovoljen. Ostajam samokritičen in glede na potek prvenstva bi morda lahko dosegel še kakšno višje mesto. Zame je bilo to drugo svetovno prvenstvo, po tistem v Marakešu leta 2018, zato lahko podam objektivno primerjavo med organizacijo enega in drugega: v Maroku je bila na precej višjem nivoju kot tokrat v ZDA. To tekmovanje v bilo Ameriki pač show, zato je tudi bilo toliko igralcev. To je bil najštevilčnejši turnir do sedaj v footgolfu in v bistvu smo lahko videli res veliko igralcev različnih kakovosti. Definitivno so bili med njimi tudi najkakovotnejši, ampak svetovno prvenstvo se po navadi odigra le z najboljšimi: vesel sem, da nekateri Slovenci tudi spadamo v to skupino." JM, DB Golf • DP mlajših kategorij Lepa bera medalj za mlade ptujske golfiste Foto: Matija Brodnjak Sašo Dobnik in Nejc Bedrač - nepogrešljiva podpora igralcem Nadarjena generacija mladih ptujskih golfistov svoj znanje potrjuje na različnih tekmovanjih. Tokrat so predstavniki Golf kluba Ptuj prinesli lepo bero medalj z državnega otroškega prvenstva. Na njem je v petih starostnih kategorijah tekmovalo 53 igralcev iz vse Slovenije. Tekmovali so v prijetnem vremenu, za nemoteno izvedbo dvodnevnega tekmovanja pa je poskrbel Golf klub Kranjska Gora. V mladinski kategoriji U18 sta imela zanimiv dvoboj prvouvrščena igralca, ki ju je na koncu ločil le en udarec. Boris Rasulič (G&CC Kranj) je odigral 167 udarcev in je bil za en udarec uspešnejši od člana GK Ptuj Vida Kavnika. Medtem ko je Kavnika en udarec ločil do naslova državnega prvaka, pa ga je iz ptujskega ¿kluba osvojil Val Vid Vuk, ki je bil suvereno najboljši med dečki U8. Med dečki U10 je dva udarca za zmagovalcem na drugem mestu zaostal Matija Škrut (GK Ptuj), medtem ko je bil pri dečkih U12 tretji Brin Svit Vuk. Zbirko medalj za Golf klub Ptuj je dopolnila še Iva Irgolič, ki je osvojila tretje mesto med deklicami U12. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekmovanja v Sydneyju leta 1996. Z odličnim osebnim rekordom, ki je meril 46,09 metra, je v metu diska zmagala tudi Nuša Lužnik. Med tistimi, ki so osvojili 2. mesta, je bil tudi domačin Andraž Rajher v metu kladiva. Z rezultatom 69,35 m je zaostal le za izjemnim Madžarom Arminom Szabadosom, ki je 5-kg orodje zalučal kar 77,77 metra daleč. Žan Ritlop je nastopil v fantovski štafeti 100-200-300-400 metrov - ob njem so tekli še Žiga Božič, Lenart Rener in Žan Ogrinc -, z rezultatom 1:57,06 so osvojili 3. mesto. Končni vrstni red: - fantje U-18: Češka 285, Poljska 271, Madžarska 223, Slovenija 169, Slovaška 95 točk; - dekleta U-18: Češka 279, Poljska 271, Madžarska 204, Slovenija 157, Slovaška 126 točk. JM Foto: golf p o rta I.si Državni prvak v golfu v kategoriji U-8 je postal Val Vid Vuk. Športni napovednik Konjeniški šport • V nedeljo v Ljutomeru spominski dirki Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča Prva letošnja kasaška prireditev v Prlekiji bo to nedeljo, 18. 6., na ljutomerski hipodrom privabila 59 tekmovalnih konj, ki se bodo pomerili v sedmih točkah sporeda. Osrednji dirki bosta namenjeni spominu na izvrstne tekmovalce KK Ljutomer - Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča. Footgolf • Slovenian Footgolf Open - Ptuj 2023 Na ptujskem golf igrišču bo od 23. do 25. junija potekal največji letošnji slovenski footgolf turnir - I feel Slovenia footgolf Open 2023. Organizira ga FGK Ptuj, pričakuje pa blizu 200 igralcev iz vsega sveta. Po svetovnem prvenstvu na Floridi je to začetni turnir evropske serije, ima pa visoko oznako FIFG 500. F NS, JM petek • 16. junija 2023 Šport, šport mladih, rekreacija Štajerski 15 Mali nogomet • 22. Sandijev memorial v Vitomarcih Veliko gledalcev, 81 ekip iz štirih držav, močna dobrodelna nota Letošnji dobrodelni nogometni praznik je v Vitomarcih znova pričaral čudovito kuliso, ki so jo začinili številni gledalci od blizu in daleč. Na dveh igriščih je bilo v organizaciji KMN Vitomarci v vseh kategorijah na delu skupaj kar 81 ekip, prišli so iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Avstrije. Glede na udeležbo zelo znanih igralcev, aktualnih in bivših državnih reprezentantov, ter številnih zares močnih ekip, je bil tudi letošnji Sandijev memorial pravi praznik slovenskega malega nogometa. Pester večdnevni program je ponudil veliko odličnih tekem, bilo je obilo spremljevalnega dogajanja, ognjemet, zabave in dobre volje. V revijalnem delu sta se med drugim pomerili ženski ekipi NK Drava in državnih prvakinj NK Mura, dopolnile pa so ga še tekme med Vinsko reprezentanco Slovenije, KMN Poe-tovio in domačimi Vitomarci. V sklopu turnirja je bil izpeljan tudi zaključek nogometne šole KMN Vitomarci, ki jo obiskuje več kot 40 otrok pod vodstvom trenerja Danila Pučka. Gledalci so bili priča kakovostnima veteranskima turnirjema v kategoriji 35 ¡n +45i najzanimivejši boji pa so potekali v članski konkurenci (18 ekip), kjer so se med osem najboljših uvrstile zelo kakovostne ekipe iz Slovenije (5), BiH (2) in Srbije (1). V prvem četrtfinalu je Gostilna pri Ovinku presenetila prvake Srbije in jih izločila po penalih, v ostalih treh četrtfinalih pa so med štiri najboljše napredovali papirnati favoriti: DM Montaža (prvaki BiH), Car mont (zmagovalci treh preteklih turnirjev) in FC Doborovci (odlična ekipa iz BiH). V polfinalu sta bili boljši obe ekipi iz BiH, tako da so gledalci v zaključku turnirja lahko neobremenjeno spremljali njun finale. Zmaga je pripadla srčni in vztrajni ekipi FC Doborovci. „Na koncu lahko le ugotovimo, da so letvice glede organizacije in nastopa znanih imen malega nogometa postavljene visoko. Iskrena hvala vsem ekipam, nastopajočim, sponzorjem in vsem podpornikom, brez katerih ta turnir ne bi izgledal Najboljši u kategoriji U-10 carnex Predaje čeka za dečka Žiga se je udeležil tudi Marcos Tauares. Za Žiga zbranih 8.500 evrov Za pomoč fantu Žigi, ki se bojuje s cerebralno paralizo, za njegov napredek, terapije in zdravljenje, je bilo tekmo turnirja zbranih 8.500 € dobrodelnih sredstev. Posebna zahvala gre sponzorjem, donatorjem ter ambasadorjem tega dobrodelnega dela, Marcusu Tavaresu in Anteju Šimundži. Zmagovalci turnirja med veterani +35: ekipa Car mont - Agro Pučko tako, kot sedaj izgleda. Letošnji festival vitomarškega nogometa nam bo vsem ostal v lepem spominu, tudi zaradi dobrodelne note, ne nazadnje pa tudi zaradi zelo spektakularnih tekem in izjemne mednarodne udeležbe," je dejal Darko Rojs, alfa in omega turnirja. 22. Sandijev memorial, končni rezultati: - predšolski otroci (3 ekipe): Vitomarci, Trnovska vas, NK Cerkvenjak. Zmaga NK Cerkvenjak. - U8 (6 ekip): KMN Vitomarci 1, KMN Slovenske gorice, NK Cerkvenjak, KMN Benedikt, KMN Vitomarci 2, ŠD Destrnik. Zmaga KMN Cerkvenjak. - U10 (6 ekip): KMN Vitomarci, NK Dornava, KMN Benedikt 1, KMN Benedikt 2, NK Jurovski Dol, NK Cerkvenjak. Zmaga NK Dornava. - U12 (4 ekipe): KMN Vitomarci, NK Trnovska vas, KMN Benedikt, NK Dornava. Zmaga KMN Vitomarci. - U14 (3 ekipe): KMN Vitomarci, Pi-zerija Skok Kamnik, KMN Benedikt. Zmaga KMN Vitomarci. - U16 (5 ekip): KMN Vitomarci, KMN Meteorplast, Kmetija Kokol 1, Kmetija Kokol 2, KMN Andraž: Zmaga Kmetija Kokol 1. - mladinci U19 (10 ekip): KMN Meteorplast, NK Partizan, Kmetija Kegljanje • Borbene igre Zmagali podlehniški kegljači V tradicionalnem tekmovanju v borbenih igrah, ki so vsako leto na vrsti ob koncu kegljaške sezone, je letos sodelovalo deset štiričlanskih ekip. Med njimi sta bili - zanimivo in pohvalno - prvič tudi dve družinski ekipi, Krušičevi iz Tržca in Kram-bergerjevi iz Dornave. Krušičevim, Bojanu, Meliti in Urošu, je pomagal še Luka, sicer najboljši ptujski na-miznoteniški igralec, Kramberger-jevima, Marini in Mitju, pa Mitjeva žena Klavdija in hči Tjaša. Obe sta zadnja dva meseca resno trenirali, kot rezerva pa še druga hči Špela, ki kegljanja ne jemlje tako resno. Tekmovanje je potekalo na obeh ptujskih kegljiščih, na vsakem so ekipe odigrale po dve tekmi. Za skupni rezultat so šteli trije boljši rezultati. Zanesljivi zmagovalec predtekmo-vanja je bila družina Krušičevih, ki je v treh tekmah podrla 1029 kegljev, sledili so Kombajnisti 986, Podlehnik 979, DU Ptuj 942, Gostilna Muršič 933, Talum 890, Elektro 876, Optimi-sti-Lovec 863, zružina Kramberger 857 in Invalidi z 812 podrtimi keglji. V polfinale so se uvrstile štiri prvo-uvrščene ekipe, prvi je igral proti četrtemu in drugi proti tretjemu. In kot že večkrat v preteklih letih sta bolje uvrščeni ekipi iz predtekmo-vanja tudi tokrat potegnili kratko. Zgleda, da so Krušičevi vso energijo pokurili že v predtekmovanju, saj so Upokojenci slavili z 308 proti 285. V drugem polfinalu je bila tekma bolj izenačena, tudi rezultata sta bila boljša, na koncu so bili Podlehničani za štiri keglje boljši od Kombajnistov, rezultat 359 -349. Finalni tekmi sta potekali pred polnim avditorijem navijačev na starem dvosteznem kegljišču. V tekmi za 3. Kokol, Galaktiki, KMN Sveta Trojica Kamikaze, Murkini glaži, FC Tretji šank, KMN Andraž, Majstrova klet Zavrh, KMN Miklavž. Zmaga KMN Meteorplast. - veterani +35 (6 ekip): Car mont -Agro Pučko, DM Montaža KMN Vitomarci, SSV Obilic, Lepa Trata, Zvone team Šp.park Gabrnik. 1. Car mont - Agro Pučko, 2. DM Montaža; naj igralec Aleš Marot (Car mont - Agro Pučko). - veterani +45 (6 ekip): KMN Selce -Voličina, Maratonci Dramlje, Car mont, Prijatelji gostilna 29, Ježi, KMN Vitomarci. 1. Car mont, 2. KMN Vitomarci. UR mesto so bili Kombajnisti boljši od Krušičevih s 359 proti 317. Zelo zanimiva in napeta pa je bila tekma za prvo mesto. Na polovici so Upokojenci še vodili za pet kegljev, po menjavi stez pa so Podlehničani zaigrali v prestavi višje in na koncu zanesljivo slavili. Rezultati: - tekma za 3. mesto: Kombajnisti -Družina Krušič 359:317 - tekma za 1. mesto: Podlehnik - DU Ptuj 354:323 Vrstni red: 1. Podlehnik (I. Lozinšek, M. Godec, M. Podgoršek, I. Gaber) 2. DU Ptuj (M. Moran, J. Krajnc, S. Kralj, I. Kokol) 3. Kombajnisti (J. Zagoršek, N. Fri-dl, B. Premzl, R. Golob) 4. Družina Krušič (B. Krušič, M. Krušič, U. Krušič, L. Krušič) David Breznik Člani idealne peterke Članskega turnirja Članski turnir: četrtfinale: Gostilna pri Ovinku - Maxtin Gruop 0:0 (zmaga po kazenskih strelih za Gostilno Pri ovinku), FC Doborovci - Ogrevanje Zamuda 4:0, Boom Shaka Laka - DM Montaža 2:3, ŠD Selan - Car mont 0:6; polfinale: Gostilna Pri ovinku - FC Doborovci 1:4, DM Montaža - Car Mont 3:2; tekma za 3. mesto: Gostilna Pri ovinku - Car Mont 0:0 (zmaga po kazenskih strelih za Gostilna pri Ovinku); finale: FC Doborovci - DM Montaža 3:2. Idealna peterka: Klemen Anžel (Gostilna Pri ovinku), Dejan Pavlovič (DM Montaža, naj igralec), David Škrabl (Gostilna Pri ovinku), Jasmin Rakič (Doborovci, naj strelec), Žiga Čeh (Car mont). Zmagovalna ekipa Podlehnika Foto: arhiv organizatorjev Skupinska slika najboljših ekip letošnji borbenih iger Foto: arhiv organizatorjev Šahovski kotiček Mladinsko DP U12: ptujskim šahistom bronasta medalja V nedeljo, 11. junija, je bilo v Ljubljani odigrano ekipno državno prvenstvo za dekleta in fante do 12 let. Šahovsko društvo Ptuj je nastopilo samo s fanti, ki so zasedli odlično tretje mesto. Med fanti je nastopilo kar 23 ekip iz 16 slovenskih klubov in društev. Ptujska trojka v postavi Tom Crnja-kovič, Maksim Kaiser in Svit Gomboši je bila ponovno med najmlajšimi, kljub temu pa je z osvojitvijo bronaste medalje dosegla odličen rezultat. V prvih dveh krogih so suvereno s 3:0 premagali tekmece, nakar je sledil en neodločen izid ter v četrtem krogu prvi poraz 1:2 proti kasnejšim zmagoval- cem. V nadaljevanju so Ptujčani dosegli še štiri zmage in doživeli en poraz in dokazali, da v tej starostni kategoriji sodijo v vrh slovenskega šaha. S sedmimi točkami je bil na drugi šahovnici najboljši Maksim, tako Tom na prvi kot Svit na tretji šahovnici pa sta dodala po 6,5 točke, kar kaže na izredno izenačenost ekipe. Ob tem je treba omeniti, da je Svit pravkar dopolnil osem let in je bil med najmlajšimi, s 6,5 točke pa si je skupaj s Tomom delil 7. do 9. mesto v posameznem dosežku, Maksim pa je bil s 7 točkami šesti. Vseh 9 točk je uspelo doseči le članu zmagovalne ekipe Le-onardu Belyaletdinovu, še po dva sta osvojila po 8,5 in 8 točk. Končni vrstni red: 1. (2.) Tajfun ŠK Ljubljanai 18 točk, 2. (4.) ŽŠK Maribor Poligram 15, 3. (3.) ŠD Ptuj 13 ... Silva Razlag 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 16. junija 2023 Kolesarstvo • Dirka po Sloveniji Kolesarje pozdravili tudi v Spodnjem Podravju Foto: Črtomir Goznik Kolesarji so na poti od Žalca do Ormoža prečkali tudi Ptujsko Goro. S sredino uvodno etapo od Celja do Rogaške Slatine se je začela letošnja slovenska pentlja, Dirka po Sloveniji. Prvi etapni zmagovalec je postal nizozemski kolesarski as Dylan Groenewe-gen (Jayco-AIUIa), ki mu je v ciljnem šprintu idealno pozicijo pripravil klubski kolega Luka Mezgec. V četrtek je bila na vrsti druga, rahlo razgibana etapa od Žalca do Ormoža (163,7 km). Kolesarji so morali premagati dva kategorizirana klanca: najprej vStoperce (3 km/5,4%) 90 km pred ciljem, dobrih 14 km pred Ormožem pa je sledil še vzpon na Jeruzalem (4,7 km/2,8 %). Kraljevska etapa čaka kolesarje v soboto, ko se bodo na poti od Ljubljane do Kobarida kar dvakrat povzpeli na Kolovrat. Tradicionalni zaključek bo v nedeljo v Novem mestu. JM Nogomet • NK Podvinci S skupnimi močmi do novega objekta v Podvincih V Podvincih so si lep čas želeli, da bi ob nogometnem igrišču dobili primeren objekt, saj je bil stari premajhen in z leti tudi vedno manj primeren. Od želja in prvih pogovorov je minilo kar nekaj let in v Mestni občini Ptuj so se odločili, da bodo izvedli rekonstrukcijo osnovnega objekta in da bodo gradili prizidek k staremu objektu. Šlo je za investicijo, ki pokriva delovanje NK Podvinci in ostalih občinskih društev. Po zagotovitvi okvirnih finančnih sredstev je bil izbran tudi izvajalec del Robotehnika, d. o. o. Direktor podjetja Andrej Orovič je s svojo ekipo opravil predvidena dela, ob tem pa je potrebno poudariti, da je pri gradnji pomagalo še kar nekaj drugih podjetij, posameznikov in predvsem prostovoljcev. Slednji so opravili številne ure dela, da so postavili objekt v skupni bruto površini 736,6 m2. „Ko smo začeli projekt, sem nastavil knjigo, v katero naj bi se vpisali vsi, ki so karkoli delali - želel sem, da bi si beležili ure. Po štirinajstih dneh sem obupal nad to idejo, a okvirni izračuni kažejo, da je bilo v zgradbo vloženih več kot 5.000 ur prostovoljnega dela. V tem trenutku zgraditi stavbo z več kot 700 kvadratnimi metri za prvotno predvidenih 360.000 evrov je skoraj misija nemogoče. Nam je to uspelo, saj smo veliko stvari naredili s svojimi rokami in smo uspešno dokončali prvo fazo,« je dejal predsednik NK Podvinci Mitja Lah. Investicijo je proračun MO Ptuj podprl v višini 396.015 evrpv z DDV (I. faza) ob sofinanciranju Nogometne zveze Slovenije (20.000 EUR) Uradna predaja novega objekta v Podvincih ter NK Podvinci (II. faza). O pomembni pridobitvi za NK Podvinci, lokalno skupnost in ptujski šport je županja MO Ptuj Nuška Gajšek povedala: „Potrebo po obnovi so kazali številni, ne samo iz kluba, ampak tudi iz širše okolice. Tovrstnih objektov ne štejemo kot nekaj, kar je namenjeno samo eni dejavnosti, saj se na koncu vedno izkaže, da je to srce območja, v tem primeru Podvincev. Tukaj se ne dogaja samo nogomet, ampak tudi druge dejavnosti. Ko je društvo pristopilo in povedalo, s kakšnimi izzivi se soočajo in da želijo pri svojem delu napredovati, smo seveda našli skupni dogovor, kako to investicijo sofinancirati in izpeljati. Društvo je dodalo ogromno svojega finančnega vložka in prostovoljnih delovnih ur v ta objekt. Nekaj stvari še ostaja odprtih, vendar menim, da so zdaj vseeno takšni pogoji, da bo objekt služil vsem našim občankam in občanom, kot tistim, ki se tukaj lahko srečujejo in družijo.« Pritlični del objekta je popolnoma urejen, medtem ko je zgornji del še v bolj surovi obliki. „Spodnji del vsebuje dve veliki slačilnici, sobo za prvo pomoč, garažo za kosilnice, klubski prostor, dve manjši slačilni-ci, sobo za rekvizite in za opremo. Zgornji del je trenutno še v surovem stanju, vendar bo vseboval dve sla-čilnici, sejno sobo, ki bo služila za pogostitev ekip, skladišče in telo- Šolski šport • Atletika OŠ Majšperk ima državnega prvaka Miha Žunkovič je stopil na najuišjo stopničko državnega atletskega tekmovanja osnovnošolcev, zmagal je v suvanju krogle med starej- simi ucenci. V sredo, 7. 6. 2023, je v Slovenski Bistrici potekal finale posamičnega državnega tekmovanja v atletiki za mlajše (ml) in starejše (st) učence in učenke. V tekaških disciplinah (tek na 60 m in 300 m) se je v finale uvrstilo 24 najboljših, v tehničnih disciplinah (suvanje krogle, met vor-teksa, skok v višino in daljino) pa 20 najboljših učencev in učenk. Skupno je na tekmovanju nastopilo skoraj 700 učencev iz več kot 230 slovenskih osnovnih šol. V finalu so nastopili tudi štirje učenci iz OŠ Majšperk, ki so v svojih disciplinah pod mentorstvom prof. ŠVZ Hinka Strmška dosegli vrhunske rezultate. Miha Žunkovič je v suvanju krogle z razdaljo 14,79 m dosegel prvo mesto in postal državni prvak. Gal Letonja je v skoku v daljino (mlajši učenci) z razdaljo 4,96 m dosegel tretje mesto v državi. Jan Žafran je v skoku v daljino z razdaljo 5,71 m dosegel 12. mesto v državi, Anej Vinkler pa je v teku na 60 m s časom 7,55 s dosegel 12. mesto v državi. Iz OŠ Gorišnica je najboljši izid dosegel Teo Kokot v skoku v višino, saj je z rezultatom 1,61 m osvojil 2. mes- to med mlajšimi učenci (10. je bil Nejc Čuš). Odličen je bil tudi Finn Kokol v teku na 60 m med starejšimi učenci, saj je z izidom 7,41 s zasedel 3. mesto. Jaka Žuran je osvojil 4. mesto v teku na 300 m (mlajši), njegov rezultat je bil 42,90 s. V metu vorteksa je bil osmi Teodor Timarac (57,85 m, mlajši učenci). Ekipa OŠ Mladika je v štafetnem teku štirikrat 100 m med starejšimi učenci osvojila 4. mesto (47,02 s). Iz OŠ Markovci je bila Tea Jurič med mlajšimi učenkami sedma v metu vorteksa (46,18 m). Iz OŠ Destrnik-Trnovska vas je bila Tia Kelc sedma v metu krogle (10,17 m), Filip Rom pa deseti v teku na 300 m. Iz OŠ Juršinci je bila Barbara Krivec sedma v teku na 60 m (8,20 s) med starejšimi učenkami. Iz OŠ Velika Nedelja je bil Jan Kokol (mlajši učenci) sedmi v metu vor-teksa (57,91 m). Iz OŠ Tomaž je Sebastjan Munda osvojil 9. mesto v teku na 300 m med mlajšimi učenci. JM Foto: Črtomir Goznik vadnico. Za nas in za ptujski šport je zelo pomembno, da smo po petih, šestih letih truda prišli do odprtja objekta. Sam sem zelo vesel, da nam je s skupnimi močmi uspela rekonstrukcija osnovnega objekta in izgradnja prizidka k staremu objektu,« je dejal Lah. 10. junij 2023 bo zapisan v zgodovino NK Podvinci, saj so ta dan izpeljali zelo dobro obiskan nogometni turnir za mlajše selekcije, ob tem pa namenu predali nov objekt. Po uradnem delu v šotoru, ki je zajemal nagovore in glasbeni del, so trak slovesno prerezali Nuška Gajšek, Mitja Lah, Andrej Orovič in upravitelj zgradbe Slavko Petrovič. David Breznik Karate • Karate do klub Ptuj Dobri rezultati tudi ob zaključku sezone Ob koncu sezone so se karatei-sti Karate do kluba Ptuj udeležili še zadnjih dveh tekem. V začetku junija je v Mariboru potekal zadnji krog šolske karate lige. Katai Pongrac in Maksim Strakhov sta osvojila drugi mesti, Varja Kočevar pa tretje mesto v katah. Rezultati vseh štirih krogov so se seštevali in tako je Katai Pongrac v borbi na tarčo osvojil skupno prvo mesto, Maksim Strakhov pa v katah in borbah skupno 3. mesto. V četrtek, 8. junija, so se karatei-sti udeležili še tekme na Teznem v Mariboru. Tekmovali so v katah ter dosegli lep ekipni uspeh. Maksim Strakhov je zmagal v zelo močni konkurenci, Varja Kočevar in Jakob Osterc sta osvojila drugi mesti, Aria-na Vertič pa tretje mesto. UR Nogomet V dveh tekmah boljši od Lendavčanov V tekmovalni sezoni 2023/24 bosta Prlekijo v 2. slovenski mladinski nogometni ligi vzhod zastopali dve ekipi. Ob Veržeju, ki je že vrsto sezon član 2. lige, se mu bo pridružil še ljutomerski Avto Rajh Po prepričljivi osvojitvi naslova prvaka MNZ Mur ska Sobota so Ljutomerčani v kvalifikacijah izločili NŠ ZBOČ, predstavnika MNZ Lendava. Na prvi tekmi so mladi Prleki slavili v gosteh s 4:0 (3:0), zadetke pa so dosegli Anej Rudolf (2), Vitja Čuk in Marko Stanič. Povratna tekma v Ljutomeru se je končala brez zmagovalca z 2:2 (1:1), strelca zadetkov za gostitelje sta bila Vid Pustinek in Tadej Korošec. NŠ Mladinci Ljutomera, novi Člani 2. SML - vzhod Tekmovalci Karate do kluba Ptuj (desna kolona) petek • 16. junija 2023 Za kratek čas Štajerski IT PLOSKEV V OBLIKI PARABOLE ZAPOSTAVLJANJE CRNCEV NA VSEH PODROČJIH JAVNEGAZIVLJENJA V JUŽNI AFRIKI VELIČASTNI OPISI KONCA SVETA DELNOST ZGRADBI MAIJAI ZEMELJSKE SKORJE LADIJSKI IZSTRELEK NAS IGRALEC (PRIMOŽ) 14. ČRKA GRŠKE ABECEDE TONI INNAUER STRUPENA RASTLINA, PREOBJEDA PRIMORSKA BABICA ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (JEREMY) KOSTNI REVMA-TIZEM PASATU NASPROTNI VETER HITER TEK KONJA ZDRUÍE-NOST, ENOTNOST PRIMOŽ RAMOVŠ SPLET LAS TRPKO IT. RDEČE VINO, CHIANTI NOVINAR IN ALPINIST MAHKOTA NIVO, STOPNJA ZGORNJI ROB VINOGRADA PLAČILO STANOVANJA REKA V MÜNCHNU KEANU REEVES KRATEK TEKST, NASLOV GOSTIJA, POJEDINA NATAŠA ABRAM BRITANSKA PEVKA (RITA) ZVIŠANI TON F ČRTA MED GLASBENIMI TAKTI KIRSTIE ALLEY ADI SMOLAR METULJ Z OČESCINA KRILIH ROČKA FRED ASTAIRE VETRNI JOPIC S KAPUCO CVETLICA Z LUČKO RAČUNALO NA KROGLICE VELIKO MADŽARSKO POSESTVO Si RJAVA, ŠIROKOST VELIKA RIBA V ,VAN SEVERNEM DELU minil ATLANTIKA KATRAN GLASEN PES, LAJAVT JAMIE OLIVER ČLOVEK Z VELIKIM NOSOM VODA VTRDNEM STANJU RYAN O'NEAL SREDSTVO, MESTO V KI ITALIJI POSPEŠUJE JUŽNO OD POTEHJE FIRENC LIKOVNA OPREMA V TEATRU SERGIO LEONE SODOBNIK KELTOV HRAST Z ZIMZELENIMI LISTI, ČRNIKA GORATA POKRAJINA VINDUI Je ohlapno, široko krojeno vrhnje oblačilo z rokavi ali brez njih, ki se spredaj zapenja in sega navadno do kolen, bokov ali gležnjev ter ima navadno kapuco. Lahko je brez ovratnika, pogosto pa ima visok, trd ali zavihan ovratnik, ki sega na ramena. Sredi 19. stoletja je bila modno žensko ogrinjalo. Razvila se je iz starega romarskega ogrinjala, ki je bilo spredaj daljše, zadaj pa je običajno segalo do pasu. Nosili so jo kot vrhnje oblačilo, bila pa je iz volnenih in drugih toplih tkanin. Zelo priljubljena je bila proti koncu 19. stoletja in v 20. stoletju, predvsem v 60. letih. Danes pa pod tem izrazom poznamo predvsem oblačilo za zaščito pred dežjem. Na sliki je slavni plašč Sherlocka Holmesa s pelerino. Tedenski horoskop 3 OVEN (Zi. S. - ZD. 4.) m vm Veter življenja bo poskrbel za novosti in spremembe. Bistveno vlogo bodo tudi v tem tednu imeli pogovori in izmenjava mnenj. Pomembno bo, da razum uporabljate v službi in srce doma. Več bo priložnosti za oddih in čas je, da se okopate v morju. V tem tednu boste nekatere stvari spustili in se odpravili po drugi poti naprej. Sreča je na strani pogumnih ljudi in potrebovali boste nekoliko več počitka. Odpravili se boste na oddih. Besedno boste sijali in iskali nove prijatelje in s tem posledično izzive. EA BIK (21. 4. - 20. 5.) Finančno se boste okrepili in tako privarčevali evro ali dva. Poanta časa ni v tem, da bi sedeli doma, ampak se odpravite po nakupih, na kakšno kulturno prireditev ali na domačo vaško veselico. Pri vas doma bo veselje in na vašem vrtu bo vse raslo, se debelilo in cvetelo. DVOJČKA (Zi. 5. - ZD. 6.) TEHTNICA Jtf^ (23. 9. - 23. 10.) Postali boste zelo učinkoviti in delavni. Nekatere stvari boste naredili bistveno hitreje in skrivnost uspeha se skriva v vaši organiziranosti. Privlačile vas bodo spremembe in novosti. Čas je, da se jih lotite sedaj. Iskre v ljubezni bodo iskale svojo pot in skakale iz srca v srce. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Na službenem področju prihaja vaših pet minut in tako se bo zdelo, da stvari uspešno pripeljete do konca. Vsekakor z ničimer ne boste odlašali, ampak se boste stvari lotili hitro in učinkovito. Globoko v sebi skrivate zaklad moči in postopoma ga boste uporabili. STRELEC (23. 11. - 21. 12.] m V vaši bližini bo zelo živahno, polno bo nekih dobrih in ugodnih priložnost, tako na osebni kot tudi duhovni ravni. Pestro dogajanje vas čaka tam, kjer so ljudje. Dobro in ugodno se lahko znajdete na delovnem mestu. Zavedati se boste morali, da bližnjic in lažjih poti ni. ADRAŠ - hrast z zimzelenimi listi, črnika, HALAŠ - pri dravskih splavarjih odsek reke, ki je viden med dvema ovinkoma, OKSIMORON - besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov, bistroumni nesmisel, na primer stari dečko Dornava • Na obisku pri vrstnikih v ZUDV Druženje otrok vrtcev in šol Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava na področju vzgoje in izobraževanja sodeluje z okoliškimi osnovnimi šolami. Uporabnikom poskušajo približati svet njihovih vrstnikov, ki obiskujejo redne programe predšolske in šolske vzgoje. Cilj je, da bi bile razlike, ki smo si jih ljudje v svoje razmišljanje privzgojili s stereotipi in predsodki, čim manj opazne. V ZUDV so pred dnevi gostili zaključni festival inkluzije, ko so v goste povabili učence OŠ Dornava in otroke vrtca Markovci. „Priredi-tev je zaključek celoletnega druženja. Gre za srečevanja otrok, ki so vključeni v programa predšolske in osnovnošolske vzgoje v ZUDV, ter učencev in predšolskih otrok okoliških šol. Srečevali smo se dvakrat mesečno, enkrat gostujejo šole pri nas, drugič mi pri njih. Druženje poteka ob igri, učiteljice oziroma vzgojiteljice pripravijo aktivnosti z namenom spoznavati drug drugega in se učiti. Našim otrokom je to velik doprinos, saj se učijo socializacije, druženja, sklepajo prijateljstva. Otroci iz sodelujočih šol in vrtcev pa se v pozitivni atmosferi, skozi igro in družabne aktivnosti, učijo sprejemanja drugačnosti," je povedala vodja službe za vzgojo in izobraževanje v ZUDV Dornava Rosanda Sitar. Dodala je, da so Otroci Vrtca Markovci in OŠ Dornava na obisku pri vrstnikih v ZUDV Dornava; skupaj so prepevali in uživali ob zabavni predstavi Kekca iz cirkusa Arbadakarba. se srečevali s predšolskimi otroki in učenci osnovnih šol Markovci, Gorišnica in Dornava ter dijaki oddelka umetniške Gimnazije Ptuj. Čeprav inkluzijo v Sloveniji uvajajo že skoraj 20 let in so želeli z njo v šoli ter družbi pripeljati do pozitivnih učinkov, se je po mnenju Sitarjeve na neki točki zataknilo. „Imam občutek, da je zelo težko spreminjati stališča in prepriča- nja, da otroke, ki imajo drugačne potrebe, sprejmemo na drugačen način. V naših srečanjih opažamo pozitivne odzive otrok. Dejala bi, da se imajo res radi. Gostujoči otroci našim z veseljem pomagajo, se z njimi veselijo, jim kaj podarijo. Zelo nam je všeč, da si izmenjujejo darilca. Otroci imajo še res odprto srce, sprejemajo brez predsodkov. Otrokom v šolah, ki jih obi- skujemo, naši obiski niso nič nenavadnega ali tujega, če pride nekdo na invalidskem vozičku ali kriči, ker ga je nekaj zmotilo. Srečanja so pristna, izkušnja je nedvomno za oboje dobra, se pa otroci zelo razveselijo tudi pogostitev, ki jih pripravimo." V ZUDV Dornava inkluzijo prak-ticirajo že 18 let. MZ oJh RAK ' ¿J M (Zi. 6. - ZZ. 7.) Doživeli boste mnogo prijetnosti in dogodilo se bo, da vas bodo ljudje osrečili. Globoko v sebi začutite moč in energijo in tako greste naprej po razpotjih življenja. Življenje vam bo ponudilo možnost, da ga zajamete z veliko žlico. Sledili boste intuitivnim signalom v sebi. iN, m LEV (ZS. 7. - TI. 8.) Zasijali boste z nekimi pozitivnimi predlogi in ljudje bodo uvideli vašo plemenitost. Seveda bo nujno, da se varujete trme in da delate stvari po majhnih korakih. Počasi se vendarle daleč pride. Na delovnem mestu vas čaka akcija in v ljubezni priložnost branja med vrsticami. tli DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Izpolnila se vam bo srčna želja - enim takoj in drugim čez čas. Bistveno vlogo bo igrala ljubezen in tako lahko napredujete v harmoniji čustev. Pred vami je teden, ki bo še posebej zanimiv za samske predstavnike. Na delovnem mestu se vam obeta razcvet in pohvala. - KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Na ljubezenskem obzorju je nakazano, da sonce sreče še dolgo ne bo zašlo. V vaše življenje prihajajo ljudje, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z upanjem. Doma boste s pomočjo nekoga polepšali stanovanje. Sprostilo vas bo delo na vrtu in blesteli boste v negi rož. W VODNAR ^r» (21. 1. - 18. 2.) Iz preteklosti ste se naučili veliko in čas je, da omenjena znamenja koristno uporabite. Z ničimer ne boste smeli hiteti, ampak po majhnih korakih osvajajte znanja in priložnosti, ki so vam bili dolgo uganka. Partnerjeva roka vam bo v pomoč, močan pečat vam bo dajala trma. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Pisali boste pesem o uspehu, sreči in iskrah priložnosti. Na delovnem mestu si boste zavihali rokave in imeli priložnost, da se stvari razrešijo drugače, kot si želite na prvi pogled. Močno vlogo bo ne nazadnje igra tudi vera, ki je ključ do uspeha. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi. 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 16. junija 2023 Slovenija • Podeljen naslov Femme fatale Zmagala Glorija Kotnik Letošnja prireditev je potekala v znamenju zelene pomladi, narave in prebujanja, k čemur je klical tudi izjemno dovršeno okrašen oder. Fatalna dekleta pa so se tokrat predstavila tudi v nekoliko lahkotnejši različici večernih oblek. Foto: Sašo Svigelj Najbolj fatalno žensko leta je razglasila urednica revije Avenija Petra Kancler. To je postala deskarka na snegu Gloria Kotnik. »Resnično nisem pričakovala tega naziva. Sem pa iskreno vesela, ker so glasovali ljudje, ta podpora mi res veliko pomeni. Zahvaljujem se jim za vsak glas iz srca. Hvaležna sem za priložnost in izkušnjo, da sem spoznala tako čudovite ženske, vsaka izmed njih si zasluži ta naziv,« je dejala izjemno simpatična, a še kako dostopna in preprosta zmagovalka. Fatalka leta 2023 je v dar prejela kristalno vazo. Nagrado nakit Morellato, podjetja Slowatch, je zmagovalki podelila uradna amba-sadorka te blagovne znamke v Sloveniji, Nika Ambrožič Urbas. Ronald Kvarantan, vodja prodaje v hotelih LifeClass Portorož, je fatalni ženski podaril bon za bivanje za dve osebi za dve noči v Hotelu Slovenija. Ostale kandidatke so prejele bone za tajsko protistresno masažo hrbta v Termah Portorož. Natalija Pagon, vodja marketinga v podjetju Eurospin Eko, d. o. o., je podelila vrednostne bone za nakupe v trgovinah Eurospin. Senja Braber, direktorica marketinga in odnosov z javnostmi v podjetju Star Import, pa je predala bon za izposojo vozila Mercedez Benz za podaljšan konec tedna, s polnim rezervoarjem goriva. Za brezhiben videz fatalk sta poskrbeli podjetje Redken in Lancome, šopke za nagrajenke in namizno dekoracijo pa je pripravilo podjetje Sanjski šopek. Z. Franc Ptuj • Odprtje nove poslovalnice Zavarovalko se je preselil Zavarovalkova ekipa, kije v zavarovalniškem poslu že več kot 13 let, seje preselila na novo lokacijo. Sedaj so v Rajšpovi ulici 26, v centru Goja, kjer imajo lepe, svetle in sodobne prostore, kar je še pomembneje, pa je strokoven in usposobljen kader. Foto: Zavarovalko Zavarovalko je odslej v poslovnem centru Goja. Oba solastnika podjetja Goldin, v sklopu katerega deluje blagovna znaka Zavarovalko.si, Sebastijan Sintič in Matjaž Medved, imata z zavarovalništvom veliko izkušenj. Njuno prijateljstvo, ki se je začelo v študentskih letih, sta nadgradila še s poslovnim sodelovanjem. Zavarovalko je prisoten v Celju, Radencih in na Ptuju, iz Drava centra na Osojnikovi cesti, kjer so poslovali do zdaj, so se prejšnji teden preselili na novo lokacijo. Tam imajo večje in modernejše prostore ter bistveno boljši dostop, urejen parkirni prostor za stranke in partnerje. Ob selitvi so pripravili uradno odprtje in ga izkoristili za srečanje s poslovnimi partnerji. „To je nov začetek. Naša nova lokacija nam omogoča še boljše pogoje za delovanje. Naše podjetje ima veliko prednosti. Smo neodvisna agencija, ki nudi vse vrste zavarovanj in sodeluje z vsemi zavarovalnicami na enem mestu. Naša ekipa, ki šteje 12 ljudi, je izkušena in strokovna. Vsak je specializiran za določeno področje," pojasni Sebastijan Sintič. Dženana Kmetec Ptuj • 10. zlata Hadlerjada Zgodba povezanosti in družinskih vrednot Družina Hadler s Ptuja piše zgodovino svoje razširjene družine tudi na velikih družinskih srečanjih. Letošnje je bilo 10. po vrsti, poimenovali so ga Zlata Hadlerjada. Prvič so se zbrali že daljnega leta 1994, pred 29 leti. Štefan in Marija Hadler sta imela 12 otrok, eden je umrl že kot dojenček. Najstarejša je bila Marija Fran-gež - Micika. Najmlajša je Marjana Lovrec (rojena Hadler). Njena hči Mojca Lovrec Prezelj, podjetnica (Iblo), tudi slikarska umetnica, ki je tudi poskrbela, da ima Ptuj še eno galerijo (Art atelje), je povedala, da od enajstih sester in bratov Hadler še živijo (tete in stric): Frančka Muzek, Nežka Klun, Zota Zajšek, Marjana Lovrec, Anica Mo-horič in Franc Hadler. Letos so se zbrali 20. maja, dan pred 21. majem, ki je bil leta 1994 tudi rojstni dan Hadlerjade, ko so se zbrali v gostilni Ribek v Stojn-cih. 29 let po prvem srečanju so si najprej zaploskali, saj je malo takih družin, ki jim uspeva ohranjati skoraj 30-letno tradicijo. Zbralo se jih je 86 tistih, ki jim priimek Had-ler pomeni veliko. Včasih jih je bilo več, žal se jih je v zadnjih 29 letih nekaj že poslovilo. Spominjajo se vseh in jim prižgejo svečke. Tete in strici in tudi tisti, ki se letos srečanja niso mogli udeležiti, so prejeli Foto: zasebni arhiv Letošnja Hadlerjada, družinsko srečanje Hadlerjevih, je bila že 10. po vrsti. Srečujejo se vsaka tri leta, prvič so se bili skupaj pred 29 leti. spominske majice. Jubilejna Hadlerjada, že tretja po letu 2015 in 2018, je potekala v Spuhlji. Organizirali pa so jo Dejan in Natalija Lovrec, Janja in Damjan Nikl ter Andrej in Bogdana Šijanec. Da ne bi šlo v pozabo, so se pri letošnji potrudili tudi z zapisom o dosedanjih Hadlerjadah. Idejo za prvo Hadlerjado je dala teta Zota, ki je v časopisu prebrala članek o srečanju neke družine, se o tem pogovorila s teto Anico, ki je bila takoj za to, ter skupaj s stricema Mirkom in Jožijem tudi organizirala prvo Hadlerjado. Že prvič jim je uspelo, zato so se odločili, da bo Hadlerjada poslej tradicija, ki jo bodo skrbno negovali, prenašali iz roda v rod. Vsake nekaj časa so se zamenjali člani organizacijskih odborov, kot so se izmenjevale tudi lokacije. Tudi zabave je bilo vedno na pretek, tako je še vedno: glasba, pesem, zabavne igre, veliko veselja in smeha. Vedno pa je zraven tudi himna, ki jo je na pesem Mama Huanita napisala Mojčina sestrična Ljubica Klun, ki živi v Kočevju. Na vse Hadlerjade pa tudi spominjajo slike, polni albumi spominov, letos so si ogledali tudi filmček. To je zgodba povezanosti, prijateljstva, ljubezni in družinskih vrednot, ki jih prenašajo tudi v širše okolje, kjer živijo in delajo. Večina si je svoje domove ustvarila na Ptuju. MG Ptuj • Srečanje sošolcev po 50 letih Nekoč so bili veliko večji razredi V gostilni »Muršič« na Dornavski cesti smo se maja srečali sošolci druge generacije vpisanih v prvi razred OŠ Franca Osojnika v letu 1965. V takratnih časih smo bili veliki trije razredi, več kot 30 v vsakem. Petdeset let po končani osnovni šoli, ki se je leta 1992 preimenovala v OŠ Ljudski vrt Ptuj, se nas je srečanja udeležilo 40. Nekaj bi se še jih, vendar zaradi osebnih zadržkov ni bilo mogoče, namreč v teh letih si je treba tudi privoščiti letni dopust. Srečevali smo se večkrat, predvsem ob okroglih obletnicah in tudi pred petimi leti, seveda z željo, da se za petdeseto obletnico spet dobimo in ponovno obudimo nekatere nove spomine ter tudi nostalgijo na tiste stare čase, ko je bilo vse drugače, kot je danes. Marsičesa ni bilo, ne televizorjev, mobitelov in še česa, bilo pa je več druženja in srečanj v živo. Danes mnogi med njimi spremljamo svoje vnuke v to isto veliko šolo, opazujemo njihov zanos in njihove male strahove, četudi se je šola precej spremenila, tako po videzu in imenu kot tudi po vsebini. Šola, učenje in znanje, ki smo ga prejeli od naših učiteljev, so bili pomembni za vsakogar, s tem, da smo prihajali iz mesta in podeželja in so se včasih malo poznale razli- ke, vendar po večini učitelji niso delali razlik in se jim tudi za to zahvaljujemo. Z določenimi učitelji smo še v stikih, a večina jih je na žalost že odšla, vendar se jih na srečanjih vedno spominjamo z lepo mislijo. Tudi v prihodnje se bomo srečeva- li, kar je seveda odvisno od našega zdravja. Na vsa dosedanja srečanja imamo skupno fotografijo in skupna zgodba bo še bolj utrdila stara prijateljstva in lepe odnose, saj so ti nekaj najlepšega v življenju. Jožica Ciglar Ormož • Tedni vseživljenjskega učenja 91 dogodkov za vse Ljudska univerza Ormož je tudi letos ena izmed koordinatorjev Tednov vseživljenjskega učenja, največje promocijske kampanje na področju učenja in izobraževanja v Sloveniji, ki letos poteka v tednih od 12. maja do 18. junija. Ljudska univerza Ormož deluje povezovalno med prireditelji dogodkov v lokalnem okolju in skrbijo za promocijo dogodkov. V letošnje Tedne vseživljenjskega učenja so vključili 91 dogodkov, ki so vsebovali elemente vseživljenjskega učenja in določenih skupnih tem. Letošnja krovna tema je Evropsko leto spretnosti, katere namen je v ospredje postaviti spretnosti posa- meznika. Že peto leto zapored so izpeljali tudi Parado učenja - dan učečih se skupnosti, ki jo odlikuje zgoščeno dogajanje v mestnih središčih ob določenem datumu - letos je to bil 24. maj. Dogajanje Parade učenja 2023 se je odvijalo na prireditvenem prostoru grajskega parka Ormož, kjer je potekalo odrsko dogajanje z nagovori in prijetno glasbo bandov Gimnazije Ormož, sočasno s predstavitvami ponudnikov znanj na stojnicah ter ustvarjalnimi in gibalnimi delavnicami. Vse z namenom povezovanja, sodelovanja in vseživljenjskega učenja. Foto: Spela Jambriško Projekt na nacionalni ravni usklajujejo na Andragoškem centru, finančno pa TVU omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Janja Meško petek • 16. junija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Cirkulane • Po 11 letih prvi dogodek v viteški dvorani gradu Borl Podelitev občinskih priznanj in koncert Mladih veseljakov Grad Borl je minulo soboto po enajstih letih vsaj za nekaj ur odprl svoja vrata za širšo javnost. Občina Cirkulane je od Ministrstva za kulturo pridobila enkratno soglasje za organizacijo koncerta Mladih veseljakov. V okviru dogodka je županja Antonija Žumbar podelila tudi priznanja najzaslužnejšim občanom. Prejemniki priznanj ob letošnjem, 16. prazniku občine Cirkulane Dogodek je viteško dvorano napolnil do zadnjega kotička. V uvodu so Mladi veseljaki odpeli slovensko himno, nato pa so se z minuto molka poklonili pokojni Sonji Golc, ki si je vrsto let prizadevala za ponovno oživitev gradu Borl. Sledil je nagovor županje Antonije Žumbar, ki se je dotaknila posledic neurja, ki je prizadelo celotno občino. Poudarila je, da jim je v teh dneh uspelo z vseh lokalnih cest očistiti zemljino, pri sanaciji plazov pa pričakuje pomoč države. Kljub naravni nesreči, ki jih je doletela, pa imajo v občini precej razlogov za praznovanje, saj so od lanskega praznovanja do danes uspešno izvedli več investicij. Novo podobo je dobilo pokopališče v Cirkulanah, zgradili so razgledno ploščad, po- sodobili več cestnih odsekov, sanirali plaz v Pohorju ... Prav tako so pripravili dokumentacijo za izgradnjo Katarinine vasi in prizidka k športni dvorani. V teh dneh se je že začela rekonstrukcija ceste od Medribnika do Cirkulan. Plaketa Antonu Kokotu Županja se je dotaknila tudi gradu Borl in zatrdila, da se bodo lahko skupaj z občani in drugimi obiskovalci že v naslednjem letu večkrat družili na tej izjemni lokaciji. »Grad Borl bomo za širšo javnost odprli takrat, ko bo čas za to primeren,« je še dejala. Po nagovoru sta skupaj z Mar-jetko Šibila, direktorico občinske uprave, izročili priznanja letošnjim nagrajencem ob 16. občinskem prazniku. Prejemniki priznanja županje so Rajko Lesjak za pomoč starejšim, Vito Maučič in Teo Črnivec za izjemne rezultate v šoli in vsestransko angažiranost ter Mitja Arbeiter za delo z mladimi gasilci. Priznanje občine je prejel Franjo Tolič za prispevek v gospodarstvu in karitativni dejavnosti, plaketo pa Anton Kokot za izjemni prispevek v društvenih dejavnostih in lokalni skupnosti. Po svečani podelitvi je sledil koncert Mladih veseljakov z gosti A capella in tenoristom Benjaminom Preglom. Glasbeni večer je bil v znamenju najlepših dalmatinskih pesmi. Obiskovalci so se nato zadržali še na pogostitvi v organizaciji domačih društev. Estera Korošec Mladi veseljaki so pripravili koncert najlepših dalmatinskih pesmi. Destrnik • Regijsko prvenstvo upokojencev v kegljanju na vrvici Gostili spodnjepodravske kegljače Minuli konec tedna je bilo kegljišče Društva upokojencev Destrnik sv. Urban v znamenju adrenalina - Destrničani so organizirali tekmovanje za več kot 40 ekip. Na regijskem prvenstvu v kegljanju na vrvici so se med seboj pomerili člani Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj, ki je bila ustanovljena pred dobrima dvema desetletjema v Ro-goznici. S sedežem na Ptuju danes združuje 43 društev v 19 občinah, šteje pa od 11.500 do 12.000 upokojencev. Poleg športa je zveza aktivna na področju sociale, zdravstva, kulture, turizma in stanovanjske problematike. V 36 društvih že deset let uspešno izvajajo projekt Starejši za starejše, preko katerega skrbijo za svoje bolne člane. Med njimi je tudi DU Destrnik, njegovi kegljači pa se športnike; članice so namreč osvo- SD Članice gostiteljskega društva upokojencev so v kegljanju na vrvici osvojile drugo mesto. zmeraj znova izkažejo za odlične športnike; članice so namreč osvo- jile drugo, člani pa tretje mesto. Maribor • Prvi polfinale z Ditko »Lepo je, da izbirate slovensko pesem in glasbo« V Europarku je 9. junija potekal prvi polfinale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v 9. sezoni. Glasbena gostja je bila Ditka, koroška kantavtorica, pevka, kitaristka in skladateljica, katere pesem Ne bodi kot drugi si za nastop v tem projektu mladi pevski talenti pogosto izbirajo. Kot sama pove, glasba mora napolniti dušo. roufeivjc P ICI I I lyji uicll II Foto: Črtomir Goznik Ditka je navdušila udeležence prvega poljmala Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ter obiskovalce Europarka. Vsem je zaželela uspešen nastop. „Zelo lepo je videti, da radi pojete in da vas je toliko, ki nastopate v tem projektu ter da izbirate slovensko pesem in glasbo. Tako tudi v bistvu popularizirate naš čudovit slovenski jezik. Zelo pa sem tudi vesela, da izbirate mojo glasbo, moje pesmi. V naboru jih imate že več kot 40 v slovenskem jeziku, uglasbeno poezijo naših pesnikov, tako da jih ne bo zmanjkalo. Moja največja dilema pred nastopom pa je bila, ali zaigrati tudi pesem, ki jo radi pojete povsod," je Ditka polaskala mladim pevskim talentom ter skupaj z njimi zapela pesem Ne bodi kot drugi. Njihovi nastopi so pevko, ki je svojo glasbeno pot začela pri devetih letih, ko je napisala tudi svojo prvo pesem in izdala svoj prvi album ter s tem vstopila v glasbeni svet, izjemno navdušili. Skupaj s Ferijem Lainščkom tudi veliko nastopa po osnovnih šolah, tako da osnovnošolci zelo dobro poznajo njene pesmi in njeno glasbo. S svojimi nastopi pa tudi sicer že vrsto let navdušujeta poslušalce po celi Sloveniji in tudi čez mejo. Za glasbo je Ditko navdušil njen oče Gorazd Čepin, skladatelj, pianist in profesor glasbe, ki je še danes njen mentor, so-avtor in producent njenih pesmi ter član njene glasbene zasedbe. Ditka je s svojim triom in Ferijem Lainščkom tudi del letošnjega 15. festivala Arsana. Predstavili se bodo 19. julija na Trgu na Ptujski Gori v glasbeni zgodbi Med nama je angel (An Angel between us). Gre za aktualni projekt, ki je poimenovan po Ditkinem zadnjem albumu oz. zadnji Lainščkovi pesniški zbirki Med nama je angel, v katerem ob Ditki (vokal, ak. kitara) nastopajo Feri Lainšček z interpretacijo poezije, Gorazd Čepin (klaviature) in Jan Lužnik, električna kitara, spremljajoči vokal). MG Promocijsko sporočilo Novo pred Qcentrom Ptuj -razstavni salon podjetja VD Mont Ponudba največjega nakupovalnega središča na Ptuju, Ocentra v Puhovi, je še bogatejša, saj je pred nakupovalnim centrom strankam na voljo razstavni salon podjetja VD Mont. Stankam ponujajo kakovostne vhodna, notranja in garažna vrata, pa tudi parkete, vinil in binyl. Vhodna vrata lahko oblikujete po svojih potrebah in željah, saj lahko izbirate med mnogimi različnimi barvami in dodajate mnoge dekorje. Izbirate lahko tudi med široko paleto stekel, kljuk, prijemal in dodatkov. Vrata so iz kakovostnih materialov, zato so odporna na različne vremenske pogoje ter nudijo odličnotoplotno in zvočno izolacijo. Pri njih dobite tudi kakovostna notranja vrata znamk Ge-tadoor&Westag, Garant in Invado. Na željo strank dobavijo in zmontirajotudi drsna vrata. Garažna vrata izdelujejo iz visoko kakovostnih materialov, ki jih proizvajajo znani evropski proizvajalci. Garažna vrata izpolnjujejo vse zahteve evropske zakonodaje, številni varnostni elementi pa so že vključeni v osnovno konfiguracijo. Pri izbiri oken imajo v podjetju VD Mont na voljo sisteme Rehau Synego, ki zaradi visoke izolativne vrednosti zagotavljajo nizko porabo energije, in Rehau Geneo, pri katerih z vlakni ojačan kompo-zitni material oknom omogoča izredno stabilnost brez jekla v notranjosti, zaradi česar so okna lahka in imajo izredne toplotne lastnosti. Na voljo so tudi okna proizvajalca Gealan, ki so cenovno ugodnejša. V podjetju je zaposlenih osem oseb - trije stalni monterji so specializirani za okna, vhodna in garažna vrata, ekipa dveh monterjev pa skrbi za polaganje talnih oblog ter montažo notranjih vrat, v salonu pa sta strankam na voljo dve sodelavki. „Z gradnjo medsebojnih odnosov, sproščene in iskrene komunikacije v kolektivu ustvarjamo za zaposlene prijetno okolje injihtakospodbujamoh kakovostnemu delu. S tem pridobimo tudi na najpomembnejšem področju - to je zadovoljstvo naših strank. S strankami namreč želimo že v samem začetku sodelovanja ustvariti odnos, ki temelji na zaupanju, odprti komunikaciji in dobri volji. Iskreno sem vesel, da zaposleni del naše zgodbe ostajajo že leta in s svojim kakovostnim delom doprinesejo kzadovoljstvu naših strank," pove DavorVrbanič. Obiščite razstavni salon podjetja VD Mont pred nakupovalnim središčem Ocenter Ptuj. Foto: EK Foto: EK 20 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 16. junija 2023 Dornava • Vitezi Pesničarji Dež koscev ni pregnal Društvo Vitezi Pesničarji, ki ga vodi Mirko Slodnjak, je letos organiziralo jubilejno, 10. košnjo trave. Kosci so običajno kosili na vrtu pri dvorcu Dornava, a so jih letos drugi s košnjo prehiteli. * i ttttfittCfcufr, Foto: Vitezi Pesničarji Kosili so ročno s starimi kosami, BCS-kosilnicami in traktorji starodob-niki s strižnimi kosami. Velik travnik so namreč pokosili pred prireditvijo Grajski dan s policisti, zato so Vitezi Pesničarji iskali nadomestno lokacijo. Primeren prostor se jim je zdel travnik pri Pesnici, ki so ga nato v deževnem nedeljskem jutru, 11. junija, tudi pokosili. Kosce je dež kar namočil, a so vztrajali pri delu. Zbralo se jih je okoli 30 - članov društva Vitezi Pesničarji in BCS Teama ter Konjeniškega društva iz Nove vasi pri Markovcih. Po opravljenem delu so možakarji posedeli še ob zakuski. „Tradicionalno sta pri nas za malico kisla juha in odojek. Zaključek dela smo imeli tokrat pri nas doma, na naši domačiji," je povedal Mirko Slodnjak, ki se nadeja, da bi se lahko prihodnja leta s prireditvijo ponovno vrnili na grajsko posestvo. MZ Ljubljana • ZŠAM nagradila tudi Ptujčana Posebno priznanje Slavku Kekcu Na letošnji skupščini Zveze združenj šoferjev in avtomeha-nikov Slovenije so bila podeljena posebna priznanja Zveze ZŠAM. Na predlog ZŠAM Ptuj je priznanje prejel naš zaslužni član Slavko Kekec. Slavko Kekec je aktivni uniformirani član ZŠAM Ptuj od leta 1970. V svoji aktivni delovni dobi je bil zaposlen kot voznik. Svoje delo je opravljal vestno in odgovorno. Po upokojitvi se je posvetil aktivnejšemu delu v ZŠAM Ptuj in v Prostovoljnem gasilskem društvu Podvinci. Kljub svojim letom (86) se udeležuje vseh aktivnosti, ki jih izvaja ZŠAM Ptuj. Slavko Kekec je član komisije za odlikovanja, več mandatov je bil član upravnega Foto:JS odbora združenja. V svojem dolgoletnem članstvu ima veliko zaslug za delovanje in obstoj združenja. Iz Štajerske regije so priznanja prejeli še: Stanko Jug iz ZŠAM Poljča-ne, Jože Potrč iz ZŠAM Ruše in Franc Movrin iz ZŠAM Gornja Radgona. Vsem prejemnikom priznanj čestitamo. Janez Strelec Podlehnik • Trojiško žegnanje Procesija na prostem Prvo junijsko nedeljo so v sv. Trojici praznovali godovni dan cele župnije. Priprave na župnijsko slovesnost so trajale ves teden. Foto: Sandi Sprah Pridne roke župljanov so očistile ter okrasile cerkev in okolico, postavili pa so tudi štiri oltarje za telovsko procesijo. Sv. mašo je daroval provincial p. Milan Kos v somaševanju z dekanom završke dekanije Cirilom Čušem in z domačim župnikom p. Jožetom Petkom. Mešani cerkveni pevski zbor je zapel ob spremljavi orgel, na katere je zaigrala organistka Marija Friedl. Po maši so se odpravili v procesiji na prosto, ki je potekala do pokopališča in nazaj v cerkev. Procesijo so spremljali nosilci neba in bander, pevci in vsi župljani. Duhovniki so podelili blagoslov domačim krajem in celotni domovini. Lepo pogostitev so pripravile članice Društva podeželskih žena. Vse prisotne sta nagovorila tudi župan Sebastian Toplak in članica ŽPS Zdenka Golub. Zdenka Golub Krakov, Ptuj • Nov kolesarski podvig Bernarde Jurič Ptuj v mednarodni kolesarski dirki devetih držav Februarja letos je Bernarda Jurič uspešno zaključila eno od treh najtežjih gorskih kolesarskih dirk na svetu, Atlas Mountain Race prek Atlasa v Maroku. Ped tem je premagala The Race to the Ročk in Silk Road Mountain Race. Takrat je že tudi napovedala svojo udeležbo na inavguracijski 4.300 km dolgi kolesarski dirki 45-SouthWest od Krakova do Tarife na jugu Španije, najjužnejšem delu Evrope, ki se bo začela 20. junija. Letos pa jo čaka še dirka Alaska Divide (Anchorage-Deadhorse), na kateri bo vozila z gravel kolesom. Tako bo s kolesarskimi podvigi pokrila vse celine. Priprave na dirko 45-SouthWest je bolj ali manj že končala. Danes bo še v službi, jutri pa bo že na avtobusu za Krakov. Na tej dirki bo vozila z belim kolesom, Ozijem. Pred odhodom je povedala, da jo je malo strah, saj gre za cestno dirko, na kateri se bodo udeleženci srečevali z veliko prometa. Varno želi pripeljati na cilj, brez nezgod, to je njen glavni cilj. Selfiji s ptujskim gradom v ozadju obvezni za vse Zelo pa je vesela in zadovoljna, da so organizatorji v kontrolno točko trase - kot drugo na 756 km dolgi poti - vključili tudi Ptuj. To je enkratna in neponovljiva promocija za najstarejše slovensko mesto. Vsak udeleženec dirke bo moral na ptujskem mostu narediti selfi z gradom v ozadju. To bodo potem delili po celem svetu. Tudi njen dom v Pleterjah bo v času dirke odprt za udeležence. O dirki bodo posneli tudi film, tudi Bernarda bo del te filmske zgodbe. Na dirko odhaja tudi s podporo predsednice države Nataše Pire Musar. „Moj Foto: zasebni arhiv Bernarda Jurič bo 20. junija ob 4.30 startala na inavguracijski 4.300 kilometrov dolgi kolesarski dirki 45-SouthWest, ki bo vodila skozi devet držav, od Krakova do Tarife, tudi prek Slovenije in Ptuja. načrt je, da 4.300 kilometrov s 53.000 višinskimi metri odpeljem v 16 dneh. V Slovenijo bom vstopila pri Gornji Radgoni predvidoma 22. junija popoldne. Nato pa bo trasa potekala prek Ptuja do Ljubljane, se nadaljevala prek Vrh- nike in Ajdovščine ter mimo Nove Gorice v Italijo. Vse pa je odvisno od razmer med samo dirko. V čast in ponos bi mi bilo, če bi podprli tako mene kot to inavguracijsko dirko, ki po mojem mnenju predstavlja priložnost za mednarodno promocijo Ptuja in Slovenije, tako, da vsem izrečete dobrodošlico. To so dirke, ko ni nič več predaleč, ko padejo meje, tudi tiste v glavi. Kolesarimo lahko dlje, kot si mislimo. Tekmovalec mora kolesariti sam, brez pomoči posameznikov ali spremljevalne ekipe, po načrtovani trasi, ki jo je določil organizator. Vsa prtljaga je lahko le na kolesu, potrebščine lahko kupiš sproti v prodajalnah, vnaprejšnje rezervacije prenočišč niso dovoljene, vožnja v skupini ni dovoljena, sledenje in kontrola poteka prek GPS sledilca, nekatere časovnice so omejene, druge brez limita. Vesela bom tudi vsakega skupnega kilometra," je o svojih pričakovanjih na tej novi kolesarski preizkušnji povedala Bernarda Jurič. Pot bo kolesarje vodila skozi nacionalne parke, ikonične staro-dobne vasi in mesta, slikovita mesta Unescove svetovne dediščine, najgloblji kanjon Evrope, zahtevne gorske regije, vključno z najvišjim kolesarskim vzponom v Evropi, Pireneji in Alpe. Končala pa se bo na najjužnejšem delu evropske celine, v Tarifi. Ideja o kolesarski dirki 45-SouthWest se je porodila leta 2018. Letošnja je prva, nato pa bo potekala vsaki dve leti. Na njej pričakujejo kolesarje iz celega sveta. MG Juršinci • Dobrodelna prireditev Tukaj sem zate Zbrali 35.000 evrov, hvaležni vsem VJuršincih so organizirali veliko dobrodelno prireditev Tukaj sem zate, na kateri so zbirali finančna sredstva za pomoč Ivanki iz Bodkovcev ter družini Vertič - Honomihl. Ivanka živi v izjemno slabih bivalnih razmerah, zato so se domačini odločili, da ji z dobrodelno akcijo pomagajo ter priskrbijo in opremijo mobilni bivalnik. Družina Vrtič -Honomihl je maja v vremenski ujmi ostala brez doma, njihovo novo hišo je spodkopal zemeljski plaz. V organizacijo velike dobrodelne prireditve, ki je bila rekreativnega značaja, so se vključili Občina Juršinci, Rdeči križ Juršinci in Lions klub Primus Ptuj, sodelovali pa so še številni drugi posamezniki in organizacije, vsak po svoji moči. Vreme je na dan prireditve odlično služilo, bilo je sončno in prijetno toplo. „Zbralo se nas je več kot 500," je povedal juršinski župan Robert Horvat. Prireditev so si zamislili tako, da je bilo zbirno in zaključno mesto na športnem igrišču v Juršincih. Prijavnina je znašala najmanj deset evrov. Udeleženci so se odpravili na rekreacijo po slove-njegoriških gričih (tekli ali se sprehodili), vmes so se imeli možnost ustaviti pri vinogradnikih, ki so odprli vrata svojih kleti. Na koncu so se na športnem igrišču še lahko okrepčali z juho ali golažem ter sladkimi dobrotami. Župan Horvat je povedal, da so v skrinjicah zbrali 10.280 evrov, to je s prijavninami, prispevki za pijačo, prostovoljnimi Foto: Mirko Moleh Na dobrodelni prireditvi so v soboto, 10. junija, beležili zelo lep obisk. prispevki za palačinke, vinske de-gustacije in izdelke ročnih del. Člani Športnega društva Juršinci so izvedli licitacijo dresov vrhunskih slovenskih športnikov. Samo v sobotnem delu dražbe, ki je bila na prireditvi, so zbrali 4.300 evrov. Za nekaj dresov bodo dražbe še naknadno organizirali na družabnem omrežju Facebook. „Ljudje so se srčno odzvali, prišlo je veliko naših krajanov in gostov od drugod. Za majhno občino, kot smo Juršinci, smo dosegli neverjeten uspeh. Lepo je bilo občutiti, da so ljudje znali prisluhniti stiski in klicu na pomoč. Lep dan smo preživeli, krasen dogodek je bil, tudi družina, za katero zbiramo pomoč, je bila z nami. Vsem, ki so se vključili v organizacijo in sodelovali ter prispevali sredstva, se najlepše zahvaljujem. Veliko truda in dela smo vložili v ta dan, odličen odziv in uspeh pa sta vse to poplačala," je dejal župan. Idejni vodja prireditve je bila Polona Berlak. Z izkupičkom je več kot zadovoljna, hvaležna vsem, ki so si vzeli čas in pomagali. „Veseli nas, da smo imeli tako lep obisk, lepo vreme in enkratno vzdušje," je poudarila. Sredstva za družino Vrtič - Honomihl ter gospo Ivanko zbirajo tudi na računu RK. Do petka, 9. junija, so za družino zbrali 19.700 evrov, za sovaščanko Ivanko pa 1.800 evrov. Župan Horvat je še dodal, da se je družina Vrtič - Honomihl preselila v stanovanjsko hišo v Sa-kušaku. Lastnica je v tujini in je dala hišo v najem. Želja družine je, da bi spet prišli do svojega doma in iščejo možnosti nakupa nepremičnine. MZ petek • 16. junija 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 13. junija 2023 Mali oglasi RAZNO STORITVE UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o. Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. www.roletarstvo-arnus.si 02 788 54 17 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 NEPREMIČNINE PRODAMO - STANOVANJE V CENTRU PTUJA, v celoti obnovljeno l. 2022, skupne površine 67,20 m2. Cena: 99.900,00 EUR. Kontakt: 051/455 010 02/620 88 16 Ür RE/MAX * POETOVtO www.re-max.si/Poetovio ROLETE, SENČILA ABA PVCOKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com UGODNO prodam zavese, primerne za vsa okna. Tel. 031 400 950. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. MULČENJE strmih in zaraščenih terenov. Matjaž Korenjak, s. p., Haj-doše 47, 2288 Hajdina. GSM: 069 642 335. NUDIMO polaganje talne in stenske keramike. Štajerska, Prekmurje. Info: 030 661 072, topkeramika02@ gmail.com.Transport Ertl, d. o. o., Prešernova ul. 19, Ptuj. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KUPIM kosilnico, Tehnostroj kiper prikolico in traktor. Tel. 041 680 684. PRODAM hidravlično prešo z dvema košema za grozdje, komplet opremo za mletje jabolk in leseni pod ter škropilnico-samokolnico. Vredno ogleda - ugodno. Tel. 070 270 130. PRODAM teličko simentalko, staro 16 dni, bikca simentalca, starega 9 dni, ter prašiča, težkega 170 kg, za 280 evrov. Tel. 070 250 441. PRODAM frezo za Gorenje Muta, okrogli priklop, lepo ohranjena, širina 60 cm, cena 350 evrov. Tel. 051 376 732. PRODAMO parcelo na Viru - južna stran, 352 m2. Tel. 070 270 130. PVC okna, vrata, senčila ZARADI upokojitve prodom dobro utečeno tapetniško dejavnost rta obali, smer no vtika, pohištvo. Informacije na tel. 040 937 239. Marija M ¡slovi i, s. p., Izola. Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju objavlja javna natečaja za zaposlitev višjega svetovalca planerja in višjega svetovalca občinskega urbanista. Celotno besedilo javnih natečajev z vsemi pogoji za zasedbo delovnih mest je dostopno na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju na spletnem naslovu: http://www.sou-info.si/, kjer so priloženi tudi obrazci, s katerimi se kandidati prijavijo na razpisani delovni mesti. Zadnji rok za prijavo je 22. 6. 2023. Iloua Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. flIvi www.tednik.si ik - . i Staje iStajerskitednik K. Stajerskitednik N arodno Zabavne G lasbe Ptuj 2023 1. septembra 2023 PROGRAMSKI NA POVE D M K PETEK, 16. i uni 00:00 08;00 08:30 09:30 11:20 12:10 13:30 14:30 18:00 19:30 20:00 20:50 21:45 23j00 00:00 08:00 08:30 09:00 10:10 10:40 11:10 12:00 13:00 17:00 18:00 19:30 20:00 21:00 23:00 Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 5. Redna seja sveta Gorišnica Utrip Ormoža 17. Praznik občine Sv. Jurij Starpoint prodajno okno Italijanska trgovina - v živo Srečanje oktetov in malih pevskih skupin M le Mengeš - zdravstvena oddaja 70 let PGD Zamgšani Dan državnosti in zaključek šolskega leta Astro - v živo Video strani SOBOTA, 17. i un i i Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Slavnostna sej3 PGD Stojnci Ptujska kronika Utrip Ormoža Na brazdah ljubezni, 11.del Starpoint prodajno okno Video strani Starpoint prodajno okno Srečanje oktetov in malih pevskih skupin Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Predstavitev zbornika vasi Stojnci Orfejčkova parada Video strani 0 NEDELJA, 18. junl 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Šport in špas 09:00 Hajdlnska tržnica dobrot in doživetij 11:00 100 let PGD Videm 13:00 Literarni večer z Natalijo Pavlic 15:00 70 let PGD Zarnušani 16:00 Dan državnosti in zaključek šolskega leta 17:00 Srečanje oktetov in maiih pevskih skupin 18:20 Zapojmo prijatelji 19:10 Zborovski BUM 1. del, Ptuj 2022 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil, 2023 22:00 Video strani PONEDELJEK. 19. iuni ) Video strani ) Jutranja telovadba t Mic Mengeš - zdravstvena oddaja ) Večer pod zvezdami v Doleni I Ptujska kronika i Ujemj sanje i Utrip Ormoža l Starpoint prodajno okno I Italijanska trgovina - v živo i 100 let PGD Videm ) Mic Mengeš - zdravstvena oddaja l Predstavitev zbornika vasi Stojnci i Slavnostna seja PGD Stojnci i Starpoint prodajno okno i Video strani BLAZ GEC V PRIČAKOVANJU DOJENČKA Srčno upam,da bom dober tata ZMAGOSLAVNI PAR INDIRA EKIČ IN MATIC KOLENC Priborila sta si lepih 42.000 evrov JOŽE POTREBUJEŠ GODRNJA Zakajvedno vse izvem zadnji? SLADKI POSEL CENETA PREVCA Odslejbo skakal v kavarni Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. JM/t M Ali veš, da ... ... je v srednjem veku lahko že preprost obrok predstavljal življenjsko nevarnost za vse vpletene. Tako se je zgodilo tudi po smrti gostov, ki jih je škof povabil na večerjo. Več v reviji History in na www.alivesda.si H iste»*y m. m M 'WíwA «¡miifó.___* »0 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. petek • 16. junija 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Martina Angela IZ GEREČJE VASI 1F se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala osebju ambulante dr. Martine Skuhala, dr. Iztoku Fošnariču in osebju ambulant oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor, osebju enote za paliativno oskrbo UKC Maribor in patronažni službi Zdravstvenega doma Ptuj. Zahvaljujemo se g. župniku Primožu Lorbku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji Del tebe ostaja v nas za večno. Del nas je odšel s teboj. SPOMIN Ne moremo verjeti, da bo 19. 6. minilo že pet let, odkar si nas tako nenadoma in nepričakovano zapustil, naš dragi in nenadomestljiv Zdravko Zupanič IZ MARKOVCEV 28A Spomin na tebe bo večno živel v nas. Hvala tudi vsem tistim, ki ga ohranjate v svojih srcih in ga obiščete na njegovem grobu. Vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, sestre in tete Katarine Mesarič IZ STOGOVCEV 34, PTUJSKA GORA Iskrena hvala PGD Ptujska Gora, reševalcem Bolnišnice Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir, Društvu upokojencev Ptujska Gora, pevcem, govornici, gospodu župniku, Andreju za odigrano Tišino, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, skratka vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Žalujoči hči Nada z družino, Rado z družino in sestra Anica z družino Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič) V 86. letu nas je po kratki bolezni zapustila draga babica, prababica in sestra Viktorija Predikaka IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 56 Od nje smo se poslovili v petek, 9. 6. 2023, na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tej izgubi stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Ptuj, ki so za našo babico Vikico vseskozi lepo skrbeli in poskrbeli, da se je tam počutila dobro in doma. Hvala internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, kjer so se v njenem zadnjem in ranljivem obdobju trudili, da bi ji bilo bolje. Zahvaljujemo se podjetju Mir iz Vidma pri Ptuju, župniku Karlu Pavliču za opravljen cerkveni obred, modre misli in spoštljive besede ob slovesu, gospe Roziki za poslovilni govor in molitev ter pevcem za srčno odpete pesmi. Hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in za cerkvene potrebe. Iskrena hvala vsem, ki ste prišli kropit, se poklonit in ste našo babico pospremili k večnemu počitku. Draga babica, prababica in sestra Vikica, počivaj v miru. Žalujoči: vsi njeni Razcveta leto za letom se cvet, glej, leto za letom dozoreva nam sad, priroda spreminja se, znova se vrača, le človek nikdar se ne vrne nazaj. SPOMIN Danes, 16. junija, mineva 15 let, odkar se je od nas za vedno poslovila nam draga Marija Šegula IZ PODVINCEV 111 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu ali prižgete svečo. Vsi njeni Srce joče za Teboj, duša je pomirjena, ker si tam, kjer je ena sama Ljubezen. Nekoč se spet vidiva ... ZAHVALA Ob izgubi naše, moje drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete Julijane Mesarič ULICA 5 PREKOMORSKE 4 NA PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter hvala za izrečene besede sožalja. Hvala gospodu patru Andreju Fegušu za opravljeno molitev in pogrebni obred. Hvala godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete pesmi, pravnukinji Tajdi za poslovilne besede. Vsem in vsakomur hvala, da ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Žalujoči: hčerke Milena, Danica, Milica in sin Ivan z družinami ter vnuki in pravniki Duša počiva, počiva. Zlati oblaki nosijo preko sveta sveti ogenj srca. (S. Kosovel) Nenadoma nas je zapustil dragi brat, stric in svak Drago Fijačko S PTUJA Pogreb bo v ponedeljek, 19. junija 2023, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Sveče hvaležno odklanjamo. Ostal bo v srcih vseh, ki ga imamo radi i OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj /RadioPtuj MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. ŠtajerskiTEVHlK N arodno Z abavne h lasbe Ptuj 2023 1. septembra 2023 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 16. junija 2023 Lenart • Protokolarno vino 2023je iz kleti Vina Kramberger Županova so slajša vina Na kmetijsko-obrtnem sejmu KOS je strokovna komisija izbirala najboljša vina med šestimi lokalnimi vinarji. Letošnja košnja je bila drugi konec tedna v juniju, kot je to stalnica pri nas. Kosci se začnejo zbirati ob peti uri zjutraj. Po enem letu se srečanja kar veselimo. Pridružijo se novi kosci, ki so sicer prekaljeni kosci in v šali povedo, da se že sedaj povabijo za naslednje leto, če bi slučajno nanje pozabili. Jutranjo tremo smo potolkli s šilcem žganega in sladkim prigrizkom. Iz podmazanih grl se je zaslišala pesem, ki je popeljala kosce na prvi hrib. Dež, ki je ponoči močil travo, je olajšal delo koscem. Trava je bila kljub svoji velikosti mehka in prijetna za košnjo. Stari pregovor pravi: "Kak se koscu streže, tak mu kosa reže." Da so kose dobro rezale, je poskrbel gospodar in jim stre-gel, da niso bili preveč oznojeni. Letos je kosilo enajst koscev, ka- terih povprečna starost je bila dobrih petdeset let. Najstarejši jih je štel 67, najmlajši pa deset let. Prišli so iz Repišč, Zavrča, Selnice ob Dravi, Paradiža, Strmca, Markovcev, Bukovcev, Male Varnice, Sovič in z Runča. Za nekaterimi je bila ob peti uri dolga pot. Pri nas je navada, da se koscem za prvi krajši počitek postreže z manjšim prigrizkom. Po stari navadi se šteje delo do devete ure zjutraj za jutranjko in ni bilo plačljivo, prav tako je bilo tudi pri tej košnji. Kosili so do pol desete ure, predvsem pa so se prijetno družili. Pokosili so dober hektar hriba. To ni folklorni nastop, ampak ohranjanje tradicije v pravem pomenu. Po končani košnji jih je čakala kotlovina, ki jo je zanje pripravil že tretje leto zapored Zlatko iz Bukovcev. Manjkalo pa ni niti sladkih dobrot izpod rok domačih gospodinj. Veselo druženje je trajalo do poldneva, vmes pa je bilo slišati nekaj domačih pesmi in veliko šaljivih pripovedi. Prijetno druženje nas žene, da se čez eno leto zopet srečamo na že trideseti košnji v Repiščah. M. in B. Vidovič OKNA, VRATA -GARAŽNA www.naitors.si NAfTORSoo Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica 1, Gorišnica 25-članska komisija, predsedoval ji je Andrej Rebernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in direktor KGZ Ptuj, je letos zmago podelila rumenemu muškatu iz kleti Vina Kramberger, ki jo vodi Stanko Kramberger. Nje- gova žlahtna kapljica je prejela 12 glasov, devet jih je glasovalo za rumeni muškat Vinogradništva Fekonja, štirje glasovi pa so šli prav tako k zmagovalni kleti - Vina Kramberger, a za njen rose. Kot je povedal lenarški župan Janez Kramberger, letno porabijo okoli 700 buteljk županovega vina. Delijo ga kot protokolarno darilo in strežejo ob vseh večjih dogodkih, ki jih organizira občina. Zanimivo je, da zadnja leta večinoma zmagujejo slajša vina; tako je bilo tudi letos. SD Videm • V Repiščah košnja po starem Kose vihtijo že 29 let Za nami je veliko let košnje in prijateljskih vezi, saj kosci sami opomnijo brata Marijana in Benjamina Vidoviča iz Repišč: "Kdaj bomo kosili?" jj iS® ' Iž pS® ■■nnHnni ■■ Foto: M. B. Vidovič Letos je kosilo enajst koscev, katerih povprečna starost je bila dobrih petdeset let. Najstarejši jih je štel 67, najmlajši pa deset let. Janez Kramberger in Andrej Rebernišek na izboru Županovega vina 2023. iolčne lahko šefe čisto nove 4 „sefvneWo)eWU>apapram,da Sin je šel študirat, Aa ga «J^ ^ 1 * * * n„ in nič v mednožju. UimaUratkenogetnmc 1 Vt 'ko pa "bo vsak peti Slovenec princ teme. Še dvakrat podražijo elektriko, v ie »ostal Vlad "Natikac. Ko se je Vlad Nabijač upokoji je P«*____ ■^RJZMiBVTR^r Foto: MK <><^^ Nagradno turistično vprašanje d/ tji polfinale O dJ iT Bogato prireditveno dogajanje in številni dogodki na Ptuju vabijo že od danes naprej. V Prešernovi bo živahno od 14. ure naprej; Po službi h Kobalu, je namreč vabilo vinoteke Kobal. Emkej z muzičari ter gostom večera Leopoldom I. bodo zvečer zabavali v dominikanskem samostanu. Sobota, 17. junija, bo ena najživahnejših doslej v letu 2023. Pridi v mesto, projekt za oživljanje starega mestnega jedra in živahnejši mestni pretok, vabi z vrsto dogodkov. Izmenjava v mestu Jaz tebi - ti meni bo potekala na mestni tržnici. Na Mestnem trgu bodo gostovali učenci OŠ Olge Meglic pod naslovom Med razstavo, likovno delavnico, lutkovno predstavo ter kamišibaj gledališčem. Na mestni tržnici bo potekal tudi pop utrip z GŠ Karola Pahorja Ptuj. Zavod za turizem pa tudi to sobotno dopoldne vabi na voden ogled mesta s turističnim vodnikom. V Narodnem domu bo ves dan potekal ročk dogodek pod naslovom Zvezan ročk. Zavod Tura pa vabi na voden ogled rova pod gradom in vinsko degustacijo v temi. V okviru Poletne muzejske noči bodo jutri med 18. in 24. uro za živahen utrip na ptujskem gradu in grajskem dvorišču poskrbeli v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. V tem času si bo mogoče brezplačno ogledati muzejske zbirke, med 18. in 20. uro po potekala delavnica za družine. Društvo Kastali vabi na pokušino vina v grajski vinski kleti, ob 21., 22. in 23. uri, ob predhodni najavi. Ob 20. uri pa bodo na zgornjem grajskem dvorišču ptujskega gradu odprli razstavo tekstilnih instalacij sodobnega tekstilnega centra Kreativnice iz Škofle Loke. 1911, ko so bili ustanovljeni Dravski Sokoli, katerih člani so bili številni ugledni Središčani. Zbirka je nastala v sodelovanju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enote v Ormožu. Slovenska planinska pot je stara 70 let. Slovenski planinski muzej v Mojstrani je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije ob tem jubileju odprl razstavo, ki je namenjena predstavitvi poti, življenju in znamenitosti ob njej. Slovenska planinska pot se začne v Mariboru, poteka čez Pohorje preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter se preko predalpskih hribov spusti na Kras ter konča na Debelem Rtiču. Slovenska planinska pot je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in svetu. Društvo Koranti Poetovio Ptuj letos praznuje 40-letnico delovanja. O tem smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado bo prejela Mira Sok (Sodinci, Velika Nedelja). Danes sprašujemo, kje na Ptuju je bil v 19. stoletju hotel pod imenom Pri treh kronah. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 23. junija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje na Ptuju je bil v 19. stoletju hotel pod imenom Pri treh kronah? Bl. t .fi ® ■'*■- B w Ime in priimek: ■ \i J h TTiWMK^_iMjtWB ^f3 Naslov:. ^hh^^^^b^mb imunim ib idi ii r Goznff Davčna številka:. Na ptujskem gradu bodo v okviru Poletne muzejske noči jutri potekali štemtra d°g°d]a Odprli pa b°d° tuiU raziita- ^ Kupon pošljite aH presite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. vo tekstilnih instalacij. Na notranjem obzidju ptujskega gradu umeščena tekstilna dela več avtoric so izdelana v različnih tekstilnih tehnikah, kot so polstenje, tkanje, ročno šivanje, barvanje in tiskanje tekstila ter izpostavljajo okoljsko problematiko in opozarjajo na nujnost trajnostnega razvoja. Namen razstave, ki je posvečena 130-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je povezati za zunanji prostor zasnovana sodobna tekstilna dela večjih dimenzij z muzejskimi barvitimi tapiserijami, ki krasijo sobane ptujskega gradu. V Qcentru na Ptuju pa se bo ob 10. uri začel tretji in zadnji polfinale 9. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Mladi pevci si želijo čim večjo podporo občinstva, da bi lahko svoje nastope čim bolje opravili. Glasbena gostja bo pevka Anabel. Okrog sto pevk in pevcev se letos poteguje za vstop v finale. V celem projektu pa jih je svoj pevski in glasbeni talent predstavilo okrog tisoč. Veliki finale 9. sezone bo 2. septembra na Mestnem trgu na Ptuju. Na portalu Kamra je na ogled nova zgodba pod naslovom Sokoli iz Središča ob Dravi. V prispevku je predstavljeno njihovo delovanje od leta