Stev. 29 e? (C. C. con la Posta). V Trstu, petek 7. septembra 1923. Leto i. oHt&4'h<£L - J 1ALI številka 20 stotink. Stanei ena Eno leto 8 lir Pol*leta 5 lir Četrt leta 3 lire Odg. urednik: Ivan Ne rv a tin 0 Tednik za novice in pouk. Male novice Vojska: da ali ne ? Italija, je stavila Grčiji . zastran *nanega poboja v albanskih gorah zahteve, ki smo jih že zadnjič našteli. Mussolini je tirjal v petih dneh odgovor- Grki so odgovorili: Ne mi, Vi ne moremo pravilno zadeve soditi im razsoditi. Društvo narodov 11 a j razsodi. Anglež je zavpil: Samo društvo narodov naj sodi. Francoz je bil v prvem hipu z Mussolinijem, preko noči se je premislil in je po francosko namuznil: Niti Grk, niti Lah, niti Društvo (narodov ne sme soditi, ampak vsi državni poslaniki sli konzuli. Vse druge države in državice so v straihiu in ne vedo še, s kom bi potegnile. Mussolini je nato izjavil: Ne priznam pravice Društvu tia.ro.dov, da bi sodilo o sporu med nami i,n Grki. Ako .pa bi Društvo narodov na vsak način hotelo soditi, potem Italija izstopi iz Društva. To je treba Mussoliniju priznati, da je zbral okoli sebe ves narod; kaj takega 'ni uspelo še nobenemu italijanskemu ministru. Mussolini je dosegel zares rekord: vsi listi, tudi liberalni, demokratični in celo «La Voce repub-blicana«, ki je sicer v stalni najostrejši opoziciji proti vladi, so se Postavili odločno na Mussolinijevo stran. Za enkrat so laške čete zasedle grški otok Krf, ki štejo 300 tisoč prebivalcev. Zemlja se trese in morje. Nia Japonskem so doživeli strahovito nesrečo. Potres je šel skozi zemljo in morje, vulkani so se odprli. Zemlja se je tresla poldrugo uro. Hiše so se podirale, plinove cevi so pokal© in goreti je začelo po vseh velikih mestih. Iz dina morja so se dvignile gore, morje je poplavilo mesta ih vasi. Zdelo se je, da je napočil sodni dan. Železnice so se pogreznile v zemljo, ljudstvo je na pol nago v l^gu; spotoma jiihi je na tisoče podrlo. Brzojavi delujejo lo po malem. Po sedanjih poročilih je porušenih ^ad 200 tisoč hiš, mrtvih pa da je °krog 400 tisoč oseb. Mestno plinarno Nameravajo zapreti. Tristo delavcev Pojde na cesto. Občina misli skleniti Pogodbo s 'škedonjskimi plavži, ki naj dobavljali mestu plin. škedenjska družba sili v občino v naglo sklenitev P°godbe, županstvo pa še cinca. Napotniki take pogodbe trdijo, da bo pri tern občina škodna za pol milijona lir. čreden smo zaključili list, smo prejeli °d strokovnjaka članek, ki piše o tem vPrašanju. Priobčimo ga prihodnjič. Mala antanta dela naši državi nemalo skrbi, tembolj, ^er stoji za malo antanto Francoska, ta stalna ncprijateljica Italije. Kako tudi ne. ko se dežele male antante razprostirajo od Severnega morja do Idrije in do zadnje grške obali. Oj te ženske ! Na Dunaju so se merile ženske, katera 0 več časa plela. Zenski krožek je do-Pčii (jan jn dvorana je bila polna konkurentk in radovednega občinstva. Prva onemogla že po 5 urah; druge so Vztrajale 8, 10, 10, 20 ur. Po 23. uri so Plele le še tri. Tedaj je razsodišče določilo premijo — bogati darovi v zlatanini vsem trem. Med pletenjem je ves čas gral gramofon, jedila pa so naročene uharice vlagale v usta konkurentinj ! Ku - Klux - Klan. Ku-Klux-Klan je v Zedinjenih državah . blizu mesta Atlanta. Imajo svoj oltar in tajna družba, nekaka «črna roka«, ki posebne ceremonije. Oblečeni so v bele ima namen iztrebiti .vse one, ki niso | halje s kapucami na glavi. Umevno, da % Amerikanci po plemenu in protestanti po veri. Naperjena je proti črncem ter judom in katoličanom. Rabijo vsa mogoča sredstva: zavratni umor, bojkot, grozilna pisma. Mnogo uglednih katoličanov se jim mora umikati. Požari palač in cerkva v zadnjem času je njih delo. Člani te skrivne družbe so ljudje vseh vrst do višjih uradnikov. Samo v New-Jorku jih je do 60.000. Vrinili so se celo v senat, kjer imajo med služabni-štvom do 300 članov. Tako imajo že lastno državo v državi. Zbirajo se po noči na gori Ku-Klux vzbuja ta skrivna družba povsod strah iia trepet. Lani v decembra so imeli katoličani, judje in episkopalni protestanti velik protestni shod proti njim v Washingto-nu. Številni senatorji, gubernatorji so proti njih nasiljem. Vlada omalovažuje to gibanje. Nekateri možje, kakor sena' tor Hastings, pa so že izdelali načrt za postavo, po kateri se vse tajne družbe prepovedo; tudi visokemu sodnemu dvoru je predložen obilen materijal o grozotah klanistov. Država ne bo mogla dclgo časa držati križema rok. Berlinska delavska družina iz štirih članov mora potrositi za hrano in stan 88 milijonov mark na teden. — V pondeljek je stalo veliko pivo predpoldne še 300 tisoč, zvečer že 400 tisoč mark. Belgija in pozidane hiše. Med vojsko je bilo v Belgiji porušenih ali pokvarjenih okrog 100 tisoč hiš; od teh je 75 tisoč že pozidanih. Zidanje je stalo 700 milijonov frankov. Citajte ! Kdorkoli ponuja kakršnokoli službo ali išče delavce za več časa ali le za par dni, naj sporoči Malemu listu, ki oglaša take inserate brezplačno. Lega nazionale je podedovala po- gospe Udovicich 250.000 lir, ki so se porabile za poveče-nje in olepšanje Leginega zabavišča na Opčinah. To zabavišče je kar najmodernejše opremljeno z gledališčem, kinematografom, godbo, telovadnico, odsekom za ženska ročna dela itd. Doslej se je vpisalo v zabavišče okrog 500 otrok. Lega ima slično zabavišče v Skednju in pri Sv. Jakobu. Tako se dela ! Pri nas pa je nekdo dejal: «Če jaz ne bom v Nar. svetu, tudi Nar. sveta ne bo». Kolika razlika ! Žvižgavci se merijo. Industrijalec Renier v mestu Varo je dobil prvo premijo med 30 udeleženci. Žvižgal je zaporedoma skoz 10 ur; odmor je imel le petkrat po 10 sekund, da je mogel izpiti po en kozarec piva. Tržaški kvestor kom. Montalbano je bil premeščen, na njegovo mesto pride kom. de Filippi. Bikoborbo, ki se je vršila po glavnih mestih naše države, so hoteli dajati tudi na Dunaju. Vlada jo je pa prepovedala kot nasprotno z načeli krščanske morale. Jugoslavija in Južna železnica. Jugoslovanski železniški minister Jankovič je rekel : «Opolnoči med 1. in 2. septembrom je Jugoslavija prevzela vodstvo vseh prog Južne železnice na ozemlju naše države. Za dobo od 1. jan. 1923. do 31. dec. ,1968., ko preteče pogodba, bo država izplačala Južni železnici 5.800.000 zlatih frankov. Sedež ravnateljstva ostane v Ljubljani. Glavni ravnatelj bo g. Evgen Deroko, upravo pa bo vodil g. Ivan Hribar. «Jutro», glasilo mlajše narodno-napredne inteligence, piše: «Ravnatelj Jadranske banke v Trstu. Doslej je vodil posle te banke g. Trombacco, sedaj pa je postal ravnatelj zopet g. Kaič, ki stoji pod obtožbo radi sleparije; v procesu proti Kaiču se je 'Jadranska banka priglasila kot zasebni udeleženec, zahtevajoč, da ji plača Kač odškodnino. Da si prištedi odvetniške stroške na prihodnji razpravi, bo gosp. Kaič zastopal ((Jadransko banko« in stavil predloge proti obtožencu Kaiču.... O dosedanjem predsedniku banke, gosp. Bogdanoviču, se čuje, da je vse premoženje dal prepisati na svojo soprogo«. Bralno in pevsko društvo v Dobravljah prirodi v nedeljo 9. septembra prireditev V korist Dijaški matici. Petje, tamburanje ter veseloigri «Raztresenca» in «Pot do srca«, kupleti in deklamacije, srečolov, šaljiva pošta. Žalostni izgledL V Tržiču se število primorskih delavcev krči, na njih mesta prihajajo delavci iz južnih pokrajin. Domačini gi-nejo in si iščejo drugod novo domovino. V Ameriki? Istrska vas Cepič je postala sedaj Felicia in tej spremembi je morala slediti tudi druga : jeseni se zapre hrvaška enorazrednica in otvo-ri se laška dvorazrednica. O—«.'. mmme ilSNt JAKI MINEG: Na Krfu počil je že strel, JAKEC’ Al’se bo zopet boj vnel? ■ Če vojska se bo vnela, • Vsa ljudstva bodo Izkrvavela. Jugoslavija se je udala. Rapalska pogodba je določila, da bo Reka samostojna, Baroš pa da pripade Jugoslaviji. Pogajanja so se vlekla skoz vsa leta brez uspeha. Pred 14 dnevi je Mussolin poslal nekak ultimatom, v katerem je zahteval, da mora dr. Rybar dati do 1. sept. definitiven odgovor, sicer si vlada pridrži prosto roko za nadalnje korake. Jugoslovenska komisija • se je udala. . Obe komisiji sta dovršili delo dne 1. septembra. Sklepi so se poslali obema vladama v potrdilo. Dne 14. septembra da Belgrad Rimu odgovor. Naše prorokovanje je, da se je Jugoslavija popolnoma udala : dobi sicer Baroš, Reka pa ne bo samostojna, ampak pride v upravo mešane komisije, v kateri bodo 3 Italijani, 3 Jugoslovani in 3 Rečani (Lahi). V osmih dneh izvemo, v koliko smo zadeli. Vendarle enkrat! t Hranilne vloge pri dunajski poštni hranilnici je vlada pripoznala. 8000 prizadetih strank, ki imajo skupno okrog 2 fnilijona kron, se bo oddahnilo. Bivši minister Nitti je bival od konca 1921. dalje stalno v Acquafreddi; jeseni se vrne v Rim in ko se zvremeni, tako pravijo, bo spet stopil na politično torišče. Mislimo pa, da ploha ne bo še odnehala ! Pišite prijatelji, in hvalite ... Evo majhen zgled, kako skuša vsaka vlada širiti svoje dobro ime in kako pri tem postopa. Pred nami leži prevod pisma, ki ga je poslal ministrov tajnik uredniku nekega glavnega glasila vladajoče stranke. «Rim, 31. avg. 1923. Predragi, ekscelenca Acerbo me je opozoril na potrebvo, da Ti v listu poudariš moč vlade, ki — dasiravno je polnih rok v delu mednarodnih vprašanj — mirno in neprestano nadaljuje reševati vsakovrstna notranja vprašanja. Pravično je, da se pohvali osebno delo ministrovo itd. Priporočam se, da postaviš krepko razumljiv naslov. Te zahvali in pozdravlja Cesare Rossi«. «Vita Nuovau, glasilo laških ljudovcev v Trstu, piše, da so prejeli primorski odseki ljudske stranke pozive od fašistov, naj takoj razjasnijo svojo misel o fašistih in zlasti naj takoj sporočijo, če se strinjajo z rimskim vodstvom ljudske stranke. «Vita Nuova« dodaje: Spričo tega so bile srednjeveške inkvizicije nedolžne, in kje se dajo avstrijski in' ruski sistemi primerjati s fašistovskimi ! Ne dovolijo niti imeti lastnih misli, želj ! V ferarski provinci so fašisti ubili zglednega duhovnika Minzonija, ker je pripadal ljudski stranki. Dotični škof je poslal Mussoliniju oster protest. Kakšne sadove rodi morala, da smem ubiti človeka nasprotnega mišljenja. In ta nauk hočejo nekateri med nami širiti! Zgodovinska zborovanja V. KafoSiški shod v Ljubljani. «Edinost» je v neki notici pravilnomači zgodovini in vodstvu arhivov ugotovila, da katoliški shod, ki se je vršil v Ljubljani od 25. do 29. avgu sta, ni bil političen shod, ampak je imel povsem versko-kulturni značaj. Ta shod je bil tako veličasten, da bo globoko segel y kulturni razvoj slovenskega j i aroda in zato se nam zdi, da bi se pregrešili proti svoji poročevalski dolžnosti, ako ne bi podali pregleda o tej manifestaciji, kakoršne še ni doživela Slovenija. Kdo je bil na shodu ? Število udeležencev kat. shoda je znašalo nad 100 tisoč, dočini je bilo na IV. kat. shodu pred vojno le 15—-20 tisoč oseb. To znači, da je misel kat- shodov naredila ogromne korake. Shoda so se udeležili kot gostje kralj Aleksander, . predsednik bel-grajskega državnega zbora in mini stra Jovanovič in Jankovič. Na shod bo prišli nadškof je oz. škofje iz Sarajeva., Maribora, Mostara, Šibenika Banjaluke, D jakova, Senja, Križevcev, Dubrovnika, Zagreba, Lješa, Vel- Bečkereka, Ljubljane, Subotice. Deželno vlado je zastopal veliki župan Slovenije dr. Miroslav Lukan, papeža je zastopal apostolski nuncij Pellegrinetti, ljubljansko univerzo rektor dr. Aleš Ušeničnik, celo Ljubljana je bila zastopana (prvič), in to po podžupanu dr ju Stanovniku. Pozdravili so shod Poljaki, ‘Francozi, Čehi, Angleži. Iz Porurja je došlo 20 slov. rudarjev v nošah. Ko bi ne delala francoska oblastva toliko ovir, bi bilo v Ljubljani par stotin ponirkih rudarjev — Slovencev na shodu. Tri zborovanja. Vsak dan se j© vršil po en velik shod, na katerega je prišel lahko vsak udeleženec, ker so bila manifestacij ska zborovanja splošnega značaja. Na teh 3 zborovanjih so govoi-rili: dr. Janko Brejc, dr- J. Leskovar, dr. A. Medved, prof. Mazovec, dr. Jp-sip Basaj, dr. Andr. Veble, dr. Al. Ušeničnik, dr. A. Brecelj, dr. Fr Kovačič, dr. M. Lavrenčič. Glavni predmeti teh govorov so bili : Šolsko vprašanje, mladinsko organizacije, narodna in državljanska vzgoja, verska misel v javnosti, sodobni razvoj in krščanstvo, versko —-nravna vzgoja, delo za treznost. Ti shodi so se vršili v Unionovi dvorani. Trideset sestankov. Poleg teh velikih zborov so se vršili sestanki za vsak stan posebej, za vsako večjo organizacijo. Ti sestanki, ki se jih je iideležcvalo 200 do 700 oseb, so se vršili v Mestnem domu, Ljudskem domu, v mali Unionovi dvorani, v Akademskem domu, v dvorani Jugoslovanske tiskarne itd. Na teh sestankih, ki so obstojali iz glavnega poročila in iz debat, ki so bile skoro vse burne, so govorili najboljši strokovnjaki. Naj navedemo nekatere sesjftnke. V šolskem odseku so predavali dr. J. Samsa o splošnih zahtevah glede šol, Fort. Lužar o ljudskih šolah, Bud. Pečjak o meščanskih, prof. Osana o srednjih šolah, prof. Dolenec o skrbi za šolsko mladino izven šole, Ign. Nadrah o ustanovitvi društva «Krščanska šola.» V odseku ža Narodno prosveto so predavali prof. dr. Capuder o do-' sedanjem prosvetnem delu ter o ciljih ostrejši opoziciji proti vladi so se Velikonja o ljudskih odrih, prof-Jarc o državljanski vzgoji, prof. dr. Puntar o osrednjem prosvetnem domu. V odseku za znanost in leposlovje je predaval dr. Fr. Stelč o umetnosti pri Slovencih, mons. V. Steska o do- prof. dr. Lukman o našem znanstvu prof. dr. J- Lovrenčič o leposlosju, dr. Fr. Kimovec o glasbi. Obrtna zveza. Ravnatelj Jovan: Sedanji narodnogospodarski položaj in naše obrtništvo. Dušan Sennec: Modeme tehnične zahteve obrtništva. Karel Škulj: Država in obrt. Kršč. socialno delavstvo je imelo zborovanje z referati, ki so bili na višini. Predavala sta socijolog dr- Andr. Gosar in Fr. Terseglav. Odsek za cerkveno politična in narodna vprašanja. Dr. Jeraj: Politično udejstvovanje katoličanov, dr. Gr. Rozman: Cerkev iin država, dr. F. Grivec: Naše razmerje do pravoslavja. Viktor Korošec : Mednarodna politika. Dr. L. Ehrlich; Mednarodni stiki med katoličani. Socialni odsek Dr. J. Ujčič: Krščanstvo in kapitalizem, dr. Tomiinec: O socialnih strujah, dr. Brecelj: O družini, dr. Jakob Mohorič: Socialni sloji in krščanska načela, dr. J. Basaj: Zadružništvo in gospodarstvo. ■ Odsek za versko In nravno vzgojo. Dr. Gvidom Rant: Skrb za inteli genco, mons. Waign>er : Katolička diaspora u Jugoslaviji, dr- A. Snoj: Apostolstvo sv. Cirila in Metoda med Slovenci, Fr. Lavtižar: Dobrodelnost z ozirom na mladinske domove, pater Tomc: Duhovne vaje, dr. Srebrnič: Naloge versko — nravne obnove. Ženska zveza. Predavale so: Gospa A. pl. Klein-mayr o'vzgoji otrok, Cilka Krekova (sestra pok. drja. Kreka) o ženi in socialni vzgoji, Antonija LuzoviČ o ženski organizaciji, Nežika Perc o ženi in treznosti, Minka Gričarjeva o modi, Marica Resnik o pravi krščanski ženi, Mici ha Mogel o ženi kot gospodinji, Minka Zidar o dobrodelnosti; Drugi odseki. Svoja posebna zborovanja so imeli visokošolci, srednješolci, zveza izobraževalnih društev, zveza pevskih društev, rokodelci, Marijine Uužhe, voditelji Marijinih družb, zveza treznosti, bogoslovci, Leonova dražba (ki je izdala gradivo za zgodovino Slovencev in veliko drugih knjig silnega pomena za našo kulturo), Vincenci jeva družba itd. itd. Gledališčne predstave so se vršile za udeležence kat shoda. Uprizorili so se v opernem gledališču Foersterjev «Gorenjski slavček«, Shakespearjev «Hai-leu Smetanova «Prodana nevesta«; v dramskem gledališču «Kristusovo trpljenje«, v Ljudskem domu c/a pravdo in srce«, v Unionu pa koncert vojaške godbe in Sattnerjeva «As-sumptio«. 1300 pevcev ! Na Kongresnem trgu je bila v nedeljo slovesna maša. Udeležba 30 tisoč oseb. Pel je združeni zbor 1300, beri tisoč tristo pevcev, pod vodstvom profesorja Bajuka. Ob koncu maše je vsa množica zapela «Povsod Boga« in «Bože pravde«. Velikanski sprevod je šel po ljubljanskih ulicah. Takega Ljubljana še ni videla: 50 tisoč udeležencev, med teipi 3400 orlov in 1600 Orlic v kroju. Orli so bili tembolj ponosni, ker so dobili na zadnji mednarodni tekmi v Parizu prvo premijo. Do 600 narodnih noš iz vse Jugoslavije. Otvorili so sprevod fam-faristi, nato so sledili jezdeci, nato westfalski Slovenci, nato slovenski poslanci — člani Jugoslovanskega kluba, ki so jim delali širok okvir spredaj belooblečene deklice, zadaj dečki v rdečih srajcah —- vsi s slovenskimi trobojnicamij nato so sledile narodne noše itd. Kralj gleda sprevod. Iz justične palače je z balkona gledal sprevod kralj Aleksander, ki so mu stali na straneh škof Jeglič, poslanec dr. Korošec, minister Jankovič ter češki, avstrijski, francoski in belgijski ter laški konzul, univerzitetni Fektor dr. Ušeničnik, veliki župan dr. Lukan in častniški zbor. Množiče so burno pozdravljale kralja, ki je bil do solz ganjen vsled. toplih manifestacij, kakršnih še ni dočakal. Najbolj značilen pa je tale prizor. V sprevodu je korakalo tudi sto bivših primorskih Slovencev, ki so jih naša oblastva od 1918 dalje izgnala. Pred skupino so nosili tablo z napisom: Izgnani i Primorci. Ko je šla ta skupina mimo kralja, se je ustavila in ovirala sprevod-, da ni šel naprej; zakaj skupina se kar ni hotela ločiti od kralja. Živio naš kralj, maščuj nas, osvobodi našo zemljo, to so bili klici. Kralj se je nagnil k drju Korošcu za pojasnilo, kdo so v tej skupini, nakar ji je kralj še bolj prisrčno odzravljal. Javna telovadba se je vršila v nedeljo popoldne na novem Stadijonu, v katerega je privrelo 40 tisoč gledalcev. Proste vaje jo izvajalo 2000 Orlov in 800 Orlic, drugi Orli in francoski telovadci so se izkazovali na orodju. Pomen katoliškega shoda. Gori opisan a zborovanja niso le navadna predavanja, parade, ki so namenjene dnevu in se že par dni kasneje pozabijo- Na shodu so se sklenile resolucije, ki jih bodo v življenju tudi udejstvili. Kdor hoče govoriti resnico, mora priznati, da so imeli prvi štirje katoliški slovenski sihiodi velikanske praktične posledice za razvoj naših prilik v kulturnih, socialnih in narodno - gospodarskih vprašanjih. Ti shodi so ustvarjali velika dela. Tem shodom ni nasproti nihče kaj enakega postavil in zato tudi nič kaj pozitivnega ustvaril. Slovenski takozvani napredni elementi so se zadovoljevali s smešenjem teh prireditev. Zakaj? Zato, ker niso zapopadli idejnih strani Iju-dij, ki so shode prirejali. Narod pa je po ogromni večini razumel in zato imamo v Sloveniji razmere take, kakršne so. Praktično so je v posebni meri pokazalo to pri zadnjih volitvah v državni zbor. Posledice V. kat. shoda pa bodo vse bolj dale-kosežne. Bilanco prepustimo času. Za svojo dolžnost smo smatrali, da predočimo našemu ljudstvu važnost V- katoliškega shoda, ki je bil izraz ogromne večine slovenskega naroda. V prihodnjih številkah) pa bomo prinašali posamezne, bolj imenitne resolucije in sklepe. gimnazijsko ali realčno zrelostno spričevalo ali diplomo višje nor-malke; pobotnico, da je prosilec plačal 40 L davka pri deželni zakladnici in 3 L pri prefekttiri za izpraševal-no komisijo. ■ ■■■■■■■■ Sodnije in sodniki na Primorskem Vlada je odredila, da se skrči število sodnikov. Ta odredba velja ne samo za stare dežele, ampak tudi za nove. In v tem vidimo mi zopet krivico, ki se dela Primorcem, Slovanom in Italijanom- Pri nas je veliko pomanjkanje sodnikov. Sedemnajst sodnij je le z, enim samim sodnikom, dočim bi morale imeti vsaj po dva sodnika.. Naši sodniki so vsled tega preobloženi z delom, garajo kakor živina, a navzlic temu delo zastaja, stranke čakajo pred vratmi in ne pridejo nikdar na vrsto. Namesto da bi se število sodnikov pomnožilo, se bo še zinižalo. To je spet ena tistih odredb, ki pričajo o brezigiavosti (tistih, ki take odredbe kujejo. Občinski tajniki bedo delali državni pismeni izpit 18. do 20. decembra. Izpita so smejo udeležiti vsi, ki zadostijo zahtevam v peti točki § 162 občinskega in deželnega zakona, dalje mnogi drugi na podlagi določb kr. odi. 14. jun. 1923 št- 1449, ki je bil priobčen v ur. listu 27. maja 1915 (št. 744) in 21. maja 1916 (t. 682), ako so skoz dve leti zaporedoma hvalevredno vršili posel občinskega tajnika. Sodba o tem pa gre prefektu. Vsaj 30 dni pred izpiti se morajo vložiti prošnje na kolkovani poli. Priložiti je treba pravilno kolkovane in legalizirane dokumente: rojstnico, ki mora izkazati, da je prosilec izpolnil vsaj na dan izpita 21. leto; spričevalo o laškem državljanstvu; kazenski listek; spričevalo o dobrem moralnem in državljanskem obnašanju; to spričevalo izda domovinski župan i;n je potrdijo župani občin, v katerih se je prosilec mudil v zadnjih 3 letih,; Judje v Idriji? 1*0(1 tem naslovom smo priobčili pred. kratkim vest iz dunajskih «Montanbe-richte», po kateri: da je bil oddan idrijski rudnik v desetletni zakup. Ml smo brž pripomnili, da se nam zdi vest debela raca. Naše mnenje se je potrdilo. Poslanec Ščelt, na katerega se je idrijsko županstvo obrnilo brzojavnim, potom, je bil še isti dan na prefekturi v Trstu, oziroma v rudarskem uradu, kjer je predložil nemški list. Tedaj se je načelnik urada, gosp. inž. Gius. Uonza, začudil ter je odločno izjavil, da vest ne more odgovarjati resnici, ker da ni ministrstvo Trsta sploh nič obvestilo. Odgovor ministrstva. Za večjo sigurnost se je obrnil omenjeni načelnik, naravnost na ministrstvo v Rim, odkoder je te dni dospel odgovor, ki pravi med drugim *obvestite poslanca Sčeka in 'zagotovile ga, da o kaki oddaji idrijskega rudnika privatnikom v zakup za enkrat ni govora in da sploh ni prišlo do nlkakih tozadevnih pogovorov». Istočasno je g. poslanec, ki se je že tolikrat požrtvovalno zavzel za rudnik, poslal ministru pismo, v katerem ga je opozoril na želje idrijskega ljudstva, mu je naslikal položaj idrijskega prebivalstva z ozirom na rudnik in mu je poklical v spomin obljube vseh ministrov od 1920 dalje, da se ne bo glede uprave rudnika nič bistvenega spremenilo brez sporazuma z legitimnimi zastopniki idrijskega prebivalstva, čigar usoda je spojena z usodo rudnika. Manevri okrog Rajblja. V isti številki Montanberichtov in sicer takoj za «novico» o idrijskem rudniku smo brali tudi te vrstice: «Der ebenfalts staatliche Halbler liergbau soli zusammen mit dem chemals Graf Henkel-Donner-markschen Grubenbesitz in Halbi an eine englisch-polnlsche Gesellschaft ve.rpach.tet werden.» ln glej šmenta! Koj nato se je ta notica razširila v vse laške liste od Benetk do Turina in do Siracuse, seveda jo je vsak list po svojem okusu po- in celo prebarval. Tako je na pr. poročala rimska *Epoca»: Cinkov rudnik v Rajblju je bil oddan v zakup severno - amerikanski družbi Melning-Corporation. Družba se je obvezala, da v petih letih plača vladi to milijonov Ur in da zgradi veliko čistilnico (rafinerijo) za cink. Tudi zato ne zna tržaški, rudarski urad nič. Zdi se, da je letos izvrstna letina za race. Vsekakor pa plešejo tuji kapitalisti okrog naših rudnikov kakor v ringlšpilu. Priporočilo. Priporočamo kar najtopleje vsem čita-teljem naslednje domače trgovske oziroma obrtne tvrdke po geslu «Svoji k svojim!« Grahor Josip — Bitinje Jaksetič Anton — Podgraje pri Bistrici Grižon Vladimir — Bekani Fatur Matija — Zagorje Kmetijska zadruga — Klanec. Naše gospodarske težave Odpust letnika 1902. (Ponarejen denar je danes velik križ.) Malega človeka zmerom čevelj žuli. V ;s(idanjem pomanjkanju dela in zaslužka, in po tolikih slabih letinah se povsod sliši javkanje in mrmranje. V Italiji imajo razvado, da ob vsaki slabi novici pridenejo svoj: «Govemo ladro !» Mi nismo tako otročji, da bi hoteli vlado imeti za postrežnico in kuharico v hiši. Zadovoljni bomo, kadar bo vlada dosegla, da bo postava za vse enaka, pravična in • človekoljubna. Kuhali in prali si bomo že sami. Vendar pa more vlada zelo veliko pomagati, če hoče in kjer hoče. Kapitalisti vseudilj drže klobuk nastavljen pred vlado in so zelo uljudno in človekoljubno postreženi. Z njimi noben minister no govori osorno in zadirčno, pa tudi jih ne sme predolgo natezati s sladkimi obljubami. Kapital se ne da za norca imeti. Pet vrst papirnatega denarja. Vpraša so, ali ne bi mogla vlada tudi za male ljudi kaj koristnega ukreniti ? 'Gotovo, in zelo poceni. Eno stvar imam na srcu in jo tukaj na glas povem: to je zadeva s papirno liro. V Italiji imamo za vsako denarno svoto kakih pet vrst papirnega denarja. Ne razumem, čemu je to dobro. Menda zato, da preprosti ljudje težje razločijo svoto od svotc, da sc laglje pomotijo v svojo škodo. Bogatinom to ne dela toliko preglavice, ker .je denar šteti njih glavno opravilo. Za reveža je pa vse prav. Jfloj pridelek je toča pobila". Marsikateri kmet toži tako. Im tako so se minogi prizadeti obrnili na poslanca Ščeka, kaj storiti. Laški zakon no daje prizadetim takih pravic kakor avstrijski. Prvi dve leti je vlada še deloma upoštevala stari zakon, lani pa ni hotela že kar niti več slišati- Navzlic temu pa je znamo, da so se obdržale v Južni Italiji «navado», ki so bile običajne pred 1870, t. j. pred združitvijo z drugimi laškimi deželami. Poslanec Šček se je nato obrnil do onih laških tovarišev novih dežel, ki se zanimajo za kmetijska vprašanja, tembolj, ker jc toča veliko več škode napravila na Tirolskem. Na daljše pismo je prejel poslanec Degasperi odgovor. Ministrovo pismo jo v kratkem tole. V državnem proračunu ni nobenega zneska v svrho podpor za vremenske škode. Zato ministrstvo ne more deliti nikiakih podpor. Kar pa se tiče črtanja davkov v smislu obstoječih postav, se to lahko zgodi, ko se dokaže, da poprečne škode niso bile odbite pri cenitvi zemljišč v prizadetih krajih. Ker pa mi omenjate, da je avstrijska Postava upoštevala take nezgode, sem tembolj prepričan, da bo finančni minister prav rad vzel; v Poštev tozadevne prošnje prizadetih. Corbino. , o ---------- Istrski sejmi • v septembru. Podgrad — pondeljek 10. Isti dan v Lekanih. Bistrica — pondeljek 17. Buje — torek 25. Buzet — četrtek 20. Naznanite ostanke v kleti 1 Pridelovalci in vinski trgovci na debelo so morali do 5. sept. naznaniti županstvu količino vina, ki ga imajo v Kleti lanske letine. Osmega septembra Pa morajo župani odposlati seznam tehničnemu finančnemu uradu v Trst, Ki bo nato poskrbelo za revizijo. Globa zhaša od 20 do 500 L. Tri vprašanja! Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem listu? Ponarejen denar. Zdaj pa še ponarejen denar. Ta nas pojeda, ta ! Od vsakega bankovca je na stotine različnih sleparskih tiskov. Od onih po 10 lir n. pr. je 00 vrst slabega. Znani so zlasti tudi oni po 100 lir, ki jih je mndgo vrst in nektere zelo fino ponarejene. In sploh je tepen mali človek. Veliki kapital dela več s čeki in bančnimi pismi, pa se izogne premetavanju tistih zamazanih in razcefedranih cunj, ki nosijo^ imetno ime «bankovci». Bogatin ali njegov blagajnik sta izurjena v poznavanju denarja, pa ga hitro spoznata in zavrneta ali kar prestrižeta. Mali človek pa pri vseh svojih opravilih daje in prejema bankovce, dostikrat strašno umazane in raztrgane, pa ne pozna, če tudi z očali vanje gleda. In potlej ga se zapro in gonijo po kasarnah in sodnijah kakor hudodelca. Naš nasvet. Ali ne bi mogla vlada tukaj prav poceni in veliko dobrega storiti ? In to bi bila dobrota ravno za male ljudi. Naj bi se izdal en sam denar za celo Italijo, vse staro naj bi se noter potegnilo in slovesno zažgalo ob sviranju vseh rimskih muzik. Potem pa naj bi tudi do zadnjega «noter potegnili« vse ponarejevalce denarja in jih poslali kamenje kopat. Priporočamo to stvar tudi našim poslancem, da jo na primernem kraju priporočijo. (A. G.) Ogoljufano ljudstvo v Istri. Istrani so, se, kakor ludi vsi prebivalci novih dežel, borili zato, da jim vlada črta zastane davke od vojske do konca 1918. in da bi plačali davek za dc-bo 1919.-1922. v obrokih. Istrani so svojo željo podkrepili in nihče jim ni mogel ugovarjati. Nešteti shodi so se vršili, občinski zastopi so podprli akcijo shodov, deputacije so romale k prefektu in slednjič v Rim. Tam so deputaciji slovesno obljubili, da se jim želje izpolnijo. Pretekli so tedni, meseci, a obljuba je pozabljena. Tako se ne pridobivajo simpatije ljudstva ! o---------- Koprska okolica. Tudi nas je suša dušila, nato nam je burja mnogo škodila. Naslednji dež je in bo še marsikaj popravil. Smo v paradižnikih. Le cene so nizke. Koprska konzervna tovarna nakupi dnevno 150 kvintalov paradižnikov. Vino gre in upamo, da ga razprodamo do trgatve. Žitni pridelek je po vsej državi zelo lep. Samo v eni deželi je manjši od lanskega leta, povsod drugod večji. Po dosedanjih računih se je pridelalo v okrajih tržaške dežele 20% več ko lani, v videmski deželi z goriško vred 25%, v Istri celo 50% več. V Barletti so sklepali 3. sept. vinske kupčije po tehle cenah. 15 stopinjska vina so šla po 255 do 285 L, črna rezana vina pa po 240-260 L. Po čem je lira? Dne 5. septembra si Hal ali debil: za 100 dinarjev — 24.60 L. za 100 avstr, kron — 8'28 st. za 10.000 mark — 2'0 stot. za 100 fr. frankov 133.— L. za 1 dolar — 23.40 L. za 1 fant —106.70 L. TRDI OREHI. Strti oreh št. 35.— Deklice obiskujejo ljudsko šolo. št. 36.— Kobarid. Lupine so poslali: B. Jeklin — Sv. Lucija, V. Rust-Šturje, M. Pavlič — Trst, I. Vodopivec - Koludrovica, P. Knap — Idrija, P. Maslo - Pasjak, L. Race - Her-pelje, A. Caharija - Nabrežina, J. Žvanut - Lozice. Izžrebana — I. Vodopivec -Koludrovica. Od 0. do 30- septembra se stalno odpustijo vojaki, ki so bili rojeni v drugi polovici 1902 ali še prej, ako so doslužili 12% mesečno dolžnost. Drugi vojaki, ki so bili sicer rojeni 1902 in prej, ki pa so manje časa v službi — ker so se predstavili poveljniku šele v drugi polovici septembra 1922 ali ki so službovanje pretrgali — pojdejo domov, čim dovršijo 12% mesečno službovamje. Vse to velja za vojake, ki so bili 24. jan. 1923 v službi. Kaj pa vojaki istega .lenika, ki tega dne niso bili v službi, ker so jih določili za kasnejši nabor ali ker so so z višjim dovoljenjem kasneje predstavili? Tudi ti pojdejo domov. Kdaj? Kadar dokončajo 12% mesečno službo. Omenjena zamuda pa seveda ne sme izhajati iz ubega ali prostovoljne dezertacije. V tem slučaju morajo ti fiantje služiti vseh 18 mesecev. Ne bodo odpuščeni fantje, ki so se obvez.ali za posebne in specijalne vrste službovanja, dokler ne zadostijo svojim obveznostim. Tako veli odlok. Zdi se nam pa, da bodo medna- rodne zmešnjave, ki so nastale zadnje dni, zategnile izvršitev tega odloka za nekoliko tednov- Kal nam z dežele pišejo Lovski prepiri. — Opcijska komisija v Kobaridu. — Kaj bo s kobariško sodnijo? Romanje na Planinsko goro. — Naše župane odstavljajo, da tako dokažejo naklonjenost do našega ljudstva. — Oštarija in cerkvena pesem. — Narod ostaja brez pastirjev. — Šolsko oblastvo preobrača kozolce. zaničuje in zatira. To si bomo pri SELCE pri Ronkah, Še vedno vlada zmešnjava v lovski zakonodaji. Mali list je prvi priobčil stališče, na katero se je postavila sodnija, ki se da povedati z besedami: pol Avstrije — pol Italije. Na drugi strani pa še ni bil preklican avstrijski zakon. Ker pa imamo po vseh občinah že ljudij iz starih pokrajin, ki bi hoteli tu uveljaviti prostost lova kakor v stari Italiji, je umljivo, da pride pogosto do sporov. Sedaj se je rešilo to vprašanje v Tržiču in v Ronkah takole : na posredovanje podprefeka je dalo lovsko društvo v obeh občinah prostor po 300 njiv na razpolago vsem prostim lovcem, ki hočejo neovirano loviti. To pa le do konca 1923. Kaj pa zanaprej ? Dokler se vlada ne odloči za en zakon, bo med nami lovci in gospodo, ki prihaja iz starih dežel, vedno kaj spornega. KOBARID. Fašistovska vlada je določila komisijo, ki naj odločuje o prošnjah za podelitev laškega državljanstva v kobariškem in bovškem okraju. V komisijo je imenovala osebe, ki se razumejo na naše razmere ko mi Ko-haridci na afrikanski lov na tigre. Evo člane komisije: Maks Celli, ge-rent čedajske občine, Ant. de Pollis, Nikola de Rienzo, računar Ivan Riz-zi, odv. Jos. Sandrini, Ant. Zuliani; sodnik Angel Alessio je predsednik Niti en našim ec ! Živela enakopravnost ! — Doslej so rabila pisma iz Čedada do nas celo večnost, ker so šla po videmskem ovinku. Odslej bomo imeli neposredno zvezo. — Čuje se. da se s prvim oktobrom ukine naša sodnija. Mi smo kar obupani ter si ne vemo kako pomagati. Ali pa je še kakšna pot do izhoda in zagate? Na PLANINSKI GORI, ki spada sedaj pod Studono pri Postojni ,se bo vršil v nedeljo po Malem šmarnu, to jo 9. septembra, običajni letni shod. Na predvečer bo govor in litanije z blagoslovom, potem spovedovanje. V nedeljo bo dvojno duhovno opravilo ob 6. in 10. uri s cerkvenim darovanjem. Pri-lično se vpisuje v roženvenško bratovščino. KANAL. Naše občinsko starešinstvo ni za nič, naš župan je od muh Zato proč ž njimi. Fašisti so tako sodili in so potom prefekta odstavili župana in starašine. Pa ne le župan in stara-šine so zanič marveč vsi Kanalci. V vsej občini sploh ni sposobnega moža, tako so dejali fašisti im zato so poklicali za varuha občine fašista Peternela, ki pravijo, da je Slovenec, a o katerem jo znano, da se v njegovi družini govori le laško. Tako ta gospoda z dejanjem kaže, kako nas volitvah zapomnili! RICMANJE. Pri nas imajo to navado, oziroma razvado, da pojo v gostilnah cerkvene pesmi. Dasi so nabožne pesmi lepe, mnoge celo krasne, vendar ne spadajo v krčmo med litre in dopje. Ali ni tako? IZ KLANCA. Kakor mnogi, tako mora oditi tudi nag gospod dekan Milko Šašelj. Služboval je v Istri nad 33 let, prosil za državljanstvo, katerega ni vdobil, delal re-kurz, a, so mu ga odvrgli. Dne 11. t. m. se preseli na svoje novo mesto v Žice pri Konjicah na Štajerskem. Pri nas je služboval 8 let kot župnik in 6 kot dekan. Bil je pri ljudstvu splošno priljubljen in vsem nam je hudo, ker nas mora, hočeš nočeš, zapustiti. Stal nam je vsikdar na strani; rado-val se z nami v sreči, bil dober tolažnik v težavah in bridkostih. Preskrbel nam je, da se je lepo preuredila in popravila župna cerkev; trudil na vse mogoče načine, da so prišli novi zvonovi še pred njegovim odhodom. Za vse te dobrote smo mu iz srca hvaležni in mu kličemo: Bog plačaj! Tudi za reveže in ponesrečence je bil vsikdar usmiljen, rad pomagal, kolikor je bilo pač v njegovi moči, nikoli ni nikdo zaman trkal na njegova vrata, ker se je ravnal vedno po pesnikovih besedah, ki pravi: «Odpri srce, odpri rok<\ otiraj bratovske solzč.« Bridkost nas obdaja ob misli, da zgubimo tako blagega in dobrega dušnega pastirja, a žalibog ni je pomoči, ki bi preprečila njegov odhod. Prečastiti gospod dekan naj bode prepričan, da si ga ohranimo v trajnem in dobrem spominu. V slovo mu kličemo: Bog Vas živi in ohrani še na mnoga leta! Obilo sreče na novem mestu! Hvaležni KlančanL Z GOLCA. Zvedeli smo, da je bilo nekje sklenjeno, da se naša sola v jeseni izpre-vrže iz slovenske v hrvaško. Ne vemo, kdo si je to izmislil, izjavljamo pa, da tega nočemo in ne dopuščamo. Na Golcu smo imeli že od nekdaj slovensko šolo kakor tudi v cerkvi slp-vensko pridigo in molitve. Ko se je šola ustanavljala, smo bili vprašani, kakšno hočemo, in smo se izrekli za slovensko. Kdo je tisti mož za plotom, ki hoče zdaj brez naše vednosti in brez našega privoljenja zopet vse na glavo postaviti? Mi hočemo, da šola ostame po starem, če bi se morala vsako leto prevračati, ne vemo, kaj bi še iz nje postalo. Ali nam jo hočejo s politiko zapraviti ? Pozivamo krajni šolski svet in županstvo v Materiji, naj se potegne za naše pravice, naj no dovoli, da bi se brez našega privoljenja kaj spremenilo. DELAVSKI VESTNIK. Iz se tem v Imenovani Granduč je v službi neznosen in pod njim silno trpimo. Enkrat je nekega delavca, Pulgher-ja po imenu, toliko časa šikaniral, da ta ni mogel več prenašati. Mera je bila polna, zato je v delavcu zavrela kri, tako , da je bil ves iz sebe. V besnosti ga je zgrabil za vrat in ne vem, kaj bi se bilo zgodilo, da se mu Granduč ni iztrgal iz rok. Ta mož je imel korajžo reči naddelo-Todji Morandi-jn, da on vdobi druge težake (skupina Čuk), kateri bi delali po aižji tarifi. «Gliha vkup štriha». Naddelovodja Morandi ima oblast nad ▼semi delovodji in delavci. On je mehanik in nima potrebnih predpogojev za tako mesto. Vmešava pa se povsod: z zidarji, mizarji, sodarji i. t. d. Vse hoče znati in ukazuje večkrat delati delavcem napačno. Cie je mehanik, naj se vti-kuje v mehaniška dela, nikakor pa se ne bi smel vtikati in ukazovati profe-sijonistom drugih strok# Če kak delavec ne dela — če tudi napačno — kakor on ukaže, vpije nad njim in mu grozi z odpustom. Zaradi tega ima oljarna le redkega dobrega profesijonista, kajti noben izučen delavec v svoji stroki se ne bo pustil učiti od človeka, ki nima niti pojma o tisti stroki. Iz vsega se da sklepati, da niti delovodja niti pretežni del delavcev niso še v nobeni drugi tovarni delali, kajti, ako bi poizkusili delati drugod, bi poznali red in se ne bi tako lovili. Ti delovodje naj si zapomnijo, da so navadni delavci in da niso v ničemur izučeni, ter da bi moglo priti tudi do tega, da utegne oljarna prenehati z delom in da bodo v tem slučaju tudi oni mogli prejeti za kramp in lopato. Plača je naravnost sramotna. Delavci pri stiskalnicah dobivajo 106 do 114 L tedensko. To pa ni za tako naporno delo nikaka plača, to je le nekaka nagrada delavcem-sužnjem. Še ta pa ni redna, ker delo večkrat prekinejo. V oljarni ni noben delavec stalen. Vsak teden kakega delavca sprejmejo in vsak teden kakega odpustijo. Pa ne mi Primorci, mi nimamo tu svoje domovine. Taki ljudje pridejo do takih mest, kateri niso niti od daleč sposobni. Tovarna z delavci jako Stedi. Število delavcev se krči tako, da tam, kjer bi imelo delati 6 delavcev, se nastavijo le 3. Eden mora opravljati delo za 3. Tako n. pr. opravlja skladiščni delavec tudi službo čuvaja in mora biti onorevole Morandi-ju vsak čas na razpolago. Ordonance nimajo. Za vsako potrebo se poslužijo kakega delavca, ki poseduje bicikelj. Inženir opravlja službo uradnega šefa. Potemtakem ni čuda, če si delničarji delijo dobiček z lopatami. Vem dobro, da ne bodo našle moje vrste odmeva, moj namen je bil, pojasniti javnosti, da v tej oljarni delavec no, živi v času nove dobe in prostosti, marveč da se nahaja v dobi pravega suženjstva. Delavec. MALI OGLASI etantsjo