NAS ČASOPIS 432/30.11. 2015 CM K 1 SOPIS Trije dnevi so še do svetega večera; na delo je treba za jaslice. Vidva v hrib po mah; vidva režita in lepita pisane podobe, štalico, sveto družino, svete tri kralje, pastirje in ovce; ti, ki si največji, pa naslikaj pisan prt, da bo tako lep kakor lani in ga pride gledat vsa soseščina! Jaslice stoje v kotu, velike in svetle, kakor kapelica. Zvečer, kadar gori samo še rdeča lučka pred njimi in je vse tiho, prihajajo po prstih, postavijo mizo pod jaslice in polagajo pred štalico rozine in orehe; za Jezusa, ki je ubog in lačen. Ivan Cankar: Na peči, LZ, 1911 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLII, 433. številka 21. december 2015 Kaj se dogaja z deblakom? Nova koča na Planini Božični čas nekoč Srečanje turistov stran od 2 do 19 Pražnja Miklavževa nedelja Urejen lepotec sredi vasi Ministričin borovniški zajtrk Izlet v zgodovino in tehniko Horjul v lučkah Oglejte si žive jaslice Horjul noče urbane Čebelarji med malčki Predsednik Pahor v muzeju Govorili o raku dojke Obnovili oltar v Dvoru Miklavžev rokenrol na Dobrovi stran od 20 do 23 stran od 24 do 27 stran od 28 do 33 Kako bo z javnim prevozom? Župan vabi na srečanje Optika do vsakega doma Dvesto let ložanskih gasilk stran od 34 do 39 Ob 25. obletnici slovenskega plebiscita, na dan samostojnosti in enotnosti se bo oglasila PESEM MIRU Pevski zbori naše doline in gostja dr. ROSVITA PESEK nam bodo pričarali večer SLOVENSKEGA DOMOLJUBJA. Prireditev bo vodil SIMON PURGER. Polhov Gradec, Kulturni dom Jakoba Trobca, sobota, 26.decembra, ob 18. uri. Izpostavljamo VRHNIKA: silvestrovanje na Sodnijskem trgu z Ansamblom Čepon, 31. 12. od 22. ure naprej BOROVNICA: silvestrska komedija Vzradoščeno poročena, OŠ Borovnica, 31. 12. ob 20.30 HORJUL: Božično-novoletni koncert na Svetem Urhu, 30. 12. ob 18. uri DOBROVA - POLHOV GRADEC: silvestrovanje v Polhovem Gradcu, 31. 12. Ob 17. uri čarodej Jole Cole in Dedek Mraz, ob 21. uri Ansambel Kvintet. • LOG - DRAGOMER: silvestrovanje na Logu, 31. 12. od 22. ure naprej NOVO: V zdravstvenem domu so sladkornim bolnikom na voljo zdravstvenovzgojne delavnice. Več na skupnih straneh. ZDRAV5TVENI UGODNA PRODAJA IN KREDITIRANJE STANOVANJ BOROVNICA - Soseska ob potoku Stanovanjski sklad RS na podlagi Javnega razpisa za prodajo in kreditiranje nakupa stanovanj prodaja stanovanja v Borovnici. V bližini naselja je vsa potrebna infrastruktura in veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Vsem stanovanjem pripadajo parkirna mesta, ki so v kleti objekta ali ob njem. Poleg prodaje ponujamo tudi ugodno kreditiranje. OGLASNO SPOROČILO Podrobnejše informacije so vam na voljo na spletni strani www.ssrs.si in na tel. št. 01 4710 500. Novoletni koncert ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, Mešani pevski zbor Mavrica Vrhnika in Mešani pevski zbor dr. Frančišek Lampe Črni Vrh v soboto, 26. decembra 2015, ob 19. uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica j+v Predprodaja vstopnic: Trgovina Jurček, Trgovina Kocka, Gostišče Godec, tajništvo osnovne šole, Knjižnica dr. Marje Boršnik. Darovalci: Jurček, trgovsko podjetje, d. o. o., Gostišče Godec, Borovnica; Birosistemi, d. o. o. Prireditelja: Občina Borovnica in HUD Karel Barjanski. PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV na VRHNIKI (ČISTA SMREKA) > Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine > Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja in prevzem: LESPAK, d.o.o. Verd 107, 1360 Vrhnika (nekdanji LIKO) lil/. OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 - 01/755 61 05 Naslednja številka bo izšla 25. januarja, gradivo bomo zbirali do 12. januarja. Veriga Tistega dne sem v Ligojni gledal gledališko predstavo, ki so jo domači igralci na začetku decembra pre-mierno postavili na odrske deske. Gre za Finžgarjevo delo Veriga, napisano leta 1914, na predvečer prve velike vojne. Vsebina je preprosta: sosedski spor zaradi verige preraste v brezglavo sovraštvo, ki se konča z nič krivo žrtvijo. Ko spoznajo, kam je prerasel nesmiseln spor, se glave končno streznijo in si skesano sežejo v roke. Res je imela veriga v Finžgarjevem času večjo vrednost, a bolj kot ona sta bila pomembna načelo in ponos, češ: »Ti meni že ne boš govoril!« Dandanes ima veriga znatno manjšo vrednost kot nekoč, a ponos ljudi ostaja; ne bi čisto zgrešil, če bi zapisal, da se je mogoče celo povečal. Tako imamo odličen recept za sovraštvo, ki lahko vodi v pogubo. Kar spomnimo se nekaterih svetovnih dogodkov, ki so spremenili tok zgodovine: po navadi je šlo za »princip«. Tista veriga, nevredna prepira, je bila samo povod in izgovor, da so glave, opite s samozavestjo, začele uničevalni pohod. Zakaj to pišem? Smo v času, ko nas dnevno bombardirajo z novicami svetovnega dogajanja; včasih se zdi, da smo že na robu vojne. V luči takih dogodkov in ker so pred nami dnevi družinskega miru ali miru v krogu svojih najbližjih, svetujem: »Ne iščite verige. Če jo najdete, jo zakopljite nazaj! Naj jo požre rja!« Pa blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno in zdravo v letu 2016! Gašper Tominc, urednik fc^ ' f . Vesel božič in rečno novo leto! - -— ^ www.optik-jelovcan.com NAS CASOPIS 432/30.11. 2015 C M K 2 2 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Človek se rodi in živi v nekem Času Nismo ga sami izbrali. Lahko pa se odločimo, kako ga bomo preživeli in kako se bomo odzvali na pasti in lepote tega trenutka ... Naj bo vaša izbira takšna, da boste zadovoljni in srečni. Vesel Božič in vse dobro v prihajajočem letu Vam želi Zupan Stoian J akin Župan: »Deblak na Vrhniki bo! « Vrhnika, 10. december - Na občinski seji so med drugim razpravljali tudi o dolgotrajni obnovi deblaka iz Ljubljanice, ki naj bi imel svoje mesto v Doživljajskem razstavišču Ljubljanica. Konzerviranje in restavriranje naj bi trajalo najmanj dobri dve leti, odprtje »muzeja«, kot ga nekateri imenujejo, pa naj bi bilo že prihodnje leto maja. Ker projekt v višini dobrih osemsto tisoč evrov sofinancira finančni mehanizem EPG, so nekateri svetniki izrazili pomisleke, da se bo omenjeni sofinancer umaknil od namere, saj občina ne bo izpolnila prijavitvenih zavez. Župan Stojan Jakin je dejal, da bi zaradi tega res lahko nastala zadrega, a da se bodo na vse kri-plje trudili, da bi deblak vendarle spravili na Vrhniko in tako upravičili sofinanciranje. Menil je, da bi lahko naredili tudi tako, da bi restavratorji deblak restavrirali kar v »muzeju« samem oziroma, kot je dejal: »Deblak na Vrhniki bo!« GT Deblak na suhem, a še ne v »muzeju« Vrhnika, 9. december - Na novinarski konferenci Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so sedmi sili predstavili podrobnejše aktivnosti glede konzervatorsko-restavratorskih posegov na deblaku, ki so ga letos poleti potegnili iz Ljubljanice. Naj spomnimo: gre za 2000 let star rimski deblak v več kosih, eden najdaljših v Evropi, ki naj bi našel svoje mesto v novem »muzeju« -Doživljajskem razstavišču Ljubljanica v Kulturnem centru Vrhnika. Dr. Katja Kavkler iz ZVKDS je pojasnila, da je deblak trenutno v fazi odstranjevanja kislin in soli iz notranjosti lesa. Ko bodo meritve pokazale »...zadostno čistost lesa, bomo deblak nekaj mesecev namakali v vodni raztopini melaminske smole, ki bo utrdila močno razgrajeno lesno strukturo, ne da bi povsem zapolnila vrzeli, zato bo les ohranil svojo osnovno strukturo in barvo. Smolo bomo ob koncu postopka polimerizira-li pri nekoliko povišani temperaturi. Zadnja faza konserviranja je sušenje. Poteka počasi, deblak bo v tem času zavit v paropropustno folijo in še vedno shranjen v kapsulah, ki bodo preprečile deformacije lesa.« Postopek bo trajal več let Ključno vprašanje pri tem je, koliko časa bo trajalo konzerviranje lesa, sploh v luči napovedanega odprtja »muzeja« za občinski praznik prihodnje leto. Dr. Kavklerjevaje je dejala, da težko natančno napove čas procesa, ker gre za velik kos lesa, ki lahko tudi preseneti s svojimi fizikalnimi procesi. Po njenem mnenju bi bil deblak najprej »nared« v roku dobrih dveh let. Kaj bo potem razstavljeno? Za pojasnilo o morebiti nekoliko nerodni situaciji smo prosili podžupana Janka Skodlarja, ki na občinski strani vodi projekt. Dejal je, da dokončne odločitve, kaj bodo postavili v »muzej« Spredaj odlomljeni premec, na katerem so odkrili rimsko tkanino, zadaj preostali del rimskega deblaka. namesto deblaka, še ni, se je pa med drugim kot ena od možnosti omenjal tudi »3D-print«. Vse kose deblaka bodo namreč tudi skenirali 3D, kar bo omogočilo nova spoznanja arheologom, olajšalo končno sestavljanje deblaka in omogočilo spremljanje kakovosti konservira-nja. Skan bi morebiti lahko uporabili tudi za »3D-print«. Sicer pa je Skodlar dodal, da ne gre izključiti, da bi določen del konzervatorskega procesa potekal kar v »muzeju« in bi na tak način omogočili tudi ogled originalnega deblaka. Zanimalo nas je še, kaj pomeni dejstvo, da v »muzeju« nekaj let ne bo originalnega debla-ka za glavnega sofinancerja projekta Finančni mehanizem EPG? Kot je dejal Skodlar, upa, da bo sofinancer vendarle razumel, da lesa ni mogoče prisiliti k sušenju, ker ima določene fizikalne lastnosti, ter da to ne bo vplivalo na višino sredstev. Gašper Tominc, foto: GT Številka: 3505-14/2015 (5-08) Datum: 4. 12. 2016 Občina Vrhnika vabi vso zainteresirano javnost, lastnike zemljišč, stanovalce in imetnike poslovnih idr. dejavnosti na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (Hrib - Gradišče) na DELAVNICO ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA IN KONSERVATORSKEGA NAČRTA ZA PRENOVO MESTNEGA JEDRA VRHNIKE (HRIB - GRADIŠČE) Delavnica bo v sredo, 13. 1. 2016, z začetkom ob 17. uri v prostorih Cankarjevega doma (mala dvorana), Tržaška cesta 25, Vrhnika. Občina Vrhnika je septembra 2015 pristopila k izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) in konser-vatorskega načrta za prenovo (KNP) mestnega jedra Vrhnike (Hrib - Gradišče). Sklep o začetku priprave OPPN in KNP je bil objavljen v Našem časopisu, št. 430, 28. 9. 2015 ter na spletni strani Občine Vrhnika. Območje OPPN in KNP, ki je določeno v Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika, obsega del območja naselbinske dediščine Vrhnika - Trško jedro. Namen delavnice je predstaviti namen izdelave OPPN in KNP ter ugotoviti odnos prebivalcev do grajenih in družbenih sestavin širšega in ožjega območja, njegovih sestavnih delov ter njihove želje in pričakovanja glede oblikovalskih in funkcionalnih rešitev prenove. OPPN in KNP se izdelujeta z namenom celovite prenove mestnega jedra Vrhnike (Hrib - Gradišče), ki zajema: - prenovo javnih površin ulic: Voljčeva cesta, Gradišče, Hrib, - revitalizacijo območja VR_1367, - umestitev kolesarske poti ob regionalno cesto, - oblikovanje struge vodotoka Hribski potok (mostovi, dostopi do vode, ograja), - oblikovanje novih javnih zelenih površin (park, pešpot ob Hribskem potoku), - prenove, rekonstrukcije, nadomestne gradnje, novogradnje objektov, - obnovo fasad objektov - objekti stavbne dediščine (in drugi), ki še nimajo obnovljenih fasad s sprejemljivimi ukrepi energetske sanacije (streha, okna, dvoriščna fasada, ulična fasada itn.), - določitev možnosti nadzidav in prizi-dav, - določitev morebitnih pomožnih objektov in njihovo oblikovanje, - določitev oblikovanja ograj, - določitev in ureditev parkirnih mest, - določitev in poenoteno oblikovanje urbane opreme, - določitev lokacije in obliko objektov za oglaševanje na javnih površinah ter na zasebnih objektih za lastne potrebe, - določitev lokacij in oblikovanje ekoloških otokov, - določitev prostora za letne vrtove, oblikovanje senčnic, podov, ograj ipd. 17. tradicionalni spominski pohod Po poti Cankarjeve matere Sobota, 26. 12. 2015 Ob prijetnemu druženju na pohodu bomo spoznavali kulturno in naravno dediščino Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in Vrhnike. Pohod zaključimo z udeležbo na proslavi in s toplo malico. Pohod je ob vsakem vremenu in na lastno odgovornost. Program 7.30-8:00 Zbor pohodnikov in odhod avtobusa izpred PGD Vrhnika, Jelovškova 3 (avtobus bo samo v eno smer). 8.30-8.45 Zbor pri Sv. Kancijanu na Vrzdencu 14.00 Udeležitev proslave ob Dnevu samostojnosti in enotnosti (Sodnijski trg, Vrhnika). 14.30 Topla malica in druženje v Gasilskem domu na Vrhniki. Prijavnina: 5,00 €. Prijave na zbirnem mestu. Informacije: Informacije TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. (01 755 10 54, 051 661 063) tic@zavod-cankar.si, www.visitvrhnika.si Organizatorji: Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske Vrhnika, Turistično društvo Horjul, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, OZVVS Vrhnika-Borovnica, PDV Sever Ljubljana - odbor Vrhnika, Občina Vrhnika, Občina Horjul, KS Ligojna, KS Stara Vrhnika ter Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. NAS CASOPIS 432/30.11. 2015 CM K 3 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina [¡¡¡¡¡¡¡I Vrhnika MAŠ ČASOPIS 3 Varstveno-delovnemu centru Vrhnika Lions klub Vrhnika -Notranjska daroval 900 evrov V petek, 20.11.2015, je Lions klub Vrhnika - Notranjska praznoval šestnajsto obletnico ustanovitve kluba. Druženje so popestrili z izvedbo dobrodelne dražbe, ki sta jo vodila Miha Brajnik in Damir Leventic. Dražili so izdelke, ki so jih izdelali sami uporabniki Varstveno- delovnega centra. Za izdelke je bilo veliko zanimanje, saj je bilo zbranih kar 900 evrov. V Varstveno-delovni center Vrhnika je vključenih 44 odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju. Poleg varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji opravljamo kooperantska dela in izdelujemo izdelke lastnega programa, v VDC-ju pa poteka še veliko drugih aktivnosti, s katerimi si popestrimo delovni vsakdan, npr. skrbimo za telesno kondicijo, obiskujemo fitnes, hodimo na sprehode in pohode, sodelujemo pri uri pravljic in bralni znački, ohranjamo sposobnost pisanja in branja, sodelujemo s terapevtskimi kužki, radi igramo igre za razvedrilo, še raje pa letujemo in hodimo na izlete. Veliko pozornosti namenjamo tudi ohranjanju osnovnega znanja, spremljanju dnevnih dogodkov ter športnemu in kulturnemu udejstvovanju. Veseli smo, da so se lionsi spomnili na nas in dražili naše izdelke. Zbrana sredstva bomo namenili za nadstandardne programe, kot so izleti in rehabilitacijska letovanja, ki se jih naši uporabniki še posebno radi udeležujejo. Prav prek teh programov namreč povečamo kakovost njihovega življenja, uporabniki pa si pridobijo nove izkušnje, spoznajo novo okolje in ljudi. Dragi člani Lions kluba Vrhnika - Notranjska, v imenu uporabnikov in zaposlenih VDC Vrhnika se vam iskreno zahvaljujem za vaš prispevek, ki ste nam ga namenili. Maja Velikajne, direktorica VDC VI Občina prižgala zeleno luč za gradnjo planinske koče na Planini Kako hitro beži čas, saj je minilo že dobrih 55 let, odkar stoji planinsko zavetišče na Planini. Zaradi množičnega obiska poka po šivih, kajti od same postavitve naprej se s stavbo ni kaj dosti dogajalo. V začetku leta se nam je porodila misel, ki je že dolgo tlela v nas, da bi na Planini zgradili novo planinsko kočo. To nalogo je po sklepu upravnega odbora prevzel Gospodarski odsek Planinskega društva Vrhnika. Mesečno sestankovanje in na koncu leta dogovarjanje s predstavniki občine in svetniških skupin je obrodilo sadove. Sprejet je bil sklep, da se z Odlokom o proračunu Občine Vrhnika za leto 2016 nameni sredstva tudi za pridobitev dokumentacije in dovoljenj, potrebnih za izgradnjo nove planinske koče. Gospodarski odsek je že pridobil lokacijsko informacijo, izdelano ima že idejno zasnovo, konec marca 2016 pričakujemo gradbeno dovoljenje, potem pa bomo začeli zbirati finančna sredstva (prostovoljni prispevki, donacije, sponzorstva ...). V začetku pomladi leta 2017 bomo začeli graditi novo kočo, ki naj bi začela obratovati še isto leto v pozni jeseni. Vsem, ki ste nas podprli pri naši ideji in dosedanjem delu, se lepo zahvaljujemo z željo, da nam še nadalje stojite ob strani. Pri tako velikem se zalogaju bo namreč potrebno naprej sodelovanje celotne lokalne skupnosti. Na koncu naj vam zaželimo prijazne decembrske praznike in srečno novo leto 2016. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek Odkrili tablo pri Cankarjevi spominski hiši Vrhnika, 11. december - Na obletnico Cankarjeve smrti so pri njegovi spominski hiši na Klancu odkrili tablo, ki označuje umeščenost omenjenega objekta v Slovensko pisateljsko pot. To je projekt, del katerega je Vrhnika že dalj časa, aktivno sodeluje zadnji dve leti, cilj pa je promocija naših literatov in tako imenovani literarni turizem. Kot je pojasnila Marija Zakrajšek iz Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, je pred leti izšel vodnik Slovenska pisateljska pot - vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev, v katerem je bila zajeta tudi Cankarjeva spominska hiša z opisi vrhniških lokacij in objektov, ki jih srečujemo v pisateljevih delih. Vrhnika se je projektu dejavneje priključila pred dvema letoma, ena zadnjih aktivnosti je bil letošnji literarni triatlon v Cankarjevi knjižnici. Sedaj pa so pred pisateljevo spominsko hišo na Klancu postavili še informativno tablo z zemljevidom vseh slovenskih li-teratov, ki jih zajema vodnik, s poudarkom na Cankarju. Igor Likar iz društva slovenskih pisateljev, ki vodi projekt Slovenska pisateljska pot, je dejal, da je odziv javno- Ivo Svetina, Marija Zakrajšek in Igor Likar pri odkrivanju table pred Cankarjevo spominsko hišo sti na literarni turizem zelo pozitiven in napovedal, da bo izšel še drugi del vodnika, ki bo zajemal tudi zamejske literate. Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev, katerega mati je bila rojena na Vrhniki, pa je še dodal, da nastajajoča mreža domov slovenskih literatov nima le zgodovinskega in turističnega pomena, marveč je tudi duhovna mreža, »... ki nam je dala in nam še daje samozavest in poudarja samobitnost.« Odkritju table je sledil literarni večer z branjem Cankarjevih del ob soju petrolejke, slišati je bilo mogoče tudi kitarski duo Hic et Nunc s projektom Tolmun, za piko na i pa so obiskovalcem postregli še s Cankarjevo kavo in piškoti v obliki pisateljevih brkov. Gašper Tominc, foto: GT Zadnja občinska seja v tem letu Vrhnika, 10. december - Občinski svetniki so se zbrali na zadnji letošnji seji na kateri so obravnavali 15 točk dnevnega reda. Med drugim so sprejeli najpomembnejši finančni dokument občine - proračun - za njeno nemoteno delo v prihodnjem letu ter se strinjali z uvedbo enosmerne prometne ureditve na parkirišču za staro šolo. Potrdili so povišanje vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč iz 0,00351787 na 0,003518 €, kar bo v praksi za 150 kvadratnih metrov veliko stanovanje v centru prineslo podražitev za 99 centov, v Verdu pa za 74 centov. Soglasno so podprli predlog, da občina nadaljuje članstvo v Lokalni akcijski skupini LAS Barje v okviru katerega lahko kandidira za določena sredstva iz kmetijskega in regionalnega sklada. Malenkostno so spremenili besedilo odloka podeljevanju občinskih priznanj, potrdili letni program športa za 2016 ter predlog programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarnega varstva za obdobje 2016-2020. Nekoliko več debate je prinesel osnutek odloka o sodelovanju z RCERO Ljubljana, kamor bi Vrhnika odlagala nekoristne odpadke. V praksi bi to pomenilo podražitev odlaganja za slabih 20%. Se je pa občina že pridružila svetu RCERO v katerem sodeluje 37 občin, njen glas pa bo štel pičla dobra dva odstotka. Občinski svet je dal pozitivno soglasje k načrtu dela za prihodnje leto, za imenovanje Sonje Žakelj za direktorico vrhniške knjižnice ter potrdil kandidate za sodnike porotnike. Gašper Tominc Cankarjevo spominsko hišo na leto obišče 3500 ljudi Vrhnika, 3. december - Cankarjevo mesto se že vrsto let pridružuje vseslovenski akciji Veseli dan kulture, v okviru katerega med drugim na stežaj odprejo vrata tudi v Cankarjevi spominski hiši. Res je do tistega dopoldne, ko smo se mudili v njej, ni obiskalo veliko ljudi, a to nič ne zmanjšuje njenega pomena. Zgrajena je bila sredi osemdesetih let 19. stoletja, pred tem pa je na tistem mestu stala lesena koča, v kateri se je rodil in tri leta bival Ivan Cankar. Leta 1879 je kočo in še kopico sosednjih na »Klancu siromakov« uničil požar, parcelo pa so Cankarjevi nato prodali Mariji Polanšek, da so lahko poplačali dolgove. Novozgrajena hiša, ki so jo leta 1930, ob odkritju Cankarjevega spomenika, poimenovali Cankarjeva spominska hiša, je še nekaj časa menjavala lastnike. Zdaj je last Občine Vrhnika, z njo pa upravlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Kot je dejal Damjan Debevec, eden od več turističnih vodnikov, obiskovalce največkrat zanima, ali je Cankar po tistem, ko je bila zgrajena nova hiša, sploh še kdaj prestopil njen prag. Cankarjevi so se namreč po požaru in prodaji parcele tako rekoč nenehno selili po Vrhniki. »Odgovora ne poznamo, ker ni nobenih pisnih virov, nedvomno pa je vsaj hodil mimo, če že ni prestopil praga,« je menil Debevec. Zdaj njen prag na leto prestopi okoli 3500 obiskovalcev. Gašper Tominc, foto: GT Damjan Debevec (levo) med vodenjem ogleda Cankarjeve spominske hiše NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 4 4 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pogovarjali smo se z begunci Preko Vrhnike potujejo različne življenjske zgodbe V nekdanji vrhniški vojašnici je že nekaj časa urejen center, namenjen preskrbi beguncev, ki po balkanski poti potujejo proti Nemčiji in deželam zahodne Evrope. Premiki prebežnikov čez naše kraje so pretrgali čas, ko smo na svetovne dogodke gledali le od daleč. Prišli so k nam in odzvali smo se vsak po svoje, glede na svoje poznavanje in razumevanje dogodkov. ti, so se odločili za beg. Prek ozemlja Islamske države do turške meje je mogoče priti s pomočjo tihotapcev, ki za vsakega človeka zahtevajo tisoč dolarjev. Tihotapljenje je eden od načinov, iz kate -rega se financira Islamska država. V Turčiji so nanje gledali zgolj, kot je sam dejal, »kose mesa«. Zgolj na to, kje bi jih lahko »odrli«. Da bi jim prihranki ne pošli, so šli naprej in po balkanski poti hitro do Hrvaške. Tam so jih sicer oskrbeli, vendar pa tudi zbrca-li. Spraševal me je, čemu so jih hrvaški policisti zbrcali s svojimi škornji in jih izpustili nekje sredi gozdnatih goric. Nisem imel pametnega odgovora. Med preklinjanjem in brcanjem so jih poslali peš proti Sloveniji. Hodili so štiri ure, skupaj z nosečnicami in bolnimi. Tedaj je bil dobre volje, saj je bila večina poti za njimi. Fotografiral sem ga s prijateljevim sinom. V njunem nasmehu, ob štirih zjutraj in ob vsem videnem v zadnjih nekaj letih, sem videl človekovo moč, da ne obupa, ko mu gre najtežje. Druga zgodba pripoveduje o uglajenem profesorju angleščine iz Idliba, zahodnosirske pokrajine, ki je povsem v rokah upornikov. Zbežal je zaradi začetka ruskega bombardiranja. Rusi so napovedali bombandiranje Islamske države, tolči pa začeli po preostalih upornikih. V Turčijo je odšel preko mejnega prehoda Babl-hawl, ki ga nadzirajo uporniki in je ena glavnih pretočnih točk med Sirijo in Turčijo. Najdaljših štirideset minut življenja je preživel na zanikrnem čolnu, dolgem osem metrov. Nanj so turški tihotapci natovorili štirideset ljudi in vsak je za nočno plovbo do grških otokov plačal tisoč evrov. Za otroke do deset let velja polovična tarifa, petsto evrov. Peljali so se ponoči, čoln so premetavali valovi in loterija jih je srečno prinesla na grški otok Samos. Od tam je po tekočem traku avtobusnih prevozov prišel do Slovenije. Po umivanju nog, rok in obraza, večkratni vsakodnevni higienski rutini muslimanov sva se pogovarjala še o namenu in bistvu vojne v Siriji. Zanj je verski spor le kulisa za ljudi, da se bojujejo. V ozadju se bije boj Američanov, ki oborožujejo upornike v Idlibu in izrivajo Ruse iz regije. Ti so se morali odzvati, saj so izgubili vpliv že v Iraku in Libiji. Če bi si popravili pozicijo v Siriji, bi si povrnili tudi Irak. Vojna koristi vsem vpletenim, ki trgujejo tako z nafto kot z orožjem kot z ljudmi, zato je doslej nihče ni želel končati. Za primer mi je dal Američane, ki imajo najmočnejšo vojsko na svetu, pa ne premagajo 40.000 borcev Islamske države po enem letu »bombardiranj«. Po njegovem mnenju Američani bombardirajo »vrhove gora v Islamski državi«, Rusi pa civiliste, da bi tako ustrahovali. Sam je bil priča slednjih in je zato z najštevilčnejšim valom prebežnikov tudi zbežal. Želi si, da bi našel delo učitelja in zaželel sem mu veliko uspeha. Med begunci je Sirijcev čedalje manj, vse več pa jih je iz drugih držav Bližnjega vzhoda, kjer prav tako divjajo spopadi. Iz Iraka prihajajo družine (na fotografijah), za katere sem že na videz vedel, da niso Arabci. So Jazidi iz severozahodnega Iraka, kjer so živeli ob gorovju Sindžar. Tega so napadle milice Ko se je zaradi povečanja števila prebežnikov vzpostavil center v nekdanji vrhniški vojašnici, so delo prevzeli Civilna zaščita, prostovoljci Rdečega križa in Karitas, skavti, gasilci in drugi. Spontano je stekla organizacija in se stalno dograjevala. Če je bilo na začetku izziv sprejeti tristo prebežnikov, jih lahko sedaj na Vrhniki brez težav preskrbijo več kot tisoč na dan. Vendar nočem govoriti o »prebežnikih«, »beguncih« in »migran-tih«, pač pa o ljudeh. V svojem prispevku želim predstaviti nekaj zgodb ljudi, ki so kratko noč preživeli pri nas, nato pa jih odnesli naprej. Prva zgodba se vrti okoli moža na fotografiji. Prihaja iz sirske province Deir ez-Zor ob reki Evfrat. Spraševal me je, ali deluje wi-fi, saj se je želel povezati s sorodniki, ki so bili prav tako na poti. Ponudil mi je cigareto in tako sva začela pogovor. V Siriji je naredil dve diplomi in z družino solidno živel v vzhodnosirski provinci do začetka vojne. Do vidnejšega položaja ni imel dostopa, saj versko ni bil alavit in ni bil včlanjen v stranko Baath, ki je delovala kot naša nekdanja partija. Ko se je začela vojna, je njegov sunitsko-muslimanski del zajel upor, saj so bili depriviligirani. Vendar pa so oblast od zmernih upornikov prevzeli skrajni islamisti Islamske države. Pod njeno vladavino so se morali obnašati zelo previdno in računati z obglavlje-njem, če v petek ne bi bili v mošeji. Ker je bil teror prevelik, so se umaknili v glavno mesto province, ki ga še vedno, obkoljenega z vseh strani, nadzorujejo vladne sile. Tem manjka vojakov, zato nasilno mobilizirajo mlade fante. Ker niso želeli ubijati in biti ubi- Islamske države in preživele so rešile kurdske sile in ameriški zračni napadi na islamiste. Kljub temu pa se na svoje domove niso mogli vrniti. Da bi otrokom zagotovili možnost minimalne ravni preživetja, bežijo, saj se vojna sreča lahko obrne, kot manjšina pa so skoraj obsojeni na nadaljevanje zatiranja v domovini. Med begunci je čedalje več ljudi iz Afganistana. S prvimi sem se pogovarjal na kratko. Za razliko od Sircev so se mi zdeli bolj prazni, brez idej. Očitno so leta nenehnih spopadov pustila svoj pečat. Po navadi dajo več na modo kot Arabci in so skopi z besedami. S fantoma sem se pogovarjal malo dlje. Prihajala sta iz Jalallabada, mesta na severozahodu Afganistana, kjer živijo Ta-džiki in Uzbeki. Obema je bilo ime Said, kar bi po naše lahko prevedli Srečo. Bila sta šolana in sta delala za mednarodne okupacijske enote Isaf štiri leta kot prevajalca. Po umiku glavnine Isaf so ju domačini prepoznali kot izdajalca in iz strahu pred maščevanjem sta zbežala na Zahod. Vojna jima je že zdavnaj pobrala višje ideje, pristajata na »realpolitik«, na to, da bi dobila delo v Evropi in pomagala družinam. Afganistan nimata več za svojo prihodnost. Na naslednji fotografiji je fant iz ljudstva Hazarov. Po obraznih potezah se ločijo od preostalih be- Odziv na članek Enajst tisoč beguncev skozi Vrhniko Vrhnika - Omenjeni članek je bil objavljen v nedavni številki Našega časopisa in je pri nekaterih bralcih povzročil nekaj pomislekov, tudi napačno razumevanje. Ob bok temu naj zapišemo, da članek ne zrcali mnenja Viktorija Razdrha, poveljnika občinske Civilne zaščite glede nastanitvenega centra na Vrhniki oziroma nasploh o begunski krizi. Njegove izjave so izključno v navednicah oziroma, kjer je posebej omenjeno, preostalo besedilo so naši drugi viri. Napačno je razumljeno, da gre za Razdrhove besede o varnostnem preverjanju beguncev, o katerem pišemo proti koncu članka. Prav tako niso Razdrhove besede glede upoštevanja mnenja lokalne skupnosti do vzpostavitve zimskega centra na Vrhniki. Ne glede na različno javno mnenje o begunski krizi lahko tudi v uredništvu zapišemo, da vrhniški nastanitveni center deluje v danih razmerah optimalno, o čemer smo se lahko tudi sami prepričali. Gašper Tominc guncev, saj so potomci mongolskih vojakov iz srednjega veka, ki so se ustalili v Afganistanu. Ker so šiiti, so jih talibani ves čas kruto zatirali in ker se talibanska moč spet krepi, se preganjanje nadaljuje, na kar kaže tudi delež Hazarov med Afgani, ki sem jih videl na Vrhniki. Fant je zbežal bred talibani čez Pakistan in Iran, njegovega očeta in brata so namreč že ubili. Upam, da bo uspelo vsem, ki so šli skozi našo nekdanjo vojašnico, uspešno urediti življenje v deželah, za katere upajo, da jih bodo sprejele. V vsakem od njih sem videl življenjsko energijo in boj za preživetje, ki sta jih peljala iz okolja, ki je bilo ves čas priča temu, čemur je bil Pariz priča le za trenutek. Upam, da bomo tudi mi zmogli več človečnosti in jih sprejeli, kajti nihče ne ve, kam bodo morda bežali naši otroci ali vnuki. Marko Močnik, prof. zg., univ. dpl. fil. Prostovoljno gasilsko društvo Drenov Grič - Lesno Brdo se vsem članom, krajanom, darovalcem in simpatizerjem našega društva zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje, želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2016. Upravni odbor PGD Drenov Grič - Lesno Brdo Vsem našim krajanom voščimo vesele božične praznike, v novem letu 2016 pa veliko zdravja, uspeha in zadovoljstva. Še naprej se bomo trudili, da vam bomo prisluhnili in poskušali skupaj uresničevati zadane cilje. KS Vrhnika Breg KS Vrhnika center KS Vrhnika Vas NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 5 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 5 Skoraj tisoč ljudi pričakalo svetega Miklavža Vrhnika, 5. december - Reka luči, ki jo je ustvarjalo na stotine obiskovalcev z baklami v rokah, se je vila od cerkve sv. Lenarta, mimo Cankarjeve spominske hiše na Sveto Trojico, kjer je bil napovedan prihod sv. Miklavža. Množičen obisk je pozitivno presenetil tudi organizatorja, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, ki je naštel okoli tisoč ljudi. Na odru pred cerkvijo sv. Trojice je množico najprej sprejel Otroški cerkveni pevski zbor sv. Pavla, nato jih je nasmejal čarodej Toni, na koncu pa so dočakali tudi prihod sv. Miklavža s spremstvom. Namenil jim je tople besede in obljubil, da jih darila čakajo doma, angeli pa so med najmlajše razdelili mandarine ter bonbone. Gašper Tominc, foto: GT Petja Škrubej Plakat miru (Peace poster contest) 2015 Mednarodni natečaj za Plakat miru je vzpodbuda otrokom med 11. in 13. letom, da ustvarjalno izrazijo svoj pogled na mir. V letu 2015 je bila tema natečaja MIR POVEZUJE. Natečaj učencem ponuja priložnost, da pokažejo svojo edinstveno predstavo o miru ter tako vzpodbudijo večjo mero tolerance in mednarodnega razumevanja. Projekti, ki jih v ta namen pripravljajo Lions klubi v Sloveniji in povsod po svetu, potekajo v sodelovanju z organizacijo Združenih narodov, katere teme so večinoma posvečene varovanju narave in okolja, življenja, kulture dialoga in številnih drugih tematik. Natečaj poteka tako, da otroci v šolah z vodstvom mentorjev rišejo risbe v različnih tehnikah na temo miru. Na slovenski ravni izberejo zmagovalno delo, ki nato zastopa našo državo na izboru svetovnega zmagovalca, ki ga razglasijo v eni od palač OZN . Letos je Lions Klub Vrhnika - Notranjska sodeloval s štirimi osnovnimi šolami, in sicer: Osnovno šolo Ivana Cankarja, Vrhnika - mentor Jure Zorič Osnovno šolo Log - Dragomer - mentorica Draga Davitkova Eric Osnovno šolo Ivana Korošca, Borovnica -mentor Darjan Geohelli Osnovno šolo Tabor, Logatec - mentorica Marija Cehajic Sodelovalo je več kot sto otrok na lokalnem nivoju in izbrani so bili štirje zmagovalci posamičnih šol: Lora Zver - Log - Dragomer Petja Škrubej -Logatec O • • ô * A Ana Cerk Petar Donic Ana Cerk - Vrhnika Petar Donic Komisija, ki je ocenjevala na državnem nivoju, je med štiriindvajsetimi najboljšimi risbami izbrala tudi Petjo Škrubej in Loro Zver. ČESTITAMO! Izmed vseh del, ki jih izberejo na koncu mednarodnega nivoja natečaja v New Yorku, je izbranih tudi štiriindvajset del, ki predstavljajo delo več kot 400.000 otrok iz vsega sveta. Število vseh otrok, ki sodelujejo v natečaju, je po grobi oceni vsaj desetkrat večje. Naj zapošemo, da je v letu 2005 zmagovalno risbo na državnem nivoju izdelala učenka Sara Biščak iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika in prejela priznanje na zaključni prireditvi v Portorožu iz rok mednarodnega predsednika Lions International -Ashok Mehte iz Indije. Še enkrat se v imenu Lions Kluba Vrhnika -Notranjska vsem sodelujočim iskreno zahvaljujemo in obljubljamo, da se bo vrhniški klub v prihodnje še bolj trudil ozaveščati naše otro -ke in mladino na številnih področjih, ki vodijo v boljše življenje na našem planetu. Lions Klub Vrhnika - Notranjska koordinator mag. Bojan Mavsar, akad. kipar Sejemski vrvež na Sodnijskem trgu Vrhnika, 4. in 5. december - Osrednji trg v občini je v dneh pred Miklavževim večerom oživel v glasbenem pomenu in tudi v svoji ponudbi. Kopica stojničarjev se je trudila s tradicilnalni-mi Miklavževimi darili prepričati obiskovalce, da je njihova ponudba najboljša, v soboto pa so jim delali družbo še tradicionalni prodajalci tržnice. Tako so obiskovalci laho resnično izbirali med bogato ponudbo, ki je segala od izdelkov domače obrti do svežega sadja. Naša bralka Marija z Loga je dejala, da se rada pripelje na Vrhniko, ker ji Miklavžev sejem ponudi še zadnjo možnost, da dokupi darila, hkrati pa je pohvalila tudi izbiro: "Vrhnika je majhna, a ima lep Miklavžev sejem. Sploh zadnja leta se mi zdi, da je veliko boljši kot pretekla leta." Za pravo Miklavževo vzdušje so v petek zvečer prizorišče obiskali parklji, ki so najmlajše še enkrat opozorili, zakaj se izplača ubogati starše, starejše pa spomnili na mladost, ko so se tudi sami srečevali z rogatimi stvori. Že nekaj let je dodatna ponudba sejma tudi sejem rabljene smučarske opreme v izvedbi vrhniškega smučarskega društva. Veliko palic, čelad, pancarjev, predvsem pa smučk je v tistih dveh dneh zamenjalo lastnika. Tomaž iz Horjula nam je pojasnil, da je že lani uspel kupiti poceni smučke za svojega starejšega sina, letos pa je kupoval komplet še za mlajšega. "Cene so ugodne, ponudbe je tudi dovolj, tako da bomo zagotovo našli nekaj primernega." Tako kot prejšnja leta je prizorišče dopolnjeval oder, ki pa ni sameval: v petek popoldne so do večernih ur nastopali domači zbori, skupine in orkestri (Otroški pevski zbor Rega Kvak, Big Band vrhniške glasbene šole, pevski zbor Nauportus Musica, skupina Oto in Rusi), sobotno dopoldne pa je popestrila otroška igrica. Naj še omenimo, da je Vrtec Vrhnika poskrbel za okrasitev "občinske" novoletne smreke sredi trga, z nameščanjem okraskov pa so jim pomagali komunalni delavci. Gašper Tominc, foto: GT Otroke iz KS Podlipa - Smrečje je obiskal sveti Miklavž Tako kot vsako leto je tudi letos na predvečer svojega praznika otroke iz Podlipe in Smrečja obiskal sveti Miklavž. V soju bakel in v spremstvu angelčkov ter parkeljev je okoli 18. ure prišel med otroke, ki so ga že težko pričakovali. Najprej je vse zbrane nagovoril pred gasilskim domom, nato pa so mu vsi polni pričakovanj sledili v dvorano, ki je bila polna do zadnjega kotička. Preden je Miklavž začel razdeljevati darila, so si ogledali še komično predstavo, ki so jo pripravili mladi iz Podlipe in Smrečja pod vodstvom Johana Cankarja. Po predstavi je sveti Miklavž vsem skupaj zaželel vesele božične praznike ter veliko zdravja, sreče in miru v letu, ki prihaja. Nato je otroke obdaril in jim obljubil, da se bodo prihodnje leto spet srečali. NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 6 6 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sveti Miklavž obiskal tudi Siliko Vrhnika, 4. december - V eni največjih zasebnih podjetij na Vrhniki so medse povabili svetega Miklavža, ki je ob -daroval več kot sto otrok zaposlenih. Siliko zaposluje 270 oseb, od tega 120 na Vrhniki, 150 v Sevnici. Že vrsto let vabi v svoj kolektiv prvega dobrega decembrskega moža. Dela nima malo, kajti obdariti mora okoli dvesto otrok, od tega dobrih sto na Vrhniki. Letos mu je pomagala še Pika Nogavička, ki je v uvodu podučila otroke - mogoče tudi njihove starše -da je treba pri vsaki stvari imeti pravšnjo mero. V Siliku obdarujejo otroke, stare do petnajst let, od katerih vsak prejme praktično in sladko darilo v vrednosti dobrih štiridesetih evrov (lesene igrače in igre) ter dvajsetevrski bon, ki ga otroci lahko porabijo po svoji volji. Direktor Silika Janez Koprivec je v nagovoru zaposlenih in njihovih otrok dejal, da ga veseli, da se število otrok iz leta v leto povečuje in da imajo to »čast«, da jih lahko razveselijo s svetim Mikl avžom. Gašper Tominc, foto: GT Miklavževanje v n* • • /n • • Sinji Gorici V soboto, 5. 12. 2015, je v Sinjo Gorico prišel Miklavž, ki ga je pričakalo okoli 40 otrok. Sveti Miklavž je otroke obiskal v dvorani lokalnega gasilskega doma, kamor je prišel z angelčki in parklji. Pred njihovim prihodom je bila na sporedu še predstava, ki so jo izvedle zaposlene iz Župnijskega vrtca Vrhnika. Miklavž je nato otrokom podaril darila glede na njihovo starost. Otroci so lahko uživali v plesu, preostali obiskovalci pa so se lahko okrepčali na manjši pogostitvi. Izvedba dogodka ne bi bila mogoča brez darovalcev, ki jih je bilo kar nekaj: M-Orel, Marolt Beton, Kemis, Gostilna Bajc, Ključavničarstvo Anton Kunc, Mizarstvo Robert Ovca, MDM in Studio Hieroglif. Dogodek je potekal v organizaciji Krajevne sku- pnosti Sinja Gorica, ki je v novem mandatu z novimi člani oživila vključevanje krajanov v različne aktivnosti. Med drugim je nedavno potekal tudi zbor krajanov, ki ga v Sinji Gorici ni bilo že dolgo vrsto let. Predstavniki v svetu krajevne aktivnosti se bodo tudi v prihodnje trudili za čim več takšnih in podobnih dogodkov. AZ Vrhniško podjetje obdarilo 440 mamic in otrok Logatec - Vrhniško podjetje Bistra voda, d. o. o., ki ima zadnja leta prostore v logaški industrijski coni, je v dneh pred »veselim decembrom« ob -darilo več sto mamic in otrok z eko-stekleničkami in jim na tak način omogočilo zdravo pitje vode. Podjetje se je odločilo za dobrodelno poda-ritev svojih ekoloških izdelkov, s katerimi so razveselili otroke in mamice iz socialno ogroženega okolja. Kot je dejal Aleš Prek, direktor podjetja Bistra voda, radi pomagajo ljudem v stiski, saj se zavedajo, da je družbena odgovornost pomemben del dejavnosti uspešnega podjetja. Z izdelki ekostekleničke so Romana in Milena Peršin,vodja materinskega doma, ter Ana Rustja iz podjetja Bistra voda obdarili 440 mamic in otrok in jim tako omogočili zdrav način pitja vode. Sicer pa se podjetje Bistra voda, d. o. o., že dolgo ukvarja z rešitvami, ki zmanjšujejo porabo plastenk in ekološko oporečne ustekleničene vode. Od vodnih barov, ki uspešno nadomeščajo plastične vodne »balone« v pisarnah, in zdaj do stekleničk ecofashion, za katere upajo, da bodo uspešno nadomeščale navadne plastenke v gospodinjstvih. (gt) Prižiganje lučk na Miznem Dolu Zaplana je znana po svoji naravni lepoti, ki jo lahko uživamo v vseh letnih časih. V jesen-sko-zimskem času, ko so dnevi krajši, si nas nekaj krajanov Miznega Dola krajša čas ob skupnem druženju. Predvsem nas povezujejo dogodki, ki jih skupaj pripravimo in se jih veselimo. Eden takih je bil letos že tretjič, to je prižiganje lučk na domačih smrekicah. Ideja zanj je nastala pred tremi leti med sosedi, ki smo si želeli polepšati zimske večere ter okrasiti svoje domove z lučkami na naših smrekicah. Ugotovili smo, da je prižiganje lučk lahko odlična priložnost za zimsko druženje med sosedi. Posebnost našega druženja je medgeneracijska družba, ki je še posebno zanimiva za naše najmlajše. Letos je bilo ravno prav snega, da je zaplanski škrat lahko skril svoja darilca in jih označil z lučkami, da so jih naši najmlajši uspeli poiskati. Odrasli smo druženje izkoristili za skupni klepet ob kuhančku in dobrotah, ki so nas čakale na različnih točkah našega nočnega pohoda. Pohod smo začeli pri Kosmaču ter ga nadaljevali do Šmajdeka in ga zaključili pri Semcu. Letošnjega zimskega druženja se je udeležilo več kot dvajset krajanov Miznega Dola in Javornika. Katica Pevec Semec Miklavž v Bevkah leta 2015 Kako nenavadni ljudje živimo v Bevkah, smo lahko videli v soboto, ko nas je po enoletnem premoru zopet obiskal Miklavž. Pred njegovim prihodom smo vsi prisotni doživeli mir in prijaznost raja ter brezup in vreščanje pekla. Ogledali smo si igrico, ki so jo pripravili člani KD Ivana Cankarja Bevke. Letos si je Lucifer prizadeval pokoriti pridnega in poštenega fanta Bineta, ki je že v družini izstopal po svoji mirnosti, veri in predvsem je edini verjel v Miklavža. Zato so v družini nemalokrat nastala nesoglasja in prepiri. Najbolj pa ga je prizadelo, ker ga oče ni razumel in se je razburjal nad njim za vsako malenkost. Vse to je hotel izkoristi vodja parkljev Lucifer. Sko -raj bi mu uspelo, ko je nanj pritiskal s pomočjo Binetove dobre prijateljice Eme, ko jo je ponoči obiskal in jo uročil. Bine je v svoji nemoči celo izgubil vero v Miklavža in raztrgal pismo, ki ga je napisal zanj. Na srečo je za vse to izvedel Miklavž in na Zemljo takoj poslal svojega najmočnejšega angela Mihaela, ki pa je za svoje poslanstvo uporabil Binetovega prijatelja Jako. Tako je v Binetu ponovno vzbudil vero v Miklavža. Ponovno se je lotil pisanja pisma Miklavžu, ko je naenkrat v sobo vstopil sam Lucifer in mu hotel to preprečiti. Na srečo je bil v bližini tudi Miklavž, ki je s pomočjo angelov pregnal Luciferja. Mihael je obiskal tudi Binetovega očeta in mu pokazal dnevnik, ki ga je pisal Bine. Ko ga je oče prebral, se je zamisli nad svojimi dejanji in krivicami, ki jih storil Binetu. Takoj ga je poiskal in se mu opravičil za vse krivice, ki mu jih je storil. Tako se je k sreči tudi tokrat srečno izteklo in Miklavž je lahko mirno obdaril vse otroke. Ko se je poslavljal, je obljubil, da se bo naslednje leto spet oglasil v Bevkah, saj se tam zelo dobro počuti. Vsem skupaj želi vesel božič in srečno in uspešno leto 2016. Za KD Ivana Cankarja Bevke zapisal Robert Ajlec. m m Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo in polno toplih trenutkov. Dragim gasilkam in gasilcem, ki so letos ob praznovanju 60-letnice GZ Vrhnika oblikovali prireditve ter srečanja, sodelovali in prispevali svoj prosti čas, se iskreno zahvaljujemo. NA POMOČ! Gasilska zveza Vrhnika ter gasilska poveljstva občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika ob novem letu veselje si vedno želimo, bogastvo in zdravje ter srečo delimo. življenje pa pelje svojo nas pot, postavlja nešteto preprek in zablod. naj končno poruši se vse, kar na rahlih temeljih postavljeno je. naj prostor nam da za tiste reči, ki v naše življenje pripeljejo dobre ljudi. Zato vam želimo miru iz srca, ljubezni, dobrote in bogastvo sveta. Da domovi bi varni pred ognjem bili, poplavo, neurjem in nesrečami. PGD Bevke NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 7 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 7 Otroci so poslušali in komentirali pravljico, ki jo je pripovedo- Del upokojenih zdravstvenih delavcev vala Zlata Brezovar. Projekt zgodovine zdravništva Srečanje upokojencev zdravstvenega osebja Zdravstveni dom Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika sta pripravila prednovoletno srečanje nekdanjih zaposlenih, sedaj upokojenih zdravstvenih delavcev z območja občin: Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Srečanje in druženje je bilo v sredo, 9. decembra, v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice. Zbrane sta v uvodu pozdravila v. d. direktorice knjižnice Sonja Žakelj in direktor ZD Vrhnika Roman Strgar. Prav slednji je nekdanje sodelavce seznanil z razmerami in delovanjem zdravstva na območju treh občin, ki jih zajema Zdravstveni dom Vrhnika. Nato so otroci enote vrtca Želvica, skupina Copatki, skupaj s pravljičarko Zlato Brezovar predstavili zanimivo pravljico o bolnem fantku Mihi. S svojo neposrednostjo so večkrat nasmejali prisotne in na koncu poželi zaslužen aplavz. Po kulturnem programu sta sledila klepet in veselo druženje. Nekakšna rdeča nit srečanja in druženja pa je bila ideja za izvedbo projekta Zgodovina zdravništva v naših krajih. To pobudo je vsem prisotnim predstavila Nataša Oblak Japelj, ki v knjižnici skrbi za domoznansko gradivo. Pobudo za projekt pa je dal Vid Drašček, ki so ga podprli ZD Vrhnika, Cankarjeva knjižnica in Občina Vrhnika. Zato so prav upokojene zdravstvene delavce prosili za sodelovanje in pomoč pri izvedbi velikega projekta. Povabilo se je nanašalo predvsem za sodelovanje pri opisnih in fotografskih dokumentih delovanja ter spominjanja na območju vrhniškega zdravstva. Prav z njihovo pomočjo bi pomagali Projekt Zgodovina zdravništva bo uspel. osvetliti pomemben del zdravstvene preteklosti in sedanjosti in tako to zgodovino v pisni in slikovni obliki predstaviti našim potomcem in zanamcem. Prav gotovo je to velik projekt, vendar z voljo in pomočjo zdravstvenega osebja ga je mogoče uresničiti. Upokojeni zdravniki in zdravnice, medicinske sestre in medicinski bratje ter zdravniško osebje so bili ljudje, ki so s srčnostjo, pogumom in znanjem pomagali tisočim, ki so potrebovali zdravniško oskrbo. Vrhniškemu zdravstvu so pustili velik pečat. Zakaj ne bi minulega dela zbrali, zapisali in v pisni obliki ponudili v branje in vpogled vsem občanom občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Zato samo upamo, da se bodo resnično potrudili in sodelovali pri omenjenem projektu. Vabilo velja tudi vsem drugim občanom, ki so pripravljeni pomagati s pripovedovanjem, pisanjem in posojo fotografskega materiala o zgodovini zdravilstva. Za projekt je odgovorna Nataša Oblak Japelj, ki deluje v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Simon Seljak Turistično društvo Blagajana Vrhnika Veselo srečanje glasbenih skupin Kot bi trenil, je minilo leto od veselega druženja vrhniških turističnih delavcev, ki nizajo in sodelujejo pri turistični promociji Vrhnike. Tako je bilo tudi letos 2. decembra druženje v še večjem številu nastopajočih in obiskovalcev v polni dvorani Cankarjevega doma. Turistično društvo Blagajana ga je poimenovalo Srečanje folklornih skupin ter ljudskih pevcev in godcev iz Vrhnike in njene bližnje ter daljne okolice. Ob tej priložnosti je turistično društvo predstavilo tudi nov koledar za leto 2016, ki ponazarja slike prostorov in delov Vrhnike, ki jih je rad obiskoval pisatelj Ivan Cankar oziroma jih opisoval v svojih delih. Zato novi koledar 2016 nosi naslov Ob 140. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Srečanje je začela lutkovna skupina pri TD Blagajana Vrhnika, ki je prvič javno predstavila lutko Ivana Cankarja. Na odru so se nato še večkrat predstavili z odlomki znanih Cankarjevih del. Nato so se na odru izmenjavali številni nastopajoči in gostje večera. Prve so zapele Trlice, pevke ljudskih pesmi iz Ligojne, ki se rade udeležijo raznih turističnih prireditev. Spregovorila sta tudi predsednica TD Mirjam Suhadolnik in župan Vrhnike Stojan Jakin. Prav on je tudi podelil posebno plaketo za 70 let Gostilne Mesec iz Zaplane, ki jo je sprejela celotna družina. Prisotni so jih nagradili z velikim aplavzom. Naslednji je nastopil Trio Lili, Milka in Jože iz Dragomerja. Vsi so tudi člani MePZ Društva invalidov Vrhnika. Oktet Rasko-vec je zapel dve pesmi; delujejo že 23 let, vodi jih Mitja Drašler. Letos so na regijskem tekmovanju odrskih pevskih zasedb v Logatcu prejeli srebrno priznanje. Sledili so trije harmonikarji; prvi je bil mladi Anže Zdešar z Drenovega Griča. Harmoniko se uči doma, sicer pa je tudi gasilec. Tone Stanovnik je zaigral venček slovenskih narodnih pesmi in dokazal svojo profesionalno glasbeno pot. Venček jugoslovanskih pesmi pa je zaigral Smiljan Ogorelec in kot glasbeni samouk navdušil prisotne. Na vrsto sta prišli dve folklorni skupini, in sicer starejša Folklorna skupina Ligojna in Folklorna skupina Šumnik iz Borovnice, ter tako poskrbeli, da so se marsikateremu v dvorani ogrele pete, da bi se pridružil plesu. Kot gostje so nato zapele in zaigrale tri pesmi Šajke iz prijateljskega Turističnega društva Vuhred s Koroške. Ime Šajke so si vzele iz njihovih splavov, ki so prevažali sipek material po reki Dravi vse do Beograda. Lutka Ivana Cankarja Predstavili sta se še dve folklorni skupini: Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca in Folklorna skupina Cepci iz Ligojne. Obe skupini sta navdušili obiskovalce v dvorani. Na oder so še enkrat stopile Šajke in njihov moški del Trio adijo. Skupaj so zaigrali in zapeli nekaj pesmi ter obiskovalce tudi razvedrili z nekaj duhovitimi skeči. Kot sem že omenil, so omenjeni nastopajoči člani TD Vuhred, ki so postali prijatelji TD Vrhnika. Vrhničani so skupaj s Trlicami že obiskali Vuhred, tako da so jim obisk vrnili z uspešnim in zanimivim nastopom. Na koncu rednega dela srečanja je na odru zaigral še Ansambel Presenečenje, ki je na Vrhniki in v okolici že dokaj znan, saj so imeli že nekaj dobrodelni koncertov. Srečanje in druženje sta se nato nadaljevala v mali dvorani Cankarjevega doma, kjer so za zakusko poskrbeli marljivi člani in članice TD Blagajana Vrnika. Simon Seljak Zahvala »Prav zaradi preprostih stvari je življenje vredno svojega imena; zaradi prijetnih, temeljitih stvari, kakršne so ljubezen in dolžnost, delo in počitek ter življenje z naravo.« Hvala vsem, ki ste namenili čas za druženje in vsak po svoje prispevali k izvedbi prireditve. Dolg je seznam nastopajočih na odru in tistih, ki smo pripravljali družabno srečanje, zato vsem skupaj ISKRENA HVALA. Odlična ekipa smo in kar je najlepše: vedno večja! Predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik Družina Mesec je prejela priznanje ob 70-letnici Gostilne Mesec na Zaplani. Pogled na polno dvorano Nastop gostov iz prijateljskega TD Vuhred Turistično društvo Blagajana Vrhnika je izdalo stenski koledar za leto 2016. Posvetili smo ga 140. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Fotografije na koledarju so odraz tedanjegaga časa, odlomki pod njimi pa se vežejo nanje, saj so to kraji, ki so zaznamovali Cankarjevo otroštvo in vplivali na njegovo pisanje. S pametnim telefonom boste lahko preko kode na koledarju prebrali še več citatov in obrazložitev. Izvedeli boste več o delu in življenju pisatelja, koledar pa je tudi lepo darilo, še posebno za Vrhničane, ki so se razselili po svetu. Koledar bodo člani Turističnega društva prejeli ob plačilu članarine za leto 2016, sicer pa ga lahko kupite na sedežu društva na Cankarjevem trgu 4, v Črnem orlu, v času uradnih ur ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure ter ob sredah od 10. do 12. ure. Na voljo bodo tudi v TIC-u in Cvetličarni Karmen. Lahko nas pokličete na tel. št. 01 7551 341 ali nam pišete na elektronski naslov drustvo.blagajana@kabelnet.net. Lepe praznike in srečno leto 2016 vam želimo! Upravni odbor TD Blagajana NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 8 8 NAS ČASOPIS Občina 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dobrodelni koncert vrhniške Karitas Več kot tisoč evrov za družine Vrhnika, 21. novembra - V Cankarjevem domu je vrhniška Karitas organizirala že enajsti dobrodelni koncert Dva novčiča za družine v stiski, ki so ga vsebinsko oblikovali domači izvajalci in iz drugih krajev. Vrhniška Karitas je ena dejavnejših v ljubljanski nadškofiji, kar je potrdil tudi generalni tajnik Škofijske Karitas Ljubljana Jože Kern. V zadnjem času je po njegovem mnenju organizacija v senci begunske krize na veliki preizkušnji, kajti slovenska Karitas skupaj z avstrijsko, nemško in hrvaško »opravljamo veliko delo in kažemo pričevanje za krščanske vrednote in božjo ljubezen.« O pomenu dobrodelnosti je spregovoril tudi direktor vrhniške Karitas, Blaž Gregorc, ki je izpostavil nujo odprtosti, preprostosti in ljubezni do sočloveka. Veliko pohvalo na račun dobrodelne organizacije pa je izrekel župan Stojan Jakin: »Vedno več je takih, ki se komaj preživljajo. Zato sem ponosen in vesel, da imamo takšne organizacije kot je Karitas, predvsem pa dobre ljudi, ki v njej sodelujejo.« Že res da so kulturni del programa oblikovali domači in drugi izvajalci, a vendarle je bilo veliko slišati tudi o sveti Emi Ogrski, zavetnici Prizor z dobrodelnega koncerta Dva novčiča: Ansambel Jurčki Blagoslov novih kletnih oziroma skladiščnih prostorov Karitas. Kot sta dejala voditelja večera Marjana Debevec in Franci Bozovičar, naj nas zgled te svete žene in velike dobrotnice uči pristne solidarnosti in darežljivosti, da bomo ubogim velikodušno podarjali od svojega in z brati delili, kar imamo. Naj še omenimo, da so za dekoracijo odra s papirnatimi cvetlicami poskrbele žene in dekleta iz združenja Žarek upanja. Sicer pa je bil koncert le vrhunec dogajanj za vrhniško Karitas. Že v torek, 17. novembra, je bil blagoslov novih skladiščnih prostorov v kleti objekta »kaplanija«, kjer je tudi sicer sedež vrhniške Karitas. Prostore je blagoslov župnik Blaž Gregorc, dogodku pa so prisostvovali predstavniki lokalne in ljubljanske Karitas. »Dogodku daje veličino dejstvo, da so nove skladiščne prostore izdelali kar sami prejemniki pomoči in na ta način pokazali svojo hvaležnost organizaciji,« je pojasnila Mari Štirn, gonilna sila vrhniške Karitas. »Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila še podjetjema Marolt Beton in Okna Mont, ki sta pomagala s svojimi izdelki. Stokrat jima hvala.« Na koncertu Dva novčiča so od prodanih kart zbrali 876 evrov, tristo evrov pa je bilo še prosto -voljnih prispevkov. Sredstva bodo namenjena družinam v stiski. Za Karitas Vrhniko je letošnje leto eno najbolj dejavnih v njeni zgodovini, kajti ne samo, da pomaga domačim prosilcem pomoči, marveč že od samega začetka dejavno sodeluje tudi v begunskem nastanitvenem centru na Vrhniki. Gašper Tominc, foto: GT Na koncertu Dva novčiča so nastopili ansambli, pevci in solisti: Otroški pevski zbor Župnijskega vrtca, Vokalna skupina Svetlice, Maruša Kos - solistka, Skupina Contrio, Anže Zdešar - harmonikar, Ansambel Gregorja Kobala, Ansambel Maj, Ansambel Skrivnost, Ansambel Jurčki, Ansambel Mladi Godci in Vipavski tamburaši. ŽUPNIJSKA KARITAS VRHNIKA Zahvala Župnijska Karitas se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri sodelovanju enajstega dobrodelnega koncerta DVA NOVČIČA. Darovalci so bili: Siliko, d. o. o., Pribo, d. o. o., Matjaž Vidmar, Boštjan Koprivec, Fortrade, Dvig, d. o. o. Zahvala vsem nastopajočim, skupini Žarek dobrote za izdelavo vrtnic, Mojci Gerbec za izdelavo daril za nastopajoče. Za pogostitev so poskrbeli Tone Zdešar - Horjul, Suzana Vehar - Podlipa, Jože Habe, Keksarna Adamič, Slaščičarna Breza, Slaščičarna Berzo, Hotel Mantova, Gostilna Kranjc, trgovina DG, trgovina Sodček, prostovoljke, ki so napekle dobrote, ter drugi prostovoljci društva Karitas. Za oglaševanje so poskrbeli Radio Ognjišče, časopis Družina, napovedovalca Marjana Debevec in Frančišek Bozovičar. Seveda hvala vsem obiskovalcem, ki ste prišli v slabem vremenu poslušat naš koncert in vas vabim že zdaj na dvanajsti dobrodelni koncert DVA NOVČIČA. Zahvaljujem se tudi vsem drugim, ki vse leto pomagajo naši dobrodelni organizaciji, da lahko delujemo, saj je v naši občini zelo veliko družin, ki so v stiski. Hvala vsem, ki nas podpirate z denarnimi in materialnimi dobrinami. Hva- la, ker ste podprli postno akcijo, akcijo Podarimo zvezek, POMAGAJ SOŠOLCU, vsem, ki so podarili poljske pridelke, Pekarni Center ki nam daruje kruh, hvala avtoprevozniku Storitve, d. o. o., Dušanu Ježu za vse prevoze. Naj Bog vsem nakloni veliko milosti za vašo dobroto. Marica Štirn Kako pomagati starejšim V življenju se vsak sreča s starejšim človekom. Lahko se to zgodi v družini, sorodstvu ali pri sosedu. Takrat se marsikdo vpraša, kako mu pomagati. O tem nam je spregovoril župnik iz Dolnjega Logatca, g. Janez Kompare. V goste ga je povabila Župnijska Karitas Vrhnika. Predavanje je bilo 18. novembra 2015 v Beli dvorani župnijskega vrtca. G. Kompare je nanizal nekaj izhodišč, ki so navedena v nadaljevanju. Že na temeljno vprašanje, kje naj starejši preživlja svojo starost, je težko odgovoriti. Novejša stanovanja so majhna, bloki brez dvigal, zaposleni so odsotni ves dan. Kje se bo našel prostor za ostarelega, nemočnega in morda bolnega, da ne bo sam in brez pomoči. Velikokrat je rešitev dom za ostarele, kjer pa se počutijo odtujene in se zaprejo vase. Ne upajo povedati svoje želje in postajajo tečni in naveličani. V tako stanje vstopamo mi z vprašanjem, kako jim pomagati. Vprašanje je bolj preprosto kot odgovor. Da lahko vstopimo v svet starejših, moramo najprej razčistiti sami s sabo. Le kdor lahko pomaga sebi, lahko pomaga tudi drugim in kdor ima rad sebe, bo lahko imel rad tudi druge. To lahko dosežemo tako, da si odgovorimo na temeljna življenjska vprašanja: • kdo sem, od kod prihajam in kam grem, • čemu sem na svetu - zakaj živim? Odgovore na obe vprašanji zamegljujejo slepila in okolje, ki jih ponuja. Ateizem poudarja samo uživanje in nas odtujuje od družine in skupnosti. Nastaja moralna kriza in kriza vere. Stik s cerkvijo je le še za posebne priložnosti, obhajilo, poroka. Ko pogledamo, kakšno je naše življenje, ugotovimo, da nosimo maske. Rešitev je spreobrnjenje. Jaz se moram spreobrniti, je poudaril g. Kompare. Spoznati moram, da izhajam iz Boga in grem k Bogu. Bog me je ustvaril z ljubeznijo in me z ljubeznijo čaka. Stopiti moram v Božji načrt. Sposoben moram biti, da se izročim v Božje roke. Bogu moram zaupati in sprejeti, kar on hoče. V življenju mnogih stvari ne moremo sami izbirati in pride starost, bolezen, smrt. Zakladov ne smemo iskati zunaj sebe, ampak v sebi. V globini duše srečamo Jezusa Kristusa. To je zaklad, ki ga je Bog položil v nas. G. Kompare je povedal tole zgodbo. Po cesti je šla majhna deklica in na hrbtu nesla bratca. Ko jo nekdo sreča, ji reče: deklica ali ni tole pretežko breme zate. Deklica mu odgovori: to ni breme, to je moj bratec. V življenju nam ne sme biti nič v breme, pa je vse lahko. Tudi starejši, pa čeprav včasih sitni, nam ne smejo biti v breme. Sprejmimo jih in jih imejmo radi takšne, kot so. V njih moramo videti Jezusa Kristusa. Stari ljudje so za nas poseben zaklad. Dandanes želijo starši otrokom nuditi najboljše, kar morejo, obenem pa jih skušajo obvarovati pred raznimi dogodki, da ne bi doživeli stresa. Tako se bojijo, da bi se otroci srečali s starimi, bolnimi, invalidnimi in mrtvimi. Zelo redko vidimo otroke na pogrebu, pa čeprav je to pogreb dedka ali babice. Toda travm nimajo otroci, ampak odrasli. Otroci jemljejo stvari takšne, kot so in brez zadržka sprejemajo tudi stare in bolne. Radi so v njihovi družbi in jih poslušajo. Otroci in starejši morajo imeti občutek, da so ljubljeni in potrebni. Jezus je večkrat poudaril, da moramo biti kot otroci. Tudi v odnosu do starejših. Ob koncu predavanja je g. Kompare izpostavil izkušnjo sobivanja v medgeneracijskem domu v Dolnjem Logatcu, kjer sta vrtec in dom za ostarele. Tak dom je idealna priložnost za srečevanje generacij, ki se med seboj dopolnjujejo in bogatijo. Otroci radi obiskujejo in sodelujejo s starejšimi, starejše pa razveseljuje že pogled na otroško razposajenost. Župnijska Karitas m Voščilo Lučke v srcih si prižgimo, pokleknimo k jaslicam, božje dete počastimo, ki prišlo z nebes je k nam! Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2016 Vam vsem skupaj želi župnijska Karitas Vrhnika Krščanski demokrati Vrhnike voščimo občankam in občanom pogumen korak v leto 2016 z željo, da bi bilo novo leto za vse nas res dobro, zdravo in uspešno. želimo vam vesel in doživet božič ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Predsednik oo NSi Vrhnika Sebastian Kovačič MU flCf AfOVCf Sl€tW1ŠlfiMj[€M KfsčfMiisiti dGfnotfFtMti Blagoslovljene božične praznike, polne notranjega miru in zadovoljstva. V novem letu pa vam želimo sreče in zdravja. oo SDS Vrhnika SDS _/ NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 9 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina V Ligojni so se predstavili z novo igro: »Veriga« Vrhnika NAŠ ČASOPIS Ligojna, 12. december -Tretja ponovitev nove igre Veriga, avtorja Frana Šaleškega Finžgarja, je ponovno napolnila dvorano v Ligojni. Dramska sekcija Sadika lokalnega kulturnega društva jo je premierno postavila na oder v soboto 28. novembra, od tedaj dalje pa bo do konca leta nanizala še šest ponovitev. Gre za deveto gledališko sezono v kateri so se za razliko od predhodnih, ko so na odru imeli predvsem komedije, lotili bolj resne vsebine. Izbrali so Finžgarjevo Verigo, priljubljeno dramsko delo amaterskih gledališč, z vedno aktualnim ogledalom družbe, ko lahko neznaten problem prerase v sovraštvo z »žrtvami«. Ponavadi nas - in tako je tudi v igri - šele te spametujejo, a po toči zvoniti je že prepozno... Režisersko taktirko ima tudi letos v rokah Janez Cankar iz Podlipe, na odru je zaslediti nekaj novih obrazov, igralski ansambel se je povečal. Na splošno je sodeč po razgovorih s publiko, igra naletela na dober odziv, predvsem v smislu, da so dokazali, da jim gre-jo dobro od rok tudi resnejše dramske teme. V kolikor ste igro zamudili v decembru, spremljajte njihovo facebook stran, kjer boste seznanjeni z morebitno ponovitvijo v vašem kraju. Gašper Tominc, foto: GT Vsem občankam in občanom Vrhnike, želimo vesele in mirne božične praznike, čestitamo ob Dnevu samostojnosti in enotnosti ter voščimo srečno in zdravja polno novo leto 2016! naj se vam v letu 2016 izpolnijo vse želje. Občinska organizacija SOCIALNIH DEMOKRATOV Vrhnika SD Vsem članom združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika ter drugim občankam in občanom voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2016! Z veseljem in ponosom vam voščimo tudi vse najlepše ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Predsedstvo ZB NOB Vrhnika Prostovoljno gasilsko društvo Verd vošči vsem članom, krajanom Krajevne skupnosti Verd, občanom Vrhnike vesel božič in srečno, zdravo ter zadovoljno novo leto 2016. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! PGD Verd Kinu Bevke Utrip ljubezni in pogovor po filmu v Kinu Bevke Novembra sta Kino Bevke obiskala Zlatko in Boris Petkovic, režiser filma Utrip ljubezni Kako zveni ljubezen? Kakšen je njen utrip? V ljubljanskih Fužinah ima ritem hip hopa. Ritem mladih, ki iščejo svoj prostor pod mestnim soncem. Uspeti kot raper, ki v svoje pesmi vpleta pozitivna sporočila in vabi ljudi k poštenosti, pa je težko delo. Kljub neštetim uram vaj in iskanja novih rim skupina treh fantov (Bruno, Leon in Zoki ) ne obupa. V svoje pesmi verjamejo in izkoristijo vsako priložnost, da se pojavijo na sceni. Film Utrip ljubezni je na bevško sceno pripeljal znanega slovenskega raperja Zlatana Cordica - Zlat-ka in režiserja Borisa Petkovica. S seboj sta prinesla vse, po čemer hrepenimo v svojem življenju. Njuna ljubezen do sočloveka, pripravljenost pomagati, želja po tem, da bi mladi uspeli stopiti in hoditi po pravi poti, je zelo nalezljiva. Navajeni smo, da je rap zapolnjen z besedami, ki so sočne, dobro se rimajo, a nosijo s seboj tudi pridih mejnega, nevarnega. Zlatko s svojimi besedili postavi to teorijo na glavo. Dokaže, da lahko utrip mladih vibrira tudi v poštenosti in odgovornosti, brez prisotnosti opojnih snovi. Pogovor je potekal o pripravah na film, spraševali smo po izboru zanimivih filmskih lokacij, režiser pa je zelo nazorno opisal Zlatkovo ustvarjalno vnemo in poudaril njegov neprecenljiv prispevek k filmu, zlasti skozi glasbo. Zlatko je za številno občinstvo vseh generacij odrapal nekaj svojih vrstic in mlade bevške oboževalce nagradil z avtogrami. Režiser Boris pa se je z veseljem odzval na vabilo Bevčanov, da bo ob naslednji avdiciji preveril tudi naše mlade in zelo aktivne filmsko-gledališke vrste. Ne zamudite januarskih filmskih pustolovščin v Kinu Bevke: Nedelja, 10. januarja, ob 18. uri ODI IN PINGVINI, S. McDonald, Avstralija, 2015, družinski film po resnični zgodbi, slovenski podnapisi Navdihujoč film, posnet po neverjetni resnični zgodbi, pravljica, ki se je zares zgodila. Nekje zelo daleč, v čarobnem delu sveta, je zelo poseben kraj. Zaspano avstralsko mestece Warrnambool. Kjer so zatočišče našli pritlikavi pingvini, najmanjši pingvini na svetu, dokler jih niso začele ogrožati lisice. Rešitev težave najde lokalni gojitelj perutnine, ki skuša najti primeren kraj za svojega razigranega psa Odija, da ne bi več povzročal težav v bližnjem naselju. Nedelja, 24. januarja, ob 18.uri SPREHOD PO GOZDU, K. Kwapis, ZDA, 2015, pustolovska komedija po knjižni uspešnici, slovenski podnapisi Slavni potopisec Bill Bryson (Robert Redford) se v pokoju odloči za drzen izziv: namesto uživanja z ljubečo in lepo ženo (Emma Thompson) ter veliko in srečno družino se odloči za pohod po znameniti 3540 km dolgi Apalaški poti, ki se vije po neokrnjeni, spektakularni in divji ameriški pokrajini od Georgie do Maina. Na pot se odpravi s svojim starim prijateljem Stephenom Kafcom (Nick Nolte), s katerim 40 let ni imel stika. Težava pa je v tem, da prijatelja popolnoma drugače dojemata besedo »dogodivščina«. Spoznala bosta, da bolj ko vztrajaš, zabavneje je. Več informacij o programu in spremljajočih dejavnostih lahko dobite na www.bevke.si ali na fb KinoBevke. Vstopnina za odrasle je 3 evre, za otroke pa 2 evra. Ekipa Kina Bevke ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV VRHNIKA Miren božič ter zdravo, uspešno in zadovoljno novo leto 2016 voščim članicam, članom ZŠAM Vrhnika in vsem občanom. Naj bo prihajajoče leto mirno, predvsem pa trezno in z resnostjo za volan! NAJ BODO NAŠE CESTE VARNE! To naj nam bo vodilo! Bodimo previdni in se zavedajmo, da na cesti nismo sami. Srečno vožnjo! Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik 9 NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 10 10 MAŠ ČASOPIS Občina ¡¡¡«¡¡^ Vrhnika 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S 16:3 premagali nasprotnike Vrhnika, športna dvorana pri OŠ Anto -na Martina Slomška, 12. december - V zadnjem krogu 2. Slovenske futsal lige je vrhniška članska ekipa FK Zavas z rekordno visokim rezultatom 15: 3 premagala nasprotnike s Ptuja. Varovanci Gašperja Končana so zmagovalni stampedo začeli v drugi minuti in z njim nadaljevala do konca, ko se je med strelce še drugič ta večer vpisal domači vratar Nejc Berzelak. Kot so pojasnili v klubu, pred sezono ni nihče pričakoval tako visoke uvrstitve, a fantje so dokazali, da je nanje potrebno računati. Toda previdnost ne bo odveč, kajti do konca sezone je še dolgo obdobje, liga pa je zaradi izenačenosti ekip že več- krat postregla s presenečenji. Nekoliko slabše gre »u-devetnajstki«, ki nekako ne ujame pravega ritma in se mora zadovoljiti s povprečnimi rezultati. Sicer se je izkazalo, da so bili na večini tekem boljši nasprotnik, a tega niso znali rezultatsko vnovčiti. Mogoče se bo tehtnica obrnila njim v prid po tekmi na Škofijah (13. 12.), kjer so premagali nasprotnike s kar 22:0. Varovanci Mileta Simenunovica sicer računajo na uvrstitev v končnico, čeprav ne bo lahko, saj na lestvici zasedajo šesto mesto od devetih ekip. Letošnja novost FK Zavas je članska dekliška ekipa, za katero sta že dva turnirja. Čeprav na prvih štirih tekmah še niso uspele osvojiti točk, je razveseljivo dejstvo, da iz tekme v tekmo prikazujejo boljše predstave. Trenira jih Andreja Prek. Iz kluba prihaja še ena razveseljiva vesa: v začetku novembra so podpisali pogodbo z novim glavnim pokroviteljem - to je družbo Siliko z Vrhnike. Gašper Tominc, foto: GT Anika Horvat in Big band Tudi vrhniški Big Band je letos pripravil novoletni koncert, in sicer 10. decembra v Cankarjevem domu. Kot gostja je z orkestrom nastopila simpatična Primorka Anika Horvat. Program je povezoval invalid in stend up komik Aleš Sečnik, ki ga Vrhničani poznamo tudi kot dobrega športnika, saj je leta 2012 postal športnik Občine Vrhnika. Sam koncert orkestra, ki ga vodi Matjaž Lenarčič, je izvenel v najlepši luči. Zato so poskrbeli posamezni solisti, orkester in seveda pevka Anika Horvat. Prav ona je zapela nekaj znanih slovenskih popevk, kot so: Orion, Ne čakaj na maj, Lahko noč, Piran, Ko gre tvoja pot od tod ... Vse glasbene točke so prisotni z navdušenjem sprejeli. Ne morem pa mimo izjave pevke Anike Horvat: »Vrhniški Big Band deluje na amaterski osnovi, vendar so v svojih glasbenih interpretacijah pravi in dobri profesionalci. Pela sem že z veliko orkestri in moram priznati, da smo se odlično ujeli. Vrhnika je lahko ponosna, da ima tako kakovosten orkester.« Te besede povejo vse, saj so glasbeniki to dokazali na odru. Simon Seljak Orkester Big Band Vrhnika, pevka Anika Horvat, dirigent Matjaž Lenarčič in povezovalec Aleš Sečnik Društvo invalidov Vrhnika ob koncu leta 2015 Na koncu leta navadno delamo obračune za staro leto in načrte za novo. Tako je tudi v našem društvu. Naj navedemo besede našega predsednika Cirila Pod-bregarja, ki jih je zapisal v biltenu Deteljica 2015: »Program dela, ki smo si ga zadali, smo v glavnem izpolnili, se pa pozna, da se naše članstvo stara, in da nimamo prilivov novih, mlajših članov, ki bi se vključili v aktivnosti društva, pa najsi bo na kulturnem ali športnem področju.« Najbrž je to težava večine društev. Zato, dragi invalidi, če imate odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridite in se včlanite. Vključite se v naše aktivnosti! Da se imamo lepo, naj vas prepriča članek naše članice Ljubice Dol-ničar, v katerem opisuje enega naših izletov: »V četrtek, 11. junija 2015, smo se člani Društva invalidov Vrhnika zbrali pred Glasbeno šolo na Vrhniki in se z dvema avtobusoma odpeljali proti Štajerski do Mozirja. Napisati moram tudi to, da sva se s partnerjem, odkar sva včlanjena v Društvo invalidov Vrhnika, prvič udeležila takega izleta. Obiskali smo Mozirski gaj. Kljub vročini, 30 °C, je bilo v gaju čudovito in zelo prijetno. Res pravi gaj - prava paša za oči. Okrepčali smo se ob sendviču in ob kavici. Po dolgem času sem zo -pet srečala mnogo znancev. Tako lahko zapišem, da je bilo prisrčno in prijateljsko. Bili smo kot ena sama velika družina. Poskrbljeno je bilo tudi za tiste, ki so potrebovali spremstvo. Za njih so poskrbeli člani socialne komisije. Prijetno utrujeni smo se ob 14.00 odpravili v Radegundo, kjer so nas v Gostišču VID pričakali s slavnostnim kosilom. Tudi postrežba je bila odlična. Za dobro razpoloženje pa je poskrbel ansambel Detelca, brez katerih ne bi bilo to, kar je bilo. Fantje so res nepogrešljivi. Tako smo se ob 18.00 siti, prijetno utrujeni, zadovoljni in nasmejani odpeljali proti domu, Vrhniki. Kaj naj napišem za konec? Morda to, da je bilo organizacijsko res vrhunsko izpeljano. Obenem pa prijetno, in skratka, neponovljivo. Pravijo, da prvič nikoli ne poza- biš, še posebno, če je lepo. In bilo je lepo! In za to gre zahvala organizatorjem. Pa še kdaj!« Razpored terminov v programu za ohranjevanje zdravja ZDIS za leto 2015: Pozor! Dolžina terminov je sedem (7) dni: Lokacija in datum: ČATEŽ 13. 5. - 20. 5. 24. 6. - 1. 7. 12. 8. - 19. 8. 23. 9. - 30. 9. IZOLA 29. 1. - 5. 2. 4. 3. - 11. 3. 22. 4. - 29. 4. 3. 6. - 10. 6. 22. 7. - 29. 7. 26. 8. - 2. 9. 14. 10. - 21. 10. 25. 11. - 2. 12. 2. 12. - 9. 12. PTUJ 9. 9. - 16. 9.; Hišica/apartma 2 171 1 2 C/10 F/16 C/5 F/15 D/4 F/16 B/26 D/9 F/18 G/03 RADENCI (Dom zdravja) 17. 6. - 24. 6; pritličje HOTEL FIESA (10 dni) 1.7. - 11. 7.; 205/2. nad. Poseben socialni program na državni ravni, Rehabilitacijski program« ki se izvaja v Termah Olimia, Podčetrtek, lahko koristijo naslednji uporabniki: zaposleni in brezposelni delovni invalidi II. In III. kategorije; zaposlene in breposelne osebe s TO; zaposlene in brezposelne osebe s statusom invalida po ZZRZI TERME OLIMIA, Podčetrtek 2. 4.-9. 4. Posebni socialni program na državni ravni, Rehabilitacijski program, ki se izvaja v Termah Topolšica, lahko koristijo naslednji uporabniki: zaposleni in brezposelni delovni invalidi II. In III. kategorije; zaposlene in brezposelne osebe s TO; zaposlene in brezposelne osebe s statusom invalida po ZZRZI; delovni invalidi I. kategorije, ki imajo dodatek za pomoč in postrežbo - lahko s spremljevalcem; osebe s TO, ki imajo dodatek za pomoč in postrežbo - lahko s spremljevalcem; delovni invalidi I. kategorije, ki so stari do vključno 65 let. TERME TOPOLŠICA (10 dni) 30. 9. - 10. 10. Posebni socialni program na državni ravni, Rehabilitacijski program, ki se izvaja v Termah Dobrna, lahko koristijo naslednji uporabniki: ženske - onkološke bolnice (ginekološka obolenja, prsi) s fotokopijo zdravniškega izvida kot dokazilo TERME DOBRNA (10 dni) 12. 12. - 22. 12. RAZPORED TERMINOV V ČATEŽU - VAL Pozor! Dolžina terminov je deset dni. 12. 1. - 22. 1. 11. 2. - 21. 2. 15. 3. - 25. 3. 24. 4. - 4. 5. 24. 5. - 3. 6. 23. 6. - 3. 7. 23. 7. - 2. 8. 22. 8. - 1. 9. 21. 9. - 1. 10. 21. 10. - 31. 10. 20. 11. - 30. 11. 20. 12. - 30. 12. RAZPOREDITEV TERMINOV V LANTERNI Pozor! Dolžina terminov je deset dni. I. 5. - 11. 5. II. 5. - 21. 5. 21. 5. - 31. 5. 31. 5. - 10. 6. 10. 6. - 20. 6. 20. 6. - 30. 6. 30. 6. - 10. 7. 10. 7. - 20. 7. 20. 7. - 30. 7. 30. 7. - 9. 8. 9. 8. - 19. 8. 19. 8. - 29. 8. 29. 8. - 8. 9. 8. 9. - 18. 9. 18. 9. - 28. 9. Pravila za prijave za kapacitete programa za ohranjevanje zdravja ZDIS in DIV: 1. Invalid se za koriščenje programa prijavi s prijavnico do roka razpisa, ki bo objavljen v Našem časopisu in na oglasni deski. Ob prijavi vplača tudi akontacijo. 2. Prispevek za program mora prijavljenec plačati v celoti najkasneje sedem dni pred odhodom oziroma ko dvigne napotnico. Če tega ne stori, se šteje, da prijavljenec odstopa od koriščenja kapacitete. 3. V primeru neopravičene odpovedi dobi invalid vrnjeno akontacijo le, če je odpovedano kapaciteto koristil nadomestni uporabnik. 4. Kot opravičena odpoved se šteje le odpoved, ki jo prijavlje-nec sporoči na DI najkasneje sedem (7) dni pred odhodom. Če odpoved sporoči v krajšem roku, se kot opravičena upošteva le odpoved zaradi bolezni ali smrti v družini. V primeru bolezni mora prijavljeni predložiti zdravniško potrdilo. 5. V kapaciteti smejo bivati samo osebe, ki so navedene na napotnici. Če se naknadno ugotovi, da so tam bivale druge osebe, invalid izgubi pravico do koriščenja programa. 6. V kapacitetah ZDIS in DIV ni dovoljeno bivanje domačih živali. OPOZORILO! Vse člane DI Vrhnika prosimo, da društvu redno pošiljajo spremembe naslovov. Prav tako je zelo pomembno, da društvu sporočite, če se vam je spremenil status invalida. Spremembe sporočajte na tajništvo, kjer so uradne ure ob sredah od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00. Za podrobnejše podatke glede datumov srečanj in preostalega boste zvedeli iz Našega časopisa in na oglasni deski. Vsem članom, prijateljem in drugim bralcem Našega časopisa želimo v novem letu 2016 veliko zdravja in sreče! Društvo invalidov Vrhnika OŠ Antona Martina Slomška Delovna sobota 28. 11. je naša šola kar pokala od ustvarjalnosti in delovne vneme. Učenci so izdelovali najrazličnejše izdelke za božično-novoletni dobrodelni bazar. Učenci od 1. do 5. razreda so ustvarjali s svojimi razredničarkami, medtem ko so se starejši učenci preizkusili v ustvarjalnih delavnicah po svoji želji. Nekaj učenk je poskrbelo za poslikavo obrazov, nad čimer so bili še posebno navdušeni najmlajši. Učenci in učitelji na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Prvošolci ustvarjamo v naravi Zadnje tople dneve smo prvošolci ujeli za ustvarjanje v naravi. V šolskem arboretumu smo izdelovali skupinske slike iz listja, plodov in jesenskih rož. Malo nam je ponagajal veter. Nekaterim je slike sproti odnesel in kar sam ustvaril nove. Spomladi se bomo zopet odpravili v gozd, kjer zelo radi izdelujemo hiše za škrate. Tam nam nikoli ne zmanjka novih idej. Učenci 1. b z učiteljicama OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Zanimiva preteklost V četrtek, 19. 11.,smo drugošolci obiskali Mestni muzej v Ljubljani. Želeli smo pokukati v preteklost in spoznati čim več zanimivosti. V muzeju nas je sprejela prijazna gospodinja Magdalena. Priskočili smo ji na pomoč. Gospodinjski pripomočki iz preteklosti so drugačni, kot smo jih vajeni dandanes. Kako so nekoč likali, prali, čistili, mleli, pekli? To smo spoznali ob starih pripomočkih, ki so jih uporabljale naše prababice. Tudi nam je šlo kar dobro od rok. Žabica Ljuba nas je s pomočjo zanimivih opazovalnih nalog popeljala po stalni razstavi v muzeju. Preteklost smo spoznavali na več načinov: z opazovanjem muzejskih zbirk, s tipanjem, sluhom in lastnim preizkušanjem. V šolo smo se vrnili zadovoljni in še dolgo smo klepetali o doživetjih iz muzeja. Učenci z učiteljicami OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Drugošolci živimo zdravo V sredini novembra se je pri drugošolcih vse vrtelo okoli zdravja. Obiskala nas je medicinska sestra iz vrhniškega zdravstvenega doma in nas naučila veliko pomembnih stvari, povezanih s skrbjo za zdravje. Spoznavali smo zdravo in uravnoteženo prehrano ter skrbeli za čistočo in telesno aktivnost. Še vreme nam je bilo naklonjeno in nas razveseljevalo s prelepimi jesenskimi dnevi, ki so bili kot nalašč za gibanje na svežem zraku. V sredo smo pripravili dobro malico, primerna oblačila in obutev ter nekaj športnih pripomočkov, primernih za igro na prostem, in odšli na pohod na bližnji Štoržev grič. Pot ni bila prezahtevna, tako da nam je ostalo še veliko energije za igro in opazovanje okolice. Res je bilo veselo in kar prehitro smo se morali vrniti v šolo. Naslednji dan pa smo si zavihali rokave, si umili roke, nadeli predpasnike in začeli rezati, sekljati, ribati in mešati. Kar sami smo si pripravili dva zdrava in zelo dobra namaza. Enim je bil bolj všeč tisti z zelišči, spet drugim tisti z zelenjavo. Vsi pa smo se najedli in spoznali, da je zdrava prehrana lahko tudi zelo dobra. Drugošolci in učiteljice OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 11 Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Priprave na božič Ko je prišel zadnji teden novembra, se je začel advent. V bližnji farni cerkvi so se pričele zornice. Otroci so cel mesec, dan za dnem vstajali še v trdi temi in hodili k maši. Pot so osvetljevali z gorečimi baklami. Bakle so bile narejene iz brezovega lesa, na enem koncu razcepljene in potolčene ter dobro posušene, največkrat kar v krušni peči. Razcepljeni del so pritaknili k ognju, da ga je zajel plamen, ki je gorel vse do cerkve. Predno so vstopili v cerkev, so baklo navpično zapičili v zemljo, včasih že v sneg , da je medtem počasi tlela. Ko pa so po maši prišli iz cerkve, so jo držeč v roki večkrat zavrteli, da je plamen ponovno zagorel in bakla je svetila še vso dolgo pot nazaj do doma. Doma so poleg mašne pobožnosti, ves adventni čas molili tudi ob večerih. Ob vratih hiše je na steni visel rožni venec - molek, kot so mu dejali, katerega je oče vsak večer vzel v roke, pokleknil h klopi, za njim tudi otroci, mati in stari starši ter skupaj molili. Ko je šlo proti božiču je bila običajno že trda zima. Dan pred njim je mati spekla ocvirkovco ali orehovo potico, ki je bila pomazana le toliko, da je bila v testu rjava sled. Za mizo pod boh-kovim kotom so naredili jaslice. Na leseno trikotno podlago so naložili mah, če ga ni bilo pa tudi na drobno zrezano slamo, naredili ograjico in v kot postavili iz potiskanega papirja izrezan hlevček ter vanj položili sveto družino, kravo in oslička. Na mah so polagali ovčke in pastirčke, jim naredili še votlinico, da so se v njej lahko pogreli. Ker so figurice otroci kar naprej prestavljali, so nanje z lepilom narejenega iz moke, pritrdili lesene paličice, da so jih lažje zadirali v mah. Okrašene smrekice pa pred vojno na podeželju skoraj nikjer niso postavljali. Ko se je na božični večer zmračilo in se je v zvoniku farne cerkve oglasil zvon, se je cela družina pripravila za obred žegnanja in kajenja vseh poslopij, ki so pripadala domačiji. Oče je v stari kuhinjski posodi pripravil kadilo iz tlečih vrbo-vih šib velikonočnih butaric, otroci pa žegnano vodo in križ. Vsi so se pokrižali z žegnano vodo, med obhodom kadili in poškropili vse bivalne prostore, tudi hlev, svinjake, kozolec ter med hojo molili rožni venec. Ko so vse prostore obšli, so kadilo odložili pred hišo, vstopili v prostor in na mizo položili žegnano vodo in križ. Pokle- knili so pred jaslice in do konca zmolili vse tri rožne vence. Po molitvi je sledila večerja, nekoliko boljša kot druge dni. Potem so se posedli okrog peči, se pogovarjali, nekateri dremali ali pa igrali feškalco in kartali. Mati pa si je medtem dala opravka še v kuhinji. Da ne bi zamudili polnočnice, so morali kar kmalu pripraviti baklo in se peš odpraviti v cerkev. Otroci so pristopili k jaslicam in ves čas maše z zanimanjem zrli vanje. Za njimi se je stiskala množica in glasno pela božične pesmi. Po cerkvi se je širil vonj kadila, mraz pa je počasi lezel po vsem telesu. Urini kazalci so se nagibali že na drugo uro ponoči, ko so se premraženi in zaspani vrnili domov. Zlezli so na peč in šele tedaj dobili prvi kos ocvirkovce ali potice in vroč čaj. Obredi kajenja so bili še za novo leto in sv. Tri kralje. Običaji so bili iz vasi do vasi nekoliko drugačni. Moja mama, ki je bila doma v Lučinah, mi je pripovedovala, da je njena mati za božične praznike pripravila posebno peko. Iz boljšega testa je spekla nekaj potic in hleb kruha, ki so mu rekli poprtnjak. Na božični večer je kruh okrasila s smrekovo vejico in ga položila na mizo poleg jaslic. Z nadevom iz orehov in suhega sadja je namazala le eno potico in jo potresla še s par rozinami. Vendar jo za božič niso smeli pojesti in tudi boljšega kruha ne. Oboje so prihranili, potico za novo leto, da so z njo postregli, če je kdo prišel v goste, kruh pa so razrezali šele za sv. Tri kralje in dali nekaj kosov tudi živini. Eno tisto navadno, manj namazano potico, je mati zavila v culo, da jo je oče v spremstvu otrok odnesel na njegov dom, ko so šli tja v goste, kot so rekli in v zameno zanjo dobil drugo, ki jo je prinesel domov. Da pa je razveselila otroke, je za vsakega od njih spekla »potlačeno potičko«. To so bili nareza- ni kosi testa od potice, ki so bili v peč položeni pokončno in potlačeni, ter se pekli brez modla. Spekla pa je še povsem navaden črn kruh iz moke mešanih žit. Že od božiča naprej, pa tudi še navsezgodaj na novega leta dan, so moški po hišah nosili že-gnano vodo in voščili novo leto. Za »lon« so do -bili kos kruha, kakšno mesnino ali šilce žganja in šli naprej do naslednje hiše. Veljalo je, če bi na novega leta dan prva stopila v hišo ženska, bi to pomenilo nesrečo za vse leto. Zgodilo se je, ko je šel oče na novega leta dan od doma, da je najprej srečal žensko. Vrnil se je domov in še enkrat pričel pot od začetka. Pa tudi to, nekoč je na njihovo domačijo prišla kot prva v novem letu ženska, v tistem letu pa je poginil prašič. Za to nesrečo so celo leto krivili to ubogo ženico. Pri njih doma je bila navada, da je mati že navsezgodaj zjutraj prvega dne novega leta, postavila škaf z novo žegnano vodo na stol in zraven prislonila zajemalko. Ko so otroci zjutraj vstali, si je moral vsakdo z zajemalko zajeti vodo, narediti nekaj požirkov in si z njo omočiti obraz. V času od božiča do novega leta so tudi berači prišli na svoj račun. Bilo jih je toliko, da so drug drugemu odpirali vrata in prosjačili. Nekateri so imeli okrog pasu navezane majhne culice, v katere so spravljali moko, proso, fižol, tudi zavito zabelo. Hodili so od kmetije do kmetije, prespali na hlevih, ker jim zaradi obilice uši v hišah niso namenjali prostora. Nekoč so bili ti prazniki težko pričakovani. Predvsem so se jih veselili otroci, saj so bili le takrat obdarovani, pa čeprav skromno. Tudi jedlo se je za praznične dni bolje kot običajno. Starejši so v teh dneh radi stopili do bližnjih ali celo v sosednjo vas in vse popoldne premlevali , kako dobro ali slabo je obrodila letina. Danes pa predvsem mesta že cel mesec pred prazniki žarijo v soju tisočerih luči, ekonomsko naravnanih bleščečih ponudb, ljudje hitijo drug mimo drugega in mnogi sploh ne opazijo in ne razmišljajo, da se pod vsem tem bliščem skriva marsikatera beda, osamljenost in životarjenje povsem navadnih ljudi. Je res to tista sreča po kateri hrepenimo? Za pripoved o pripravah na božič se iskreno zahvaljujem gospe Dori in moji mami. Sonja Malovrh Tradicionalni slovenski zajtrk v Žabici V petek, 20. novembra 2015, obeležujemo dan slovenske hrane, s katerim podpiramo pridelovalce hrane. Ob tem spodbujajmo zavedanje in pomen domače samooskrbe, ohranjanje čistega in zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in spod- bujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Ena izmed pomembnih aktivnosti dneva slovenske hrane je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Dan smo začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, sestavljenim iz mleka, medu, masla, kruha in jabolk. Otroke je obiskal čebelar, ki je povedal veliko zanimivega o čebelah, medu in čebelarstvu. Povabilu se je odzval tudi naš župan Stojan Jakin, ki je z zanimanjem spremljal naše dogajanje. Otroci so se nato lahko preizkusili v peki medenjakov, izdelovanju panjskih končnic in panjev. Ob tem nas je spremljala slovenska glasba, ob kateri smo lahko zaplesali in se družili. Ne boste verjeli, v vrtec smo pripeljali tudi kravo. Lahko smo se preizkusili v molži in spoznali, kako pridemo do mleka. Verjamemo, da smo otrokom približali pomen slovenske hrane in spodbudili zdrav način življenja. Sončki z Damjano in Jano • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Bliža se konec koledarskega leta. Naše prostovoljke in prostovoljci pridno obiskujejo starejše članice in člane, jim poklanjajo dobre misli in skromna darilca. Vem, da ste jih veseli, vsaj tako pripovedujejo. Vem, da si želite, da bi kramljali z vami, a odpreti morajo kar štiristo vrat, zato časa ni veliko. Pripovedujejo tudi, da se zanimate, kako je v društvu in naročate lepe pozdrave. Zelo smo veseli vaše pozornosti, zato se vam zahvaljujemo zanjo. December je pač mesec inventure, pregleda, ali smo postorili, kar smo si zadali. Z velikim veseljem vam lahko povem, da smo načrte izpolnili v celoti. Zdaj bo še nekaj administrativnih opravil in seveda skrbi in dela z novim načinom finančnega poslovanja, kar pač predpisuje država - seveda za vse enako. Članarina za leto 2016 bo ostala nespremenjena, tudi koledarček boste dobili, in sicer že takoj po 10. januarju, ko boste lahko poravnali članarino. Decembra 2015 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Marjanca Leskovec, Smrečje, Vrhnika (1923) Marija Metljak, Dom starejših Vrhnika (1923) Ivan Kavčič, Kurirska pot, Vrhnika (1925) Anton Stanovnik, Stara cesta, Vrhnika (1930) Danica Harej, Delavsko naselje, Vrhnika (1930) Ivan Osredkar, Velika Ligojna, Vrhnika (1935) Silvester Igl, Pot k Studencu, Vrhnika (1935) Marija Gutnik, Lošca, Vrhnika (1935) Metod Gole, Cankarjevo nabrežje, Vrhnika (1935) Janez Orešnik, Raskovec, Vrhnika (1935) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so decembra praznovali rojstni dan. V koledarčku so načrtovane prireditve in dejavnosti za prihodnje leto, da boste obveščeni že vnaprej. Naj za prihajajoče praznike zapišem verze S. Makarovič: Ne misli na to, kar se ti je zgodilo! Ne glej nazaj - je že bilo in je minilo. Ne glej več nazaj, ne glej več nazaj! Živeti je treba tukaj in zdaj. Ozri se okrog, pa se malo nasmej. Veš, svet ni obstal, svet se suče naprej! Obenem vam v imenu društva želim, da bi se čim večkrat nasmejali, pozabili na tegobe in ostali čim bolj zdravi! Srečno in zadovoljno novo leto 2016 ter prijazne in mirne božične praznike. Za UO: Elica Brelih Izdelovanje novoletnih voščilnic V okviru celoletnih delavnic ročnih del potekata vsak november tudi dve delavnici, kjer pod mentorskim vodstvom naše članice izdelujejo voščilnice. Udeležba je vedno številčna, pohvalno pa je tudi, da so želje, izdelati čim lepšo voščilnico, vedno prisotne. Čeprav se marsikatera roka že malo trese, nastajajo čudoviti izdelki, ki jih želimo pokazati. Kar štiristodesetim bodo oddane te ročno izdelane voščilnice z vedro vsebino in lepimi željami. Naše prostovoljke in prostovoljci, ki jih s še skromnim darilcem raznesejo po domovih starejših, večkrat opazijo voščilnico še iz prejšnjega leta na kaki omarici. Tako se ji pridruži nova in dve ali več krasijo omarico. Tako ostaja čustvena vez med društvom in članom ali članico. Zato je treba vsako leto izdelovati drugačne, z drugimi tehnikami in različnimi barvami. Hvala mentorjem Mileni, Maši, Andrejki in Matejki za ideje, vsem, ki ste ustvarjali, pa za sodelovanje in vztrajnost. Zapis: E. Brelih Fotografija: M. Petkovšek Sončki na Gori in Sinjem vrhu Z »našim« šoferjem Borisom smo odpeljali proti Logatcu, ko se je počasi začelo daniti. Na Kalcah smo zavili proti Colu in nato proti Predmeji, kjer smo začeli z našim pohodom. Namenjeni smo bili na Goro in Sinji vrh. V Predmeji, ki se je do petdesetih let prejšnjega stoletja imenovala Dol, smo na pot stopili pri spomeniku, posvečenem Materi Gorjanki. Pot nas je vodila proti vzhodu, malo gori, malo doli, na višini med osemsto in tisoč metri. Sicer kopna pot je bila na nekaterih delih zasnežena zaradi od burje napihanega snega. Nad kamnito steno Orlovice in z vrha Dolskega maja smo desno pod strmino pogledovali v zgornjo Vipavsko dolino. Kam dlje se zaradi oblačnosti ni videlo. Ustavili smo se tudi pri kamnitem polžu in piramidi, nato pa občudovali Otliško okno. Steza nas je peljala še čez razgledne Navrše in že smo počasi korakali proti Sinjemu vrhu. Hieronim Vidmar, domačin in lastnik kmečkega turizma na Sinjem vrhu, nam je globoko v hribu pokazal vodni zbiralnik, ki so ga zgradili Italijani NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 12 12 NAŠ ČASOPIS Občina * t i »i 21. december 2015 V rnniKa elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokoienski ^ • Upokojenski ^ • genski koO* • Upotofcndd koti^k • | V bližini Otliškega okna je kamnit stožec, ki zaključuje polžasto zavit kamnit zid. (Foto Tatjana Rodošek) leta 1939. Na Sinjem vrhu še vedno uporabljajo vodo iz podzemnih cistern. Svet Gore je apnenčast, brez površinskih vodotokov, zato je bila voda vedno zelo cenjena. V bližini gostišča je gospodar Vidmar postavil kopijo Škrgalove hiše, krite s slamo in prikazom razmer, v katerih so živeli Gorjani. Med vožnjo proti domu sem razmišljala o kopici podatkov in vtisov, ki sem jih izvedela in doživela med dobre štiri ure dolgim pohodom. Metka Vrenjak Sončni dan s Sončki na Uskovnici in x s~ • v v • • Konjščici Zaradi muhastega vremena je naša vodnica že večkrat prestavila pohod na planini Uskovnico in Konjščico in tudi tokrat je ves ponedeljek zelo deževalo, a smo se v megli novega jutra vseeno odpeljali na Gorenjsko. V Srednji vasi pri Bohinju smo izstopili, se po stopnicah povzpeli do cerkve sv. Martina in mimo šole ter vodohrana prišli po cesti do steze s smerno tablo za Uskovnico. Med pogovori pohodnikov smo naenkrat prišli iz gozda in se znašli med vikendi (preurejenimi stani) na Uskovnici. Pot smo nadaljevali čez grbinaste travnike, ki so posledica delovanja pradavnega ledenika, in pri kapeli Marije Kraljice miru za trenutek postali. Pogled se mi je dotaknil beline na vrhovih Peči, nato pa sem zasopihala po kolovozu navzgor. Bili smo nad planino Konjščica in skoraj svečano hodili po kolovozih, čez izvir Ribnice na dnu planine do smernih tabel poti proti Velemu polju in Triglavu. Ena sama tišina in veter, ki je z visokogorja nosil vonj po snegu, in macesni, ki so žareli med rušjem v pobočjih Ablance in Velikega Dra-škega vrha. Planina me je očarala, da bi še ostala, a smo že grizli strmino nad njo. Usmerili smo se desno po markacijah in se postopno spustili skozi pokljuške gozdove do vojašnice na Rudnem polju, kjer smo končali štiriurno hojo in napolnili avtobus. Marija Dolinar Sončki na Kumu Kum, visok 1220 m, je najvišji vrh Posavskega hribovja. Vozili smo se ob Savi skozi Litijo ter kmalu zagledali dimnik trboveljske termoelektrarne. Na parkirišču pred steklarno Hrastnik smo čez cesto, ob tabli za Kum, stopili na markirano pot in se spopadli s prvim travnatim pobočjem, oziraje se na vijugasto dolino reke Save pod nami. Steza se je zravnala, nato pa vodila navzgor skozi listnate gozdove. Po poti v ključih smo pustili za sabo še en breg in se znašli na planoti hribovske vasi Župa ter v daljavi zagledali znane vrhove s silhueto Kamniško Savinjskih Alp v ozadju. Za vasjo smo skozi smrekov gozd prišli do makadama, se kmalu umaknili desno na stezo in se vztrajno vzpenjali v čokato pobočje gore vse do ceste iz Dobovca. Skozi drevje smo zagledali oddajnik in cerkev z dvema zvonikoma in čez travno strmino prišli do cerkve sv. Neže in planinskega doma na Kumu. Prepustili smo se razgledom na doline in bližnje ter daljne vrhove v meglicah, iz katerih je na severozahodu kukal Triglav. V cerkvi smo poslušali Tinetovo pripoved, zakaj romarji iz Kostanjevice vsakih sedem let zadnjo nedeljo v avgustu priromajo k sv. Neži na Kum. Sestopili smo po južnem, zakraselem pobočju gore in prišli do vasi Mali Kum s hišami in kozolci na robu doline. Pod vasjo nas je čakal avtobus, ki smo ga bili, mislim da prav vsi, zelo veseli, saj smo prehodili 9,8 kilometra in opravili 1068 metrov vzpona. Še mislim na lepoto prehojene poti na Kum, ki je terjala kar nekaj vztrajnosti in napora. In tudi na sedanje ter stare čase v teh hribih, razrezanih na doline in strmine z vasmi in ljudmi, ki, vajeni skromnosti, skrbno obdelujejo njive in kosijo bregove. Mislim, da je sv. Neža s Kuma natrosila tamkajšnjim krajem zvrhano mero blagoslova od zgoraj, toliko, da ga lahko delček odneseš s seboj. Marija Dolinar Barjani na Lubniku V torek, 10. novembra, se nas je ob sedmi jutranji uri 29 dobro razpoloženih Barjanov odpravilo z avtobusom proti Logatcu in nato skozi Žiri proti škofjeloškemu Lubniku. Med potjo smo se ustavili na obvezni jutranji kavici. Zbujeni smo nadaljevali do vasice Gabrovo, kjer nas je vodnik Frenk usmeril po markirani stezi proti Lubniku. Pot ni bila naporna, razen tik pod vrhom 1025 metrov visokega Lubnika. Po poldrugi uri prijetne hoje smo prišli na vrh našega cilja. Tam se nam je ponudil čudovit razgled po Gorenjski vse do Kamniških in Julijskih Alp. Ker je bilo prijetno toplo, smo si pred zaprto kočo privoščili malico iz nahrbtnika. Po razgledovanju in malici smo se dobro razpoloženi začeli spuščati z Lubnika. Po urici hoda nas je pot pripeljala do okrepčevalnice Majolka na sončnem pobočju pod Lubnikom. Naši vodniki nas vedno presenetijo z izbiro dobre in cenovno zelo ugodne kuhinje. Okrepčilo v Majolki je bilo obilno, saj so nam postregli z ričetom, klobaso in dušeno repo, namesto s sladico pa smo se posladkali s pečenim mesom. Vidno utrujeni, bolj kot od pohoda od obilice hrane, smo se povzpeli na avtobus, ki nas je skozi Logatec varno pripeljal na Vrhniko. Zadovoljni zaradi lepo preživetega dneva v dobri družbi smo se nekaj čez četrto uro popoldne razkropili vsak proti svojemu domu. Zapisal: Jože Batič Foto: Sonja Zalar Bizjak Svizci od Borovnice do Logatca Tretji četrtek v novembru, ko smo imeli Svizci pohod, je bil zadnji dan nenavadno toplega in suhega vremena. Sonca sicer ni bilo, jugozahodnik je gnal preko neba sive oblake, znanilce fronte. Na pohod smo se odpravili iz Borovnice, kjer domuje kar tretjina Svizcev. Pod vodstvom Romana, ki pozna okoliške gozdove kot lasten žep, smo krenili mimo Dolinskega mostu do Laz pri Borovnici, kjer smo skrenili v gozd. Prav kmalu smo se soočili s posledicami lanskega žledoloma in letošnjega napada podlubnikov. Vsepovsod je razredčen gozd, bukve z okleščenimi krošnjami, ob cesti pa skladovnice smrekovih hlodov od lubadarja napadenih dreves. Hodili smo po gozdnih cestah, zato ni bilo strmih vzponov, le kilometri so se nabirali. Pod Ljubljanskim vrhom smo med golimi krošnjami dreves opazili Verd in Vrhniko, od koder je kar nekaj Svizcev. In tam smo naleteli na presenečenje. Sredi ceste je stal majhen kužek z dolgo dlako, polno zasušenega blata. Zgrnili smo se okoli njega in po prvem začudenju takoj začeli razmišljati, kaj narediti. Najprej smo pomislili na hrano in vodo. In res, kužek je takoj pospravil pol sendviča, vodo pa smo pa nalili v vrečko. Seveda je hvaležno pil, saj v kraškem gozdu nad Vrhniko ni nobene tekoče vode, razen kakšne kaluže, v kateri je verjetno brodil po blatu. Nato smo ga umazanega, kot je bil, dali v veliko vrečo in ga odnesli proti Logatcu. Kuža ni protestiral, ves onemogel je mirno prenašal nošnjo na rokah. Po telefonu smo obvestili Zavetišče za živali v Horjulu in malo pred Logatcem je nasproti iz zavetišča pripeljal avto in naš najdenček se je odpeljal v veterinarsko oskrbo. Dogodek nam je popestril pohod. Imeli smo dober občutek, saj smo rešili zapuščeno živalco, ki v gozdu ni imela veliko možnosti preživetja. Kmalu smo zagledali industrijsko cono v Logatcu, kjer smo končali pohod. Po toplem obroku so logaški Svizci odšli peš domov, preostale pa je avtobus odpeljal na Vrhniko in v Borovnico. Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak Pohod na Jošt V četrtek, 26. novembra 2015, smo se Barjani podali na Jošt nad Kranjem, ki je visok 847 m in je priljubljena izletniška točka. Vreme ni bilo obetavno, sončni žarki se niso prikazali. Kljub temu smo bili očarani nad zimsko pokrajino, meglicami in snežinkami, ki so naletavale. Do izhodiščne točke Zabu-kovje, vasi pod Joštom, nas je avtobus pripeljal po stari cesti za Kranj. Po obvezni jutranji kavici smo krenili proti Joštu. Nekaj časa smo hodili po asfaltni cesti, nato smo krenili proti gozdni poti, po kateri smo se začeli vzpenjati. Na poti smo prišli do lepe kapelice pri sv. Studencu, ki je bila zgrajena v času romanja na sv. Jošt. Tako kot romarji, ki so se tam odžejali, smo mi popili čaj in nadaljevali pot. Še eno kapelico smo opazili, kapelico pri Puščavi; vanjo so romarji polagali lesene križce, ki so jih naredili med potjo. Nasproti te kapelice je obnovljen dom Puščava z zanimivimi freskami na njej. Zimska pravljica nas je očarala na vrhu Jošta, kjer se je v megli bohotila cerkev sv. Jošta, zgrajena v gotskem stilu. Vstopili smo v Smučarski dom na Joštu. Znotraj sta nas objeli toplina in prijaznost lepega prostora, okrašenega s slikami in toplo pečjo. Uživali smo v okusno pripravljenih jedeh, ki so nam jih prinesli na mizo. Poslovili smo se od vrha na Joštu in spustili v naselje Čepulje, od tam pa proti domu, polni vtisov in notranje spokojnosti, ki nam jo je podarila narava. V mislih sem se zahvalila našemu vodniku Milanu, ki nas je popeljal v ta lepi zimski raj. Besedilo: Jana Marušič Zimzeleni na Zasavski Sveti gori Letošnja topla in sončna jesen nas je kar malo razvadila. Šele proti koncu novembra se je ohladilo in zapadel je prvi sneg. V mrzlem in oblačnem dnevu smo se zato podali le na Zasavsko Sveto goro (852 m). Po obvezni jutranji kavici v Hotiču smo z Vač krenili proti našemu cilju. Zadnji del poti smo hodili po zamrznjenem snegu. Previden korak in naše izkušnje so nas varno privedle do vrha, kjer stoji baročna cerkev Marijinega rojstva. Zaradi oblačnega vremena prav lepega razgleda ni bilo in smo se kar hitro odpravili v bližnji planinski dom. Dva naša pohodnika, dva Janeza, dva slavljenca, sta poskrbela, da nismo ostali lačni in žejni. Obema lepa hvala, naj jima zdravje še dolgo dobro služi, da bomo skupaj hodili in uživali v prijetni družbi in lepi naravi. Hvala tudi vodniku za vso skrb in dobro vodenje skupine. Dan se je že prevešal v noč, ko smo prispeli domov in si rekli: »Spet smo preživeli en lep dan.« Zapisala: Barbara Petrič NAS ČASOPIS 433/21.12. 2015 CM K 13 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 13 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 51/2010, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013, 101/2013) in Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 8. seji dne 10. 12. 2015 sprejel O D L O K O PRORAČUNU OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2016 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Vrhnika za leto 2016 določajo proračun, postopki izvrševanja proraču- A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV na ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: v EUR Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2016 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 15.627.193,94 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.102.663,94 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.196.409,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 8.387.565,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.568.344,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 235.500,00 706 DRUGI DAVKI 5.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.906.254,94 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.483.854,94 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 15.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 293.500,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 10.000,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 1.103.900,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 426.329,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 2.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 424.329,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 200,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 200,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 2.098.001,00 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 831.271,00 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 1.266.730,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 21.003.469,10 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 4.260.872,29 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.019.339,52 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 155.414,88 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.967.117,89 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 47.500,00 409 REZERVE 71.500,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 5.586.685,47 410 SUBVENCIJE 37.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.069.303,50 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 597.568,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.882.313,97 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 11.052.911,34 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 11.052.911,34 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 103.000,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIK 20.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 83.000,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -5.376.275,16 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2016 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2016 VII ZADOLŽEVANJE (50) 3.000.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 500.996,96 55 ODPLAČILA DOLGA 500.996,96 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 500.996,96 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -2.877.272,12 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 2.499.003,04 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 5.376.275,16 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 2.877.272,12 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita skupaj s splošnim delom proračuna na spletni strani Občine Vrhnika. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3.POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - podkonta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Vrhnika. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v 43. členu Zakona o javnih financah (ZJF), tudi naslednji prihodki: • drugi prihodki krajevnih skupnosti, ki jih krajevne skupnosti ustvarjajo samostojno in se porabljajo za financiranje nalog krajevne skupnosti, v kateri so bili ustvarjeni, • namensko zbrani prispevki občanov za izvajanje tekočih in investicijskih nalog, • prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB-1), ki se porabljajo za nakup opreme za zagotavljanje požarne varnosti, • prihodki od republiške takse za obremenjevanje voda, ki se porabljajo za financiranje investicij v kanalizacijska omrežja, • prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se porabljajo za financiranje investicij v kanalizacijska omrežja, • prihodki, ustvarjeni iz naslova amortizacije objektov in opreme, ki se porabljajo za obnavljanje objektov in opreme, • prihodki iz naslova koncesijske dajatve za traj-nostno gospodarjenje z divjadjo, ki se porabljajo za namene, določene v sprejetem občinskem odloku, • prihodki iz naslova pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, ki se porabijo kot namenski izdatki za vzdrževanje gozdnih cest, • drugi prihodki, katerih namenska poraba je predpisana s področnimi predpisi. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan oziroma predsednik sveta KS. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar - junij 2016 in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2016 in njegovi realizaciji. 6. člen (pooblastila župana) Župan je pooblaščen, da: • razporeja splošno proračunsko rezervacijo za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt proračunskega porabnika. • odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 49. člena Zakona o javnih financah v višini v proračunu načrtovane proračunske rezerve. • odloča o dinamiki porabe sredstev za tekoče potrebe. • odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje nalog javne porabe, vendar le do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. • če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev. • odloča o odpisu ali delnem odpisu plačila dolga do 1.400 EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Kot dolgovi se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. • odloča o nakupu premoženja v skladu s sprejetimi proračunskimi postavkami. • samostojno sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem do skupne letne vrednosti 100.000 EUR brez davka. O izvršenih transakcijah polletno poroča občinskemu svetu. • izvršuje sprejeti načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine. • odloča o porabi sredstev na proračunskih postavkah: o 03001 Mednarodno sodelovanje o 14001 Stroški promocije občine, o 18055 Založništvo • odloča o porabi sredstev na proračunski postavki 08002 Varnost v cestnem prometu, Preventiva in vzgoja v cestnem prometu, na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. • odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. • opravlja druge naloge, za katere je pooblaščen s področnimi predpisi. 7. člen (sredstva proračuna, namenjena KS, in pravni posli KS) V proračunskem letu 2016 se iz občinskega proračuna za redno delovanje KS zagotovijo sredstva v višini 85.666,46 EUR, za izvajanje programov in investicij krajevnih skupnosti - sklad pa sredstva v višini 171.332,92 EUR. Posamezni program oz. investicija se bo sofinancirala v skladu z odlokom, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. 8. člen (izvajanje investicij po 2. a členu Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika) V proračunskem letu 2016 se določi odstotek sofinanciranja za izvajanje posameznih investicij, ki so jih pripravile krajevne skupnosti: - investicije v ceste v višini 30 %; - investicije v javno razsvetljavo v višini 25%; Predmet sofinanciranja so gradbena dela in nadzor nad predmetno investicijo. Z investicijo se prične, ko je pogodbeno zagotovljeno nad 85 % sredstev, potrebnih za posamezno investicijo. Potrebno višino zagotovljenih sredstev iz prejšnjega stavka tega člena za posamezno investicijo določi župan s sklepom. Izjemoma lahko župan s sklepom določi nižji % pogodbeno zagotovljenih sredstev, potrebnih za posamezno investicijo. V letu 2016 se po tem členu lahko izvedejo investicije na naslednjih proračunskih postavkah: - 13173 KS Drenov Grič-Lesno Brdo-javna razsvetljava - 13215 KS Vrhnika center - JR - 13216 KS Verd -JR - 13111 Ceste - KS Zaplana - 13140 Investicije na cestah - KS Podl ipa Smrečje - 13142 Ceste - KS Ligojna - 13144 Ceste - KS Verd - 13244 Ceste KS Vrhnika Breg - 13169 Ceste - KS Vrhnika Center - 13223 Ceste KS Stara Vrhnika. 9. člen (proračunski skladi) Proračunska sklada v letu 2016 sta: 1. račun proračunske rezerve, oblikovan na podlagi 49. člena ZJF, 2. račun sklada krajevnih skupnosti, ustanovljenega na podlagi odloka, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. Proračunska rezerva se v letu 2016 oblikuje v višini 10.000 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 10.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 10. člen (dodeljevanje sredstev) Proračunskim uporabnikom se sredstva dodeljujejo mesečno ob upoštevanju likvidnostnega položaja občine. Javnim zavodom se sredstva zagotavljajo tako, da prejmejo sredstva za plače največ en dan pred izplačilom le-teh, sredstva za pokrivanje materialnih stroškov pa največ dvakrat mesečno in sicer za plačilo obveznosti, nastalih v preteklem obdobju, pri čemer se morajo upoštevati roki plačil v breme občinskih proračunov, določenih v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Način zagotavljanja sredstev za financiranje drugih nalog v javnih zavodih se z zavodi dogovori v posebni pogodbi, ki se sklene s posameznim zavodom. Sredstva članom občinskega sveta ter komisij in odborov se nakazujejo skladno s Pravilnikom o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov in z njegovimi veljavnimi spremembami. 11. člen (obveznosti uporabnikov sredstev) Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrene z občinskim proračunom in le za namene, za katere so jim bila sredstva dodeljena. Uporabniki proračuna morajo nakup opreme oziroma vzdrževalna in investicijska dela nad vrednostjo, določeno z Zakonom o javnem naročanju in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, oddati z javnim razpisom. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale odobrena sredstva. Uporabniki sredstev proračuna poročajo županu in občinskemu svetu o realizaciji nalog najmanj dvakrat letno in sicer ob polletju in ob zaključku leta oziroma po potrebi. 12. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2017 do 30 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih do 30 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 20 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 13. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. Investicijske programe, novelacije investicijskih programov, predinvesticijske zasnove, dokumente identifikacije investicijskih projektov in ostalo investicijsko dokumentacijo skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. list RS, št. 60/2006 in 54/2010) in skladno s pojasnilom Ministrstva za finance (junij 2011) sprejema župan. 14. člen (pridobivanje stvarnega premoženja) Stvarno premoženje se lahko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog, opredeljenih s tem odlokom, brez nepotrebnih zalog. Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročala večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve. V primeru brezplačne pridobitve zemljišč nosi Občina Vrhnika stroške meritev in parcelacij teh zemljišč. 15. člen (letni načrt pridobivanja premičnega premoženja in letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem) V roku 30 dni od uveljavitve Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2016 sprejme župan letni načrt pridobivanja premičnega premoženja za leto 2016. Nabava osnovnega sredstva, naročilo gradnje in izvajanje investicijskega vzdrževanja se lahko prične: • če je to načrtovano v planu izvajanja za leto 2016, • ko župan izda sklep o pričetku realizacije posamezne postavke iz načrta na podlagi preveritve likvidnostnega stanja proračuna. Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem občine Vrhnika zajema osnovna sredstva ločeno po motornih vozilih in drugem premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 EUR. 16. člen (načrtovanje likvidnosti proračuna) Za finance pristojen organ občinske uprave načrtuje likvidnost proračuna za posamezno polletje tekočega leta z napovedjo denarnega toka proračuna (načrt za izvrševanje proračuna). Načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov, povečanih za sredstva od prodaje kapitalskih naložb, ter pregled načrtovanih odhodkov, povečanih za nakup kapitalskih naložb in odplačil glavnic dolga. Največji možni obseg načrtovanih odhodkov, povečan nakup kapitalskih naložb in odplačila dolga, v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna določi za finance pristojni organ občine. Načrt za izvrševanje proračuna pristojni organ predloži v sprejem županu. 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 17. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2016 lahko zadolži do višine 3.000.000,00 EUR. NAS ČASOPIS 433/21.12. 2015 CM K 14 14 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina se lahko likvidnostno zadolži največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, če zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti. Likvidnostni dolg mora biti poravnan najkasneje do 31.12.2016. O zadolžitvi odloča župan. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Vrhnika, v letu 2016 ne sme preseči skupne višine glavnic 100.000 EUR. 18. člen (obseg zadolževanja posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko v letu 2016 zadolžijo do skupne višine 400.000,00 EUR. Posamezna pravna oseba se lahko zadolži do višine največ 100.000,00 EUR. s tem, da mora pridobiti soglasje občinskega sveta. 19. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko zadolži do višine 50.000,00 EUR. 5.NALOGE NADZORNEGA ODBORA 20. člen (naloge NO) Nadzorni odbor izvaja naloge samostojno, skladno s programom dela nadzornega odbora, o katerem obvesti župana in Občinski svet. Nadzorni odbor izvaja zlasti: - nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Če se pri ugotavljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena za namene, za katere so bila dodeljena, ima nadzorni odbor pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski proračun in o tem obvesti župana občine. To velja tudi za pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri vodenju finančnega in materialnega knjigovodskega stanja. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen (začasno financiranje v letu 2017) V obdobju začasnega financiranja Občine Vrhnika v letu 2017, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 22. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 410-68/2015 (4-01) Vrhnika, dne 10.12.2015 Župan Občina Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I in 14/15 - ZUUJFO), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 8. redni seji dne 10. 12. 2015 sprejel NAČRT RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2016 Posamezne vrste načrtovanih pravnih poslov so prikazane v tabeli, in sicer kot prodaje, menjave ter odkupi nepremičnega premoženja, ki so finančno podprti v proračunu Občine Vrhnika za leto 2016. Sredstva, pridobljena s prodajo stvarnega premoženja, se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje ali nakup stvarnega premoženja. Zemljišča, navedena v letnem načrtu, se bodo prodajala oziroma odkupovala upoštevajoč izhodiščno vrednost, določeno s cenitvijo ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Način in postopek prodaje ter pridobitve stvarnega premoženja določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 -ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I in 14/15 - ZUUJFO) - v nadaljevanju ZSPDSLS in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti(Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14). Predvidene so prodaje manjših površin pri stanovanjskih objektih, ki se že ali se bodo uporabljale kot pripadajoča zemljišča k stavbam. Pri nepremičninah s statusom javnega dobra se pogosto pojavlja problematika neusklajenosti dejanskega stanja poteka občinske ceste in stanja, ki ga izkazuje zemljiški kataster. V navedenih primerih je stanje potrebno urediti, in sicer z menjavo, prodajo ali odkupom zemljišč. Predvideni so tudi odkupi zemljišč za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v zvezi z izvedbo investicij Občine Vrhnika. Skladno z določbo četrtega odstavka 11. člena ZSPDSLS so v proračunu rezervirana tudi sredstva za ravnanje s stvarnim premoženjem na celotnem območju Občine Vrhnika pod določeno vrednostjo, ki je opredeljena v odloku. Izkupiček razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem je prihodek proračuna Občine Vrhnika. Kupnina, najemnina, odškodnine oziroma nadomestila in drugi prihodki občine, pridobljeni iz razpolaganja in upravljanja stvarnega premo- ženja se uporabijo izključno za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja ter pravno urejenost stvarnega premoženja občine na način, določen s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna (25. člen Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/2011, 42/2012, 24/2013, 10/2014). Krajevna skupnost Blatna Brezovica namerava prodati zemljišče parcelna št. 2/2, k.o. Blatna Brezovica. Prav tako namerava kupiti zemljišče parcelna številka 187/0 k.o. Blatna Brezovica ter del zemljišča parcelna številka 186/0 k.o. Blatna Brezovica. Skupaj z Občino Vrhnika bo Krajevna skupnost Blatna Brezovica kupila zemljišče parcelna številka 2282, 2283/1, 2283/2, 2284/1 in 2284/2 vse k.o. Blatna Brezovica. Krajevna skupnost Ligojna planira nakup zemljišč parcelna številka 1259 in 1189, obe k.o. Velika Ligojna. Krajevna skupnost Vrhnika Vas planira nakup zemljišča parcelna številka 2127/1 k.o. Vrhnika. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2016 je sestavni del Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2016. Načrt začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 410-68/2015(4-01) Vrhnika, dne 10. 12. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v m2) VRSTA NEPREMIČNINE ORIENTACIJSKA VREDNOST (v EUR) PREDVIDENA METODA RAZPOLAGANJA EKONOMSKA UTEMELJENOST P1 parc. št. 2246/9, 2246/10, 2246/11, 2246/12, 2246/13, 2246/14, 2246/15, 2246/16, 2246/24, 2246/29, 2246/21, 2246/22, 2246/33, 2246/34, 2246/35, 2246/23, 2246/28, 2246/30, 2246/31, 2246/27, vse k.o. Vrhnika (2002) 391 zemljišče 39.100,00 neposredna pogodba Zemljišča se prodajo v okviru sprememb ZN Mantova. P2 parc. št. 2011/19 in 2011/20, obe k.o. Vrhnika (2002) 53 zemljišče 3.800,00 neposredna pogodba Na zemljiščih stojijo garaže na Cesti 6. maja. P3 parc. št. 3057/2 in 3253/7, obe k.o. Borovnica (2004) 263 zemljišče 9.600,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu. P4 parc. št. 2586/6, k.o. Blatna Brezovica (1997) 268 zemljišče 16.080,00 neposredna pogodba Zemlljišče - se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stavbi - dostopna pot in dvorišče. P5 parc. št. 2658/107 in 2658/110, obe k.o. Vrhnika (2002) 132 zemljišče 10.560,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu - vrt, dostopna pot in parkirišče. P6 del parc. št. 2699/234, k.o. Vrhnika (2002) 200 zemljišče 14.000,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu P7 parc. št. 1485/5, k.o. Velika Ligojna (1998) 567 zemljišče 46.000,00 javna dražba Zemljišče se proda kot stavbno zemljišče. P8 parc. št. 1736/39, k.o. Verd (2003) 808 zemljišče 38.000,00 javna dražba Zemljišče se proda kot stavbno zemljišče. P9 parc. št. 2099/353 k.o. Blatna Brezovica (1997) 5834 zemljišče 2.000,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Prodaja se solastniški delež Občine Vrhnika do 240/1512. P10 parc. št. 1676/21, k.o. Verd (2003) 451 zemljišče 18.490,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjski stavbi. P11 del parc. št. 2656/72, k.o. Vrhnika 217 zemljišče 16.275,00 neposredna pogodba Zemljišče se prodaja kot funkcionalno k poslovnemu objektu P12 parc. št. 671/25, k.o. Verd (2003) 22 zemljišče 1.100,00 neposredna pogodba Na zemljišču se nahaja del poslovnega objekta. P13 parc. št. 1210/0, k.o. Log (1996) 9884 zemljišče 9.884,00 javno zbiranje ponudb Gozdno zemljišče P14 parc. št. 872/3, k.o. Log (1996) skup.povr. zemljišča 244, občina v solasti do 1/4 zemljišče 3.050,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjski stavbi P15 del parc. št. 2897/0 in del 2860/1, obe k.o. Vrhnika (2002) 240 zemljišče 16.800,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjski stavbi. P16 del parc. št. 2854/64, 2868/20 in 2858/2, vse k.o. Vrhnika (2002) 600 zemljišče 25.000,00 neposredna pogodba Po investiciji Kanalizacija Notranjska-Gabrče se je izvedla odmera. Zemljišč, ki jih za občinsko infranstrukturo ne potrebujemo prodajamo fizičnim osebam, ki zemljišča že zasedajo. P17 del parc. št. 2862/18 k.o. Vrhnika (2002) 100 zemljišče 8.000,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjski stavbi P18 parc. št. 2868/22 in 2868/23, k.o. Vrhnika (2002) 225 zemljišče 13.500,00 neposredna pogodba Zemljišče je opredeljeno kot pot, dejansko pa predstavlja funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši. P19 del parc. št. 1864/2 k.o. Verd (2003) 3000 zemljišče 9.000,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporabalja kot funkcionalno zemljišče k stavbi - dvorišče. P20 parc. št. 1898/5 k.o. Velika Ligojna (1998) 111 zemljišče 4.500,00 neposredna pogodba Zemljišče je opredeljeno kot pot, dejansko pa predstavlja funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši. P21 2825/12, k.o. Vrhnika (2002) skup.povr. objekta 977,93 sol. delež občine 50% del poslovne stavbe 69.255,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb objekt se uporablja samo v delu lastništva občine P22 ID 2002-1026-1 in 2002-1026-2, k.o. Vrhnika 671,72 poslovna stavba 173.070,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb prostori se ne uporabljajo, polovica prostorov se nameni odprodaji P23 2524/16, k.o. Vrhnika (2002) 201,6 del poslovne stavbe -mansarda 64.605,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Stavba je v večinski lasti in uporabi Okrajnega sodišča na Vrhniki P24 1990/1, 1990/2, 1987/50 k.o. Log 1210, »26/1 k.o. Blatna brezovica 1721/15 k.o. Velika Ligojna 66.412 kmet. zemljišče, objekt zgrajen 1820 gozd. zemljišče 64.703,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Občina je pridobila nepremičnino v last v postopku dedovanja, zaradi nezmožnosti pokojnega za plačilo domske oskrbe. Nepremičnina se nameni za prodajo. P25 1485, 1718/3, 1718/4 k.o. Blatna Brezovica 4.491 kmetijsko zemljišče 2.996,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb P26 »53/4, 654/5, 801 k.o. Blatna Brezovica 4.363 stavba, stavb. zemljišče, kmet. zemljišče 28.088,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb P27 58/8, 1641 k.o. Horjul 2.256 stavb. Zemljišče kmet. Zemljišče 5.624,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb P28 2729/16 in del 2729/28, obe k.o. vrhnika (2002) 136 zemljišče 9.520,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k poslovnemu objektu -parkirišče. P29 2675/2 in 2675/56, obe k.o. Vrhnika (2002) 1542 zemljišče 107.940,00 neposredna pogodba, javna dražba Zemljišče se proda kot funkcionalno k posameznim objektom ali v celoti. SKUPAJ 830.540,00 NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM Z NADOMESTILOM V OBLIKI NEPREMIČNINE ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v m2) VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SREDSTVA PREDVIDENA METODA RAZPOLAGANJA EKONOMSKA UTEMELJENOST (v EUR) M1 del 1874/1, k.o. Velika Ligojna (1998) 120 zemljišče 6.000,00 neposredna pogodba Zemljišče, ki se dejansko ne uporablja kot pot, se predvideva za menjavo z zemljišči, po katerih poteka kategorizirana javna pot. Pridobi se zemljišča, parc. št. 1021/11 in 1021/2, obe k.o. Velika Ligojna (1998) M2 1076/4, 1076/5, 1076/6, 1076/7, 1076/8, 1076/3 in 1023/10, vse k.o. Smrečje (2692) 1900 zemljišče 9.500,00 neposredna pogodba Ureditev LC468031, menjava zemljišča katastrske ceste z zemljiščem, kjer poteka cesta v naravi, pridobi se parc. št. 487/2, 489/9, 489/12, 489/7, 489/6, 489/5, 489/4 in 489/11, vse k.o. Smrečje M3 1809/2, 1810/3, obe k.o. Verd (2003) 286 zemljišče 7.000,00 neposredna pogodba Odmerila se je cesta v naravi, Občina Vrhnika pridobi parc. št. 221/6, 221/4, 223/2, vse k.o. Verd (2003) M4 del 692/1, k.o. Podlipa (1999) 180 zemljišče 6.000,00 neposredna pogodba Pridobijo se cestna zemljišča in zemljišče za ekološki otok- parc. št. del 383/4, 383/3, 395/6, 246/0 in 701/12, vse k.o. Podlipa (1999) M5 1942/8, 1941/6, 1941/5, 1942/6, 1942/5, 1941/8, 1941/10, 1942/9 in 1942/11, vse k.o. Zaplana (2000) 706 zemljišče 7.060,00 neposredna pogodba Pridobi se cestno zemljišče, parc. št. 921/12, 905/14, 905/16, 4/12, 4/15, 905/8, 905/6, 605/12, 905/9 in 917/18, vse k.o. Zaplana (2000) NAS CASOPIS 433/21.12. 2015 CM K 15 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 15 M6 del 1010/7 in 1024/0, obe k.o. Smrečje (2692) 1000 zemljišče 3.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče po katerem dejansko potekata kategorizirani cesti z oznakama JP567931 in JP726521- del parc. št. 690/0, 676/0, 672/0, 615/0, 616/2, vse k.o. Smrečje (2692), z delnim nadomestilom v naravi (dela parc. št. 1024/0 1010/7, obe k.o. Smrečje (2692) cca. 1000 m2) ter doplačilom občine za razliko v vrednosti zemljišč cca. 10.000,00 EUR M7 del 1864/2 k.o. Verd (2003) 1800 zemljišče 5.400,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče po katerem poteka novozgrajeni pločnik Verd, parc. št. 535/2, 525/5, 525/7 in 525/9, vse k.o. Verd (2003), z delnim nadomestilom v naravi ter doplačilom občine za razliko v vrednosti zemljišč cca. 6.000,00 EUR M8 deli 2250/2, 2250/4, 2249/22, 2249/4, 2249/23 vse k.o. Vrhnika (2002) 139 zemljišče 11.000,00 neposredna pogodba Menjava zemljišč v okviru sprememb ZN Mantova z doplačilom razlike v površini. Pridobi se parkirišče na parc. št. 2249/21, 2250/8, k.o. Vrhnika. M9 del 877/4 k.o. Verd (2003) 300 zemljišče 8.000,00 neposredna pogodba Pot se zamenja za pot, pridobi se parc. št. 1234/6, del 1234/1 in del 1242/5, vse k.o. Verd (2003) M10 del 2538/54 k.o. Vrhnika (2002) 250 zemljišče 20.000,00 neposredna pogodba Del parcele se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu, pridobi se del zemljišča 2675/46, k.o. Vrhnika (2002), na katerega sega občinska cesta- z doplačilom razlike v površini M11 del 1811/3 in 1811/4, obe k.o. Verd (2003) 743 zemljišče 22.000,00 neposredna pogodba Zemljišče se ne uporablja kot pot, pridobi se zemljišča, kjer se bi uredilo parkririšče za Retovje in za odlagališče ločenih odpadkov z doplačilom razlike v površini. Pridobi se del parc. št. 99/1 k.o. Verd. M12 parc. št. 2240/2 in 2238/14, obe k.o. Vrhnika (2002) 75 zemljišče 10.935,00 neposredna pogodba Na zemljišču se nahaja del poslovnega objekta. Pridobi se parc. št. 2238/13, k.o. Vrhnika (2002), na katerem se nahaja del pločnika z doplačilom razlike v površini. M13 2837/7 in 2837/8, obe k.o. Vrhnika (2002) 129 zemljišče 1.032,00 neposredna pogodba Zemljišče predstavlja manjšo obvodno površino. Pridobi se zemljišča parc. št. 1797/30, 1800/8 in 1805/5, vse k.o. Vrhnika, na katerem se nahaja del pločnika na Idrijski cesti M14 2242/1 in 3090/2, obe k.o. Blatna Brezovica (1997) 310 in 23 zemljišče 14.620,00 neposredna pogodba Zemljišče, ki predstavlja funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu se menja za zemljišče, po katerem poteka del ceste in je predvidena vzpostavitev novega dela ceste (parc. št. 639/5, 639/7, 639/10, 639/12, 639/16, vse k.o. Blatna Brezovica (1997). Razliko v vrednosti nepremičnin v višini 4.806,00 EUR plača KS Blatna Brezovica. M15 1076/16, 1076/17, 1076/18, 1076/19, 1076/21, 076/22, 1076/24, 1076/29, 1076/30, 1076/32, 1076/33, 1023/5 in del 1023/11, vse k.o. Smrečje (2692) 4000 zemljišče 20.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišča, parc. št.448/4, 442/7, 438/19, 439/14, 442/15, 442/11, 442/6, 442/10, 438/14, 438/7, 439/11, 442/9, 438/18, 438/16, 438/10, 438/16, 438/9, 443/2, vse k.o. Smrečje (2692), ki v naravi predstavljajo kategorizirano cesto z oznako LC468031, odsvoji pa zemljišča stare katastrske ceste M16 del 2626/1 k.o. Stara Vrhnika (2001) 200 zemljišče 600 neposredna pogobda Pridobi se zemljišče, parc. št. 2627/4 k.o. Stara Vrhnika (2001), kot nadomestilo za neobstoječo pot M17 1933/2 in 1935/13, obe k.o. Zaplana (2000) 900 zemljišče 3.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemlljišča kategoriziranih občinskih cest z oznakama JP966151 in JP966161, deli parc. št. 616/4, 612, 589/9, 608, 589/11, 606/1 in 599, vse k.o. Zaplana (2000) M18 del parc. št. 2885/2, k.o. Vrhnika (2002) 900 zemljišče 6.613,50 neposredna pogodba Pridobi se del zemljišča za vodohran Storžev grič parc. št. 1287/0, k.o. Vrnika (2002) z doplačilom razlike v vrednosti nepremičnin. M19 parc. št. 2869/11 k.o. Vrhnika (2002) 18 zemljišče 1.300,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče kategorizirane občinske ceste z oznako JP966452 parc. št. 689/10, k.o. Vrhnika (2002) M20 parc. št. 1178/259 k.o. Vrhnika (2002) 2971 zemljišče 6.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče kategorizirane občinske ceste z oznako JP966361, parc. št. 952/4 in 941/2, obe k.o. Vrhnika (2002) M21 del parc. št. 2444/9 k.o. Stara Vrhnika (2001) 7 zemljišče 300 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče kategorizirane javne ceste z oznako JP966342, del parc. št. 1749 k.o. Stara Vrhnika (2001) M22 del parc. št. 1010/5 k.o. Smrečje (2692) 500 zemljišče 1.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče kategorizirane javne ceste z oznako JP966572, parc. št. 562/4 k.o. Smrečje (2692) M23 del 2908 k.o. Vrhnika (2002) 135 zemljišče 2.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče zemljišče pločnika ob Idrijski cesti, parc. št. 1797/26 in 1797/29, obe k.o. Vrhnika (2002), z doplačilom zaradi razlike v vrednosti nepremičnin M24 del 2444/9, k.o. Stara Vrhnika (2001) 10 zemljišče 570 neposredna pogodba Pridobi se del zemljišča parc. št. 1889/3, k.o. Stara Vrhnika (2002) za cesto z oznako JP966343. SKUPAJ 172.930,50 NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (m2) VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SREDSTVA EKONOMSKA UTEMELJENOST O1 k.o. Velika Ligojna (1998) 1100 zemljišče 15.000,00 Širitev ceste Drenov Grič-Zaklanec LC468072 O2 k.o. Blatna Brezovica (1997) 100 zemljišče 5.000,00 odkup za pločnik- Sinja Gorica O3 1631/11, 2099/787, obe k.o. Blatna Brezovica (1997) 45 zemljišče 200 ureditev cest v Bevkah O4 544/9 k.o. Smrečje (2692) 23 zemljišče 200 Pridobitev zemljišča po katerem poteka kategorizirana javna cesta JP966572 O5 1779/0 k.o. Vrhnika (2002) 419 zemljišče 12.000,00 Pridobitev zemljišča po katerem poteka kategorizirana javna cesta LK466581 O6 1039/8 in 1040/11, obe k.o. Verd (2003) 950 zemljišče 8.000,00 Odkup zemljišča LK466831 O7 k.o. Stara Vrhnika (2001), k.o. Vrhnika (2002) zemljišče 10.000,00 Odkup zemljiišč za ureditev kategoriziranih javnih cest JP966361 in JP966362 O8 del parc. št. 2282, 2283/1, 2284/2, 2284/1 in 2283/2, vse k.o. Blatna Brezovica (1997) 1000 zemljišče 3.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kolesarske poti O9 del parc. št. 1002/3, 1003/2, 1003/1, 1008/0, 1009/0, 1010/0, 1011/0, 1012/11, vse k.o. Velika Ligojna (1998) 2500 zemljišče 15.000,00 Zemljišče predstavlja kategorizirano cesto z oznako LC067141 O10 del parc. št. 688/0, 684/1, 684/4, 576/2, 576/0, 573/1, vse k.o. Smrečje (2692) 6500 zemljišče 28.000,00 Zemljišče predstavlja del katagorizirane ceste z oznako LC100181 O11 del parc. št. 806/3, 605/2, 578/1, 684/5, 576/0, 576/3, 573/2, »74/2, vse k.o. Smrečje (2692) 2000 zemljišče 8.000,00 Odkup dela katagorizirane ceste z oznako LC468031 O12 del parc. št. 815/2, 815/3 in 1002/3, vse k.o. Velika Ligojna (1998) 120 zemljišče 1.000,00 Zemljišče predstavlja del lokalne ceste O13 del parc. št. 1003/1 k.o. Velika Ligojna (1998) 250 zemljišče 750 Odkup zemljišča za vodohran Razpotje O14 parc. št. 1420/88, k.o. Verd (2003) 517 zemljišče 27.000,00 Odkup zemljišča za vodohran Verd O15 zemljišče 38.749,00 Območje Občine Vrhnika O16 parc. št. 1711/30 k.o. Zaplana (2000) 77 zemljišče 400 Ureditev kategorizirane ceste z oznako LC468011 O17 del parc. št. 221/1 in 279/1, obe k.o. Zaplana (2000) 3000 zemljišče 9.000,00 Ureditev kategoriziranih cest z oznakama JP966141 in LC468022 O18 k.o. Vrhnika (2002) 600 zemljišče 40.000,00 Ureditev kategoriziranih cest z oznakama LZ466011 in LK466501, po investiciji kanalizacija Notranjska cesta, Gabrče O19 ID 2002-1053 , k.o. Vrhnika poslovna stavba 5.000,00 za morebiten odkup Doma obrtnikov O20 parc. št. 1874/1 k.o. Vrhnika (2002) 1561 zemljišče 31.220,00 Odkup zemljišča na pokopališču na Vrhniki O21 ID 2002-, k.o. Vrhnika 1868/4, 1868/5, 1868/1 127 4 322 stavba zemljišče 60.000,00 Odkup hiše na Voljčevi 27 za ureditev križišča O22 parc. št. 2740/2 k.o. Vrhnika (2002) 400 zemljišče 40.000,00 Odkup zemljišča za povezovalni most Tojnice in del kategorizirane javne vne ceste z oznako LC468063 O23 del parc. št. 1695/2 k.o. Vrhnika (2002) 450 zemljišče 8.000,00 Odkup zemljišča skladno z OPPN Cesta dolge njive O24 parc. št. 1500/6 k.o. Velika Ligojna (1998) 80 zemljišče 3.200,00 Pridobitev zemljišča po katerem poteka kategorizirana javna cesta JP966806 O25 parc. št. 2538/58 k.o. Vrhnika (2002) 38 zemljišče 2.500,00 Pridobitev zemljišča po katerem poteka pločnik Robove ceste in del ceste Ob izviru O26 del parc. št. 1767/0, 1768/1, 1770/0 in 1776/0, vse k.o. Zaplana (2000) 650 zemljišče 3.000,00 Odkup zemljišča za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468021 O27 del parc. št. »93/0, 1348/1, 1358/0, 1333/0, 1347/0, 1336/0, 1339/0, 1360/0, 2628/1, 1331/0 in 1359/0, vse k.o. Stara Vrhnika (2001) 2000 zemljišče 10.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468031 O28 del parc. št. 1885/16 k.o. Zaplana (2000) in del parc. št. 1154/64, 1176, 1154/59, 1154/62, 1154/60, 1177/0, 784/0, 1154/65, 1154/57 in 1154/58, vse k.o. Vrhnika (2002) 2400 zemljišče 10.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako JP966071 NAS CASOPIS 433/21.12. 2015 CM K 16 16 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O29 del parc. st. 686/1, 689/2, 690/6, 691/0, 692/0, 694/0, 693/0, 690/7, 690/1, 689/1, 681/11, 681/12, 681/13, 681/14, 681/15, 681/16, 681/17, 681/18 in 681/28, vse k.o. Stara Vrhnika (2001) 7000 zemljišče 30.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako JP966091 030 del parc. st. 1664/1 in 1652/17, obe k.o. Zaplana (2000) 400 zemljišče 2.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC226061 in LC468012 031 del parc. st. 1695/0, 1704/1, 1804/0, 1620/0, 1706/3, 1619/1, 1698/1, 1703/4, 1706/4, 1702/0, 1697/0, 1704/2, 1706/1, 1806/2, vse k.o. Zaplana (2000) 3500 zemljišče 15.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468022 032 del parc. st. 452/14, 793/0, 818/1, 818/2, 761/1, 761/2, 763/2, 786 in 791, vse k.o. Verd (2003), 660 zemljišče 20.000,00 Odkup zemljišč za pločnik Verd 033 del parc. st. 1530/2, 1586/2, 1586/1, 1593, 1582 in 1583, vse k.o. Zaplana (2000) 1000 zemljišče 5.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468012 034 del parc. st. 2742/6, 2740/8, 2719/7, vse k.o. Vrhnika (2002) in 536/1, 536/2, 551/1, 539/0, 929/2, 932/1, 720/0, 1550/6, 514/2, 1071/3, 967/5, 1073/1, 547/1, 514/3, 519/0, 1073/2, 975/0, 547/2, 1002/1, 950/0, 934/0, 978/0, 537/0, 513/3, 550/1, 967/8, 967/1, 974/0, 929/1, 936/0, 551/2, 947/0, 967/2, 1071/2, 2028/0, 967/6, 550/3, 718/1 in 718/2, vse k.o. Verd (2003) 4000 zemljišče 30.000,00 Odkup zemljišč za južno obvoznico, sedaj JP966601 466.219,00 NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v m2) VRSTA NEPREMIČNINE ORIENTACIJSKA VREDNOST (v EUR) PREDVIDENA METODA RAZPOLAGANJA P1 2/2, k.o. Blatna Brezovica 542 zemljišče 50.000,00 javna dražba SKUPAJ 50.000,00 NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (m2) VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SREDSTVA EKONOMSKA UTEMELJENOST 01 delež 186/0, delež 187/0 obe k.o. Blatna Brezovica in 2282, 2283/1, 2283/2, 2284/1 in 2284/2 vse k.o. Blatna Brezovica površina bo znana po odmeri zemljišče 41.000,00 Odkup zemljišč za možno ureditev komunalne infrastrukture in parkirišč ter kolesarske poti v KS Blatna Brezovica 02 del 639/5, 639/7, 639/1 in 639/4 vse k.o. Blatna Brezovica površina bo znana po odmeri in obnovi ceste zemljišče 8.000,00 Odkup dela zemljišča za ureditev ceste v KS Blatna Brezovica 03 del 1259/0 in del 1189/0 obe k.o. Velika Ligojna 6645 zemljišče 1.000,00 Odkup zemljišča za športno igrišče v KS Ligojna 04 zemljišče 10.000,00 Možen nakup zemljišča za otroško igrišče v KS Vrhnika Vas (Lokacija ni znana) SKUPAJ 60.000,00 PROGRAM PRODAJE FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2016 1. poglavje: UVODNA POJASNILA Po 2. točki drugega odstavka 13. člena Zakona o javnih financah predloži župan občinskemu svetu hkrati s predlogom proračuna tudi predlog programa prodaje občinskega finančnega premoženja (v nadaljevanju: letni program prodaje). Občinsko finančno premoženje na podlagi prvega odstavka 67. člena Zakona o javnih financah predstavljajo: • denarna sredstva, • terjatve, • dolžniški vrednostni papirji, • delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in • druge naložbe v pravne osebe (kapitalske naložbe). Izmed vseh zgoraj navedenih vrst finančnega premoženja občine so zaradi zagotavljanja in planiranja prejemkov proračuna primeren predmet prodaje samo kapitalske naložbe. V skladu s šestim odstavkom 80. č člena Zakona o javnih financah je v drugem poglavju tega gradiva predstavljen program prodaje kapitalskih naložb za leto 2015. 2. poglavje: PROGRAM PRODAJE KAPITALSKIH NALOŽB OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2016 Z OBRAZLOŽITVAMI V letu 2016 ni predvidene prodaje finančnega premoženja Občine Vrhnika. Številka: 410-68/2015 (4-01) Vrhnika, dne 10. 12. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 13. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/2010, 75/2012, 47/2013-ZDU-1G, 50/2014, 90/2014-ZDU-1I in 14/2015-ZUUJFO), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/2011, 42/2012, 24/2013, 10/2014) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 8. redni seji dne 10. 12. 2015 sprejel NAČRT RAVNANJA S PREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2016 Načrt ravnanja s premičnim premoženjem je sestavljen iz: - načrta pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR in - načrta razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR 1. Načrt pridobivanja premičnega premoženja v letu 2016: zaporedna številka vrsta premičnega premoženja okvirni obseg premoženja predvidena sredstva v EUR 1. Samodejni laserski merilnik hitrosti s tetra zvezobo nabavljen zaradi potreb opravljanja rednih nalog v okviru Medobčinskega inšpektorata in redarstva. 1 kom 18.500 2. osebni avtomobil: službeno vozilo se bo nabavilo zaradi potreb opravljanja nalog v okviru Civilne zaščite. 1 kom 14.000 2. Načrt razpolaganja premičnega premoženja v letu 2016: V letu 2016 se ne predvideva odsvojitve premičnega premoženja v vrednosti nad 10.000 EUR. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2016 je sestavni del Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2016. Načrt začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis, uporablja pa se s 1. 1. 2016. Številka: 410-68/2015 (4-01) Vrhnika, dne 10. 12. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (Naš časopis, štev. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 8. seji dne 10. 12. 2015 sprejel Odredbo o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v občini Vrhnika 1. člen V 6. členu Odredbe se za besedilo ''Na parkirišču pri Športnem parku na Vrhniki se parkiranje časovno omeji od ponedeljka do petka od 6.00 do 17.00 in v soboto od 6.00 do 12.00 na 2 uri.'' se doda ''Enosmerni promet se uredi skladno s Prilogo XIV.'' 2. člen Vse ostale določbe odredbe ostajajo še naprej v veljavi. 7. člen Ta odredba se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in prične veljati osmi dan po objavi. Številka: 371-10/2015 (6-08) Datum: 10. 12. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Priloga XIV: Ureditev enosmernega prometa pri O.Š. Ivana Cankarja. S K L E P o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Vrhnika za leto 2016 1. člen Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika za leto 2016 znaša 0,003518 EUR. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem uradnem glasilu Naš časopis in se uporablja od 1.1.2016 dalje. Številka: 410- 79/2015-2 (4-03) Datum: 10.12.2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 1/90, Ur. list RS št. 13/90 in 47/92, Naš časopis št. 297/03, 309/04, 323/06 in 324/06) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 8. redni seji dne 10. 12. 2015 sprejel Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na 8. redni seji dne 10. 12. 2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PODELJEVANJU PRIZNANJ OBČINE VRHNIKA 1. člen V Odloku o podeljevanju priznanj Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 359/2009 - UPB 2) se 6. člen spremeni tako, da se glasi: Za podelitev priznanj Občine Vrhnika, razen priznanja župana, sprejme sklep Občinski svet Občine Vrhnika na predlog Komisije za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj (v nadaljevanju: komisija). 2. člen 17. člen se spremeni tako, da se glasi: Predlog za podelitev priznanja mora biti v pisni obliki in mora vsebovati: - naziv in ime predlagatelja, - ime in priimek predlaganega kandidata za priznanje in osnovne osebne podatke, - obrazložitev predloga, - dokumente, ki potrjujejo navedbe v obrazložitvi, - vrsto predlaganega priznanja, - pisno soglasje predlaganega kandidata za pri- znanje. Predlagatelj lahko določenega kandidata za priznanje v okviru enega razpisa predlaga samo za eno izmed priznanj. 3. člen V 19. členu se na koncu doda naslednjo alinejo: - obrazce 4. člen V 20. členu se spremenita tretji in četrti odstavek tako, da se glasita: Odločitev o podelitvi priznanj, razen priznanja župana, sprejme ali zavrne Občinski svet s skle- pom. V primeru zavrnitve se priznanje ne podeli. Vse predlagatelje se po sprejemu sklepa na Občinskem svetu obvesti o prejemnikih priznanj za tekoče leto. 5. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 007-2/2015 (3-02) Datum: 10. 12. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2015-2023 (Uradni list RS, št. 26/14) in Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2015-2023 (Sklep vlade št. 0072713/2014/7 z dne 26. 08. 2014) je Občinski svet Občine Vrhnika na 8. redni seji dne 10. 12. 2015 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2016 1. člen Letni program športa Občine Vrhnika za leto 2016 opredeljuje programe športa, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu. 2. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2016 bodo predvidoma sredstva za Razpis - šport na proračunski postavki 4003 18059001 18019 v višini 220.000 € namenjeno za sofinanciranje: > Športni programi (84,5 % - 3. člen, točka 1. do 5.) > Ostale dejavnosti v športu (15,5 % - 3. člen, točka 6. do 8.) V primeru, da bo višina postavke v sprejetem proračunu drugačna, se zgoraj navedeni znesek avtomatsko spremeni in velja v proračunu določen znesek. 3. člen S sredstvi za Razpis - šport se bodo sofinancirali naslednji programi športa, ter ostale dejavnosti v športu v občini Vrhnika glede na vsebino: 1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok: > Programi celoletne vadbe > "Ciciban planinec" V okviru teh programa se v programih izvajalcev vrednoti strokovni kader in objekt za izvedbo 60-urnih programov celoletne vadbe, v programu »Ciciban planinec« pa strokovni kader in propagandno gradivo. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 1,70 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok: > Programi celoletne vadbe > »Ciciban planinec« in »Mladi planinec« > Pohodi in planinski izleti > Šolska športna tekmovanja V okviru navedenih programov se v programih izvajalcev vrednoti strokovni kader in objekt v programih celoletne vadbe (najmanj 60ur in največ 80 ur); strokovni kader in propagandno gradivo v programu »Ciciban planinec«; v programu »Mladi planinec« strokovni kader, objekt in propagandno gradivo; v programu pohodi in izleti strokovni kader in objekt; v programu šolskih športnih tekmovanj pa udeležbo na regijskih tekmovanjih, v športnih panogah, v katerih se v šoli v okviru razširjenega programa izvaja interesna dejavnost. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 13,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.3 Prostočasna športna vzgoja mladine: > Programi celoletne vadbe > Pohodi in planinski izleti V okviru navedenih programov se v programih izvajalcev vrednoti strokovni kader in objekt v programih celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur); v programu pohodi in izleti strokovni kader in objekt. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 1,60 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 2. Tekmovalni šport 2.1. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Programi športne vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport v različnih športnih panogah so razvrščeni v tri starostne kategorije: > cicibani in cicibanke > mlajši dečki in mlajše deklice > starejši dečki in starejše deklice V okviru navedenih programov se vrednoti programe, v katere so vključeni registrirani športniki v Nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V programih vadbe se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 180 ur za kategorijo cicibanov in cicibank, 240 ur za kategorijo mlajših dečkov in deklic in 330 ur za kategorijo starejših dečkov in deklic 330 ur. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 33,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 2.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport Programi športne vzgoje mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport v različnih športnih panogah so razvrščeni v dve starostni kategoriji: > kadeti in kadetinje > mladinci in mladinke V okviru navedenih programov se vrednoti programe, v katere so vključeni registrirani športniki v Nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V program so vključeni tudi kategorizirani športniki z nazivom športnik mladinskega razreda. V programih vadbe se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 440 ur programa v vsaki od starostnih kategorij. Dodatno se vrednoti kategorizirane športnike. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 21,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 2.3. Kakovostni šport Program kakovostnega športa v različnih športnih panogah vključuje programe v kategoriji: > člani, članice V okviru navedenega programa se vrednoti pro- NAS CASOPIS 433/21.12. 2015 CM K 17 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 grame vadbe izvajalcev, v katere so vključeni registrirani športniki v Nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V program so vključeni tudi kategorizirani športniki z nazivom športnik državnega razreda. V programih vadbe se vrednoti objekt v obsegu do 320 ur. Dodatno se vrednoti kategorizirane športnike. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 6,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 2.4. Vrhunski šport Program vrhunskega športa v različnih športnih panogah vključuje programe, v katere se vključeni vrhunski športniki, to so kategorizirani športniki z nazivom športnik svetovnega razreda, športnik mednarodnega razreda in športnik perspektivnega razreda. V programih vadbe se vrednoti strokovni kader in objekt, dodatno pa se vrednoti kategorizirane športnike športnika glede na naziv. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 3,60 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 3. Šport invalidov Program športa invalidov v različnih športnih panogah vključuje programe, ki se izvajajo kot rekreativni ali tekmovalni programi. > Športna rekreacija invalidov > Kakovostni šport invalidov V programih vadbe se v športni rekreaciji vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu najmanj 60 in največ 80 ur programa. V programu kakovostnega športa se vrednoti objekt za programe vadbe izvajalcev, v katere so vključeni registrirani športniki v Nacionalni panožni športni zvezi oz. Zvezi za šport invalidov - Paraolimpijskem komiteju Slovenije in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu ene od navedenih zvez v obsegu do 320 ur. Dodatno se vrednoti kategoriziranega športnika. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,70 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. Športna rekreacija Program športne rekreacije v različnih športnih panogah vključujejo programe izvajalcev, v katerih so vključene osebe v starosti nad 19 let, ki niso vključeni v redne tekmovalne sisteme Nacionalnih panožnih zvez. > Programi celoletne vadbe > Planinski izleti, pohodništvo V programih izvajalcev celoletne vadbe se v programih ki imajo visok zdravstveni učinek, in se izvajajo v obsegu najmanj 60 ur in največ 80 ur, vrednoti strokovni kader in objekt. V programu planinski izleti in pohodništvo se vrednoti strokovni kader in objekt. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 5. Šport starejših Program športa starejših v različnih športnih panogah vključujejo programe izvajalcev, V programe športa starejših so vključene osebe, starejše od 65 let in razširjene družine. > Programi celoletne vadbe > Planinski izleti, pohodništvo V programih izvajalcev celoletne vadbe se v programih ki se izvajajo v obsegu najmanj 60 ur in največ 80 ur, vrednoti strokovni kader in objekt. V programu planinski izleti in pohodništvo se vrednoti strokovni kader in objekt. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 0,40 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 6. Razvojne dejavnosti v športu Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu Usposabljanje za pridobitev 2. ali 3. stopnje usposobljenosti, ki se izvaja v skladu z veljavnim programom usposabljanja, se sofinancira izvajalcu športnih programov za največ dva strokovna delavca, ki pri izvajalcu v športnih programih opravljata vzgojno-izobraževalno delo in izpolnjujeta pogoj za vključitev v program usposabljanja. Strokovni delavec, katerega usposabljanje se sofinancira iz sredstev proračuna se s pogodbo obveže, da bo pri izvajalcu letnega programa športa v občini, opravljal vzgojno-izobraževalno delo še najmanj dve leti. Izpopolnjevanje strokovnih delavcev - licenci-ranje, ki se ga izvaja v skladu s pravili mednarodne športne zveze, nacionalne panožne športne zveze oz. izdajatelja licence se sofinancira vsem strokovnim delavcem, ki pri izvajalcu opravljajo vzgojno-izobraževalno delo. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 2,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 7. Organiziranost v športu Delovanje športnih organizacij Sofinancira se kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo športni zvezi in športnim društvom, ki izvajajo najmanj en športni program. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 10,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 8. Športne prireditve in promocija športa Sofinancira se materialne stroške športnih prireditev, ki niso sofinancirane iz drugih občinskih javnih sredstev. Sofinancira se prireditve, namenjene tekmovalnemu športu, športno rekreativne prireditve in promocijske prireditve. Vsakemu izvajalcu se sofinancira največ dve športni prireditvi, ki niso sofinancirane iz drugih občinskih javnih sredstev. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. člen Občina Vrhnika mora najpozneje v roku 45 dni po sprejetju letnega programa športa za leto 2016 oziroma v prvi številki Našega časopisa po sprejetju letnega programa športa objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje vsebin in programov, naštetih v tretjem členu Letnega programa športa. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika opravlja strokovne in administrativa dela za potrebe razpisa. Delo komisije mora biti zaključeno najmanj 10 dni pred 90 dnevnim rokom, ki ga Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa določa za izdajo sklepov o izbiri izvajalcev. Številka: 671-1/2015 (3-01) Datum: 10. 12. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP, 38/2010 - ZUKN in 57/2011 - 0RZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008 , 79/2009, 1 4/2010 , 51/2010, 84/2010,40/12 - ZUJF), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Vrhnika (Ur. list RS, štev. 71/95 in Naš časopis, štev. 307/2004) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika ( Naš časopis 430/2015), je Občinski svet Občine Vrhnika na 8. seji dne 10. 12. 2015 sprejel, ODLOK o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Vrhnika I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) (1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se zaradi zagotovitve sodelovanja pri skupnem izvajanju storitev obveznih gospodarskih javnih služb določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javni službi) ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. (2) Izvajanje gospodarskih javnih služb iz prejšnjega odstavka se v občini Vrhnika zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb iz prejšnjega odstavka z zaokrožitvijo, enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) kot infrastrukture predmetnih javnih služb, doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov skladno z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter zaradi znižanja stroškov storitev za uporabnike v javnem interesu, zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem občin z območja osrednje/zahodne Slovenije ter kon-cesionarja iz petega odstavka tega člena pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb. Podlaga za horizontalno sodelovanje pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb, so Sporazum o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, podpisan dne ........, Pogodba o pristopu občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO Ljubljana z dne 20. 12. 2011. (3) Za naloge, ki jih bo v okviru horizontalnega sodelovanja pri zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka izvajal koncesionar iz petega odstavka tega člena, podeli Občina Vrhnika koncesionarju koncesijo skladno s petim odstavkom tega člena. (4) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah. (5) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 10-ih let neposredno družbi SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: koncesionar) skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. 2. člen (pojmi in izrazi v odloku) (1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: - »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« (v ednini oziroma dvojini): sta obvezni gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; - »koncedent«: je Občina Vrhnika, - »občinski svet«: je Občinski svet Občine Vrhnika, - »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb iz prvega člena; termin »koncesija« se uporablja zaradi ureditve pravnega razmerja v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, čeprav Direktiva o koncesijah tako koncesijo izključuje iz osebne/stvarne veljavnosti direktive; - »koncesionar«: je SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana; - »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku; - »povzročitelj odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdela-vo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov; - »uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov. (2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja, in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki. II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB 3. člen (vsebina javnih služb) Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemata gospodarski javni službi iz 1. člena, določajo zakon, podzakonski predpisi in odlok Mestne občine Ljubljana za gospodarski javni službi iz 1. člena. 4. člen (ločeni računovodski izkazi) Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. 5. člen (območje izvajanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb) (1) Koncesionirani gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka se zagotavljata za celotno območje občine Vrhnika. (2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih služb na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetih predpisov. (3) Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna. 6. člen (objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb, so Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO LJUBLJANA (v nadaljevanju: RCERO), vključno z odlagališčem z objekti, napravami in omrežjem za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na lokaciji Barje v Ljubljani, skladno s predpisi o odlagališčih, in drugi objekti in naprave za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter v lasti oziroma v upravljanju Snage d.o.o. ali občin podpisnic sporazuma iz drugega odstavka 1. člena. III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB 7. člen (obveznosti koncesionarja) Dolžnosti koncesionarja so zlasti: 1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo; 2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; 3. izvajati javni službi skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki ga na podlagi javnega pooblastila izdela vsako leto do konca junija za naslednje leto; 4. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javnih služb); 5. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov; 6. sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije (samo, če je tako določeno s posebnimi predpisi), odločati o upravnem postopku v vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javnih služb ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi; 7. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javnih služb in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javnih služb ter na podlagi pooblastila oblikovati cene storitev javnih služb; 8. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov; 9. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb. IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB 8. člen (viri financiranja) (1) Javni službi se financirata: - s ceno storitev javnih služb, - iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe, - iz okoljske dajatve, - iz proračuna, - iz drugih virov. (2) Cena storitev javnih služb se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se uredijo s tarifnim pravilnikom za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga sprejme občinski svet (posamezne občine) v obliki predpisa. (3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za oblikovanje cen storitev javne službe. Organ, ki v imenu oziroma, ki za račun koncesio-narja potrdi cene, določa predpis. (4) Kolikor ni drugače določeno s predpisi, je za občine, ki so članice Sveta RCERO, po pooblastilu iz tega odloka, pristojni organ za potrditev cene Svet RCERO. V primeru, da predpis določa (drug) organ lokalne skupnosti, ki je pristojen za potrditev cene, ima odločitev Sveta RCERO značaj odklonilnega/pritrdilnega mnenja k odločitvam pristojnega organa, ki je zanj zavezujoč. V kolikor pristojni organ z odločitvijo Sveta RCERO ne soglaša, ta odločitev za to občino, ne velja. Posledice odklonitve potrditve cene oziroma neveljavnosti odločitve Sveta RCERO podrobneje ureja koncesijska pogodba. (5) Pristojni organ mora odločitev sprejeti najkasneje v 30 dneh od prejetja (elaborata) predloga s strani koncesionarja. V primeru izdelave elaborata, se le-ta občinam posreduje do 20. novembra. (6) S koncesijskimi pogodbami iz 11. člena ali drugimi posebnimi pogodbami se podrobneje uredi enotna ureditev priprave in potrjevanja elaboratov s strani pristojnega organa. O morebitnih subvencijah odloča pristojni organ vsake posamezne občine. 9. člen (koncesijska dajatev) Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve. V. KONCESIJA 10. člen (sklenitev koncesijske pogodbe) (1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe za vsako izmed občin, koncedentov po tem odloku. (2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan vsake občine. (3) Koncesijska pogodba mora biti z novim konce-sionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka. 11. člen (koncesijska pogodba) S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, njegova odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javnih služb. 12. člen (koncesionarjev pravni monopol) (1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: - izključno pravico opravljati javni službi iz 1. člena tega odloka, - dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu. (2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. 13. člen (trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe) 1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10-ih let. (2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči skladno s terminskim planom pričet-ka dovažanja odpadkov v RCERO Ljubljana, ki ga izdela upravljavec RCERO Ljubljana in se določi v koncesijski pogodbi, predvidoma pa s prvim dnem naslednjega koledarskega leta od dneva pričetka rednega obratovanja RCERO. Terminski plan lahko do pričetka koncesijskega razmerja (iz prejšnjega stavka) pogodbeni stranki sporazumno uskladita. (3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom. (4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena o trajanju koncesije, lahko pogodbeni stranki koncesijsko razmerje avtomatično podaljšata po desetih letih. Eno leto pred potekom obdobja koncendent pisno obvesti koncesionarja o podaljšanju koncesije za nadaljnjih 5 let. Koncesionar mora odločitev o podaljšanju sprejeti v roku 0,5 leta od prejema pobude o podaljšanju. 14. člen (razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s tem odlokom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja ta odlok. 15. člen (razmerje do podizvajalcev) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. VI. NADZOR 16. člen (nadzor nad izvajanjem javnih služb) (1) Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave Mestne občine Ljubljana. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja javnih služb. (2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z izvajanjem javnih služb pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. (3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. 17. člen (inšpekcijski nadzor) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je na območju Mestne občine Ljubljana pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. 18. člen (finančni nadzor) (1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesio-narja izvaja notranja finančna revizija Koncedent ima pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. (2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav, ki so predmet koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze ..,), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. (3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora kon-cedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora. (4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času kon-cesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. (5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA 19. člen (izvajanje javnih služb) (1)Koncesionar je dolžan izvajati javni službi, ki sta predmet koncesije, na način, kot je določen v zakonu, ki ureja varstvo okolja, podzakonskih predpisih in odloku o dejavnosti Mestne občine Ljubljana za gospodarski javni službi iz 1. člena in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. (2)Uporabniku storitve javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, razen obdelave biorazgradljivih komunalnih odpadkov, in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obračunava izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, pri čemer vrši obračun in izterjavo v kolikor ni tudi sam izvajalec javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, za račun izvajalca teh javnih služb, ki v takšnem primeru za izvedbo teh podeljenih nalog obračuna upravičene stroške. (3) Izvajalec javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov izstavi račun za sprejeto količino odpadkov po potrjeni ceni. Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je po plačilu računa v celoti upravičen do izstavitve računa za nadomestilo upravičenih stroškov. (4) Nadomestilo upravičenih stroškov zajema stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise terjatev in znaša 5% od višine računa za sprejeto količino odpadkov. O spremembi višine nadomestila odloči Svet RCERO, kolikor ni drugače določeno s predpisi ali drugimi veljavnimi akti, s potrditvijo elaborata in z uveljavitvijo cene, za katero je v kalkulaciji cene predvidena postavka tega nadomestila za vse občine v enakem deležu od plačanih računov. 20. člen (obveščanje o statusnih spremembah) (1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesio-nar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe ali pogoji podelitve koncesije, lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre. (2) Pogoj za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v koncesionarju in poslovni delež v družbi JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Ve-rovškova ulica 70, 1000 Ljubljana, ki ima v lasti stoodstotni poslovni delež koncesionarja, razen v primeru določenim z zakonom, ni prenesen na osebo zasebnega prava. 21. člen (obveščanje koncedenta) Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so: - postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo; - stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih služb; - poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti; - v vseh primerih višje sile. 22. člen (odgovornost koncesionarja) (1) Za izvajanje javnih služb je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javnih služb. (2) Koncesionar kot izvajalec javnih služb je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam. (3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnosti), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajal-ci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam). 23. člen (dolžnosti in pravice koncedenta) (1) Dolžnosti koncedenta so zlasti: - da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; - da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarskih javnih služb; - da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarskih javnih služb na območju Občine; - pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih NAS CASOPIS 433/21.12. 2015 CM K 18 18 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov; (2) Pravice koncedenta so zlasti: - nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor; - druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo. 24. člen ^(pristojnosti župana in občinske uprave) (1) Če ni drugače določeno (npr. glede inšpekcije, ..,), je »pristojni organ« po tem odloku organ krajevno pristojne občinske uprave, pristojen za gospodarski javni službi, ki sta predmet tega odloka. (2) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov odloča krajevno pristojni župan. 25. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: - do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev, - pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, - uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi. (2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih služb pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. 26. člen (dolžnosti uporabnikov) (1) Uporabniki imajo do koncesionarja in konce-denta zlasti dolžnost: - upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb, - prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo. (2) Pristojni inšpektor lahko na pobudo koncesi-onarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javnih služb. VIII. PRENOS KONCESIJE 27. člen (oblika) (1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena le ob soglasju kon-cendenta. Novi koncesionar sklene s konceden-tom novo koncesijsko pogodbo. (2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 28. člen (načini prenehanja koncesijskega razmerja) (1)Razmerje med koncedentom in koncesionar-jem preneha: - s prenehanjem koncesijske pogodbe, - s prenehanjem koncesionarja, - z odvzemom koncesije, - z odkupom koncesije. (2) Koncesijsko razmerje lahko preneha za vsako občino posebej ali vse občine. 29. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: - po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, - z enostranskim razdrtjem, - z odstopom od koncesijske pogodbe, - s sporazumno razvezo. (2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe. 30. člen (potek roka koncesije) Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena. 31. člen (razdrtje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha v naslednjih primerih: - z uvedbo postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju; - če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; - če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, - če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam; - če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe. (2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. (3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremostljivih okoliščin. (4) Ob razdoru koncesijske pogodbe iz razlogov na strani koncesionarja je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev dokazane neamortizirane vrednosti vlaganj, prevrednotene skladno z računovodskimi standardi v trenutku razdrtja koncesijske pogodbe, ki jih ni mogoče ali jih ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. Koncesi-onar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. 32. člen (odstop od koncesijske pogodbe) (1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: - če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, - če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno. (2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v kon-cesionarjeve pravice. 33. člen (sporazumna razveza) (1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. (2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. 34. člen (prenehanje koncesionarja) (1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. (2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje, ..,). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. 35. člen (odvzem koncesije) (1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: - če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, določenim s koncesijsko pogodbo, - če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesioni-rana javna služba. (2) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. (3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava. 36. člen (odkup koncesije) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet Občine, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nove predpise o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice. O name -ravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej. X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE 37. člen (višja sila) (1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremostljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in niso nastopile po volji pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti (npr. tehnični ali zakonodajni), pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. (2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah. (4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih in nepremostljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. 38. člen (spremenjene okoliščine) (1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima konce-sionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. (2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi iz koncesijske pogodbe. XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV 39. člen (uporaba prava) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesio-narjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. 40. člen (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) V razmerjih med koncedentom in koncesionar-jem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen (odločba o izbiri koncesionarja) Ta odlok je skladno z prvim odstavkom 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 51/11 - ORZGJS40) individualni akt o izbiri koncesionarja. Z uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje, ki se začne izvrševati v roku iz drugega odstavka 13. člena tega odloka. 42. člen (sklenitev koncesijske pogodbe) (1) Najkasneje v 3 mesecih po uveljavitvi tega odloka pošljejo koncedenti koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od uskladitve njenega besedila s Sporazumom o zagotavljanju izvajanja gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in tem odlokom. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem pričet-ka rednega obratovanja RCERO. (2) Do sklenitve koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka se kot podlaga za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov štejejo Pogodba o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana z dne 21.6.2006 in Pogodba o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana -RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009, Pogodba o pristopu občin Gorenja vas - Poljane in Žiri k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCE-RO Ljubljana z dne 20. 12. 2011, Pogodba o pristopu občine Idrija k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO Ljubljana z dne 28. 10. 2013 in Pogodba o pristopu občine Cerkno k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCE-RO Ljubljana z dne 27. 03. 2014, ki veljajo skupaj s tem odlokom in sporazumom. (3) V primeru nasprotja med pogodbami iz prejšnjega odstavka in predpisi veljajo neposredno predpisi. (4) S koncesijskimi pogodbami, sklenjenimi na podlagi tega odloka, se v posameznih občinah nadomestijo obstoječe koncesijske pogodbe, ki urejajo izvajanje gospodarskih javnih služb, ki sta predmet tega odloka, kar uredita občina kot koncedent in dosedanji koncesionar. (5) Do sklenitve posamezne koncesijske pogodbe iz 1. odstavka tega člena ostajajo obstoječe koncesijske pogodbe iz 4. odstavka tega člena v veljavi. 43. člen (začetek veljavnosti odloka) (1) Občina objavi ta odlok v uradnem glasilu občine Naš časopis. Odlok začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 354-190/2012 (1-01) Vrhnika, dne 10. 12. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 95. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 354 z dne 27.10.2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 7. redni seji dne 5. 11. 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis, na podlagi 100. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 33/2008) je Občinski svet Občine Borovnica na svoji 7. redni seji dne 24. 9. 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis, na podlagi 79. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 12/2011) je Občinski svet Občine Horjul na svoji 5. seji dne 22. 9. 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis, na podlagi 94. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 31/2012) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na svoji 8. redni seji dne 7. 10. 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis, na podlagi 101. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 55/2007) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na svoji 6. redni seji dne 30. 9. 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis, ki obsega: - Odlok o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis (objavljen v Uradnem listu RS, št. 101/2003 z dne 21.10.2003) - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o izdajanju glasila Naš časopis (objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/2005 z dne 8.7.2005 in Našem časopisu št. 316 z dne 27.6.2005) - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis (objavljen v Uradnem listu RS, št. 69/2010 z dne 27.8.2010 in v Našem časopisu št. 374 z dne 30.8.2010) - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis (objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/12 z dne 26.10.2012 in v Našem časopisu št. 398 z dne 29.10.2012) Številka: 002-2/2005(2-01) Datum: 5. 11. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Datum: 24. 9. 2015 Župan Občine Borovnica Bojan Čebela l.r. Datum: 22. 9. 2015 Župan Občine Horjul Janko Prebil l.r. Datum: 7. 10. 2015 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Datum: 30. 9. 2015 Župan Občine Log - Dragomer Miran Stanovnik l.r. O D L O K O USTANOVITVI IN IZDAJANJU GLASILA NAŠ ČASOPIS - uradno prečiščeno besedilo 1 1. člen (uvodna določba) S tem odlokom se ustanavlja in ureja izdajanje glasila Občine Vrhnika, Občine Borovnica, Občine Horjul, Občine Dobrova - Polhov Gradec in Občine Log - Dragomer kot informativnega glasila omenjenih občin. 2. člen (ime) Ime glasila je Naš časopis, s podnaslovom Glasilo občin Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Pol-hov Gradec in Log - Dragomer. 3. člen (ustanovitelj in izdajatelj) Ustanoviteljica glasila je Občina Vrhnika. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (sedež: Tržaška cesta 9, Vrhnika), katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika. Soizdajateljice glasila so Občina Borovnica (sedež: Paplerjeva ulica 22, Borovnica), Občina Horjul (sedež: Občinski trg 1, Horjul), Občina Dobrova - Polhov Gradec (sedež: Stara cesta 13, Dobrova) in Občina Log - Dragomer (sedež: Na grivi 5, 1358 Log pri Brezovici). 4. člen (izhajanje) Glasilo izhaja praviloma enkrat mesečno. Lahko izide tudi kot dvojna ali izredna številka. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini, kjer je sedež izdajatelja in vseh občinah soizdajateljicah. 5. člen (naslov uredništva) Naslov uredništva glasila je: Naš časopis, Tržaška cesta 9, Vrhnika. 6. člen ( jezik) Glasilo izhaja v slovenskem jeziku. 7. člen (namen in naloge) Glasilo je namenjeno obveščanju javnosti o dogodkih v občini, kjer je sedež izdajatelja in vseh občinah soizdajateljicah ter o hotenjih in interesih prebivalcev teh občin. Opravlja nalogo osrednjega informatorja o življenju in delu v občini izdajateljici in vseh občinah soizdajateljicah. Objavlja objektivne in celovite informacije o vseh področjih življenja in dela v občini izdajateljici in občinah soizdajateljicah, obenem pa je tudi javna demokratična tribuna prebivalcev teh občin. 8. člen (programska zasnova) Programsko zasnovo glasila sprejme občinski svet občine ustanoviteljice s soglasjem komisije za izdajanje glasila, na predlog odgovornega urednika. S programsko zasnovo se podrobneje določijo namen izdajanja in temeljna vsebinska izhodišča glasila. Programska zasnova se objavi v Našem časopisu. 9. člen (komisija za izdajanje glasila) Občinski svet občine, ki je ustanoviteljica izdajatelja in občinski sveti občin soizdajateljic imajo skupno komisijo za izdajanje glasila (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki je imenovana za štiriletno mandatno obdobje. Komisija je sestavljena iz predstavnikov občine, ki je ustanoviteljica izdajatelja in vseh občin so-izdajateljic glasila, pri čemer vsak občinski svet občin soizdajateljic vanjo imenuje dva predstavnika, občinski svet občine, ki je ustanoviteljica izdajatelja pa tri. Mandat predstavnikov Komisije je vezan na mandat občinskega sveta in preneha v roku 90 dni po konstitutivni seji novega občinskega sveta. V tem času morajo novi občinski sveti imenovati nove člane komisije. Do izvolitve novih članov dotedanji člani opravljajo svojo funkcijo. Vsak občinski svet lahko iz upravičenih razlogov na predlog občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve odpokliče člana komisije iz svoje občine pred iztekom mandata, lahko tudi na predlog najmanj tretjine članov občinskega sveta. Naloge komisije so: - predlaga občinskemu svetu imenovanje odgovornega urednika, - obravnava programsko zasnovo glasila in daje soglasje k njej, - obravnava in sprejema stališča v zvezi z uresničevanjem programske zasnove, - obravnava pobude, mnenja in predloge sodelavcev in urednikov, ki se nanašajo na urejanje glasila in o njih sprejema stališča, - opozarja na spoštovanje določil kodeksa novinarske poklicne etike pri uresničevanju programske zasnove glasila, - obravnava finančna poročila in daje mnenja o ekonomskih in drugih vprašanjih v zvezi z glasilom, - obravnava in predlaga vse spremembe, ki določajo frekvenco izhajanja in razširjenost glasila, - pisno obvešča občinske svete o uresničevanju programske zasnove in materialnih vprašanj glasila najkasneje do 30. 4. v letu za preteklo leto, po potrebi ali na željo posamezne občine pa tudi med letom. 10. člen (odgovorni urednik) Odgovornega urednika glasila imenuje komisija za izdajanje glasila. Komisija mora pred imenovanjem odgovornega urednika pridobiti soglasje občinskega sveta občine, ki je ustanoviteljica izdajatelja. Če soglasje ni dano ali zavrnjeno v roku 90 dni, se šteje, da je soglasje dano. Mandat odgovornega urednika traja štiri leta. Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki poleg zakonskih, izpolnjuje tudi pogoj najmanj visoko strokovno izobrazbo družboslovne smeri. Komisija lahko odgovornega urednika razreši, če deluje v nasprotju z zakonom, sprejeto programsko zasnovo, ali zoper uredniško politiko glasila. Odgovornega urednika komisija razreši na način in po postopku, ki je določen za imenovanje odgovornega urednika. Odgovorni urednik: - predlaga programsko zasnovo glasila, - odgovarja za uresničevanje uredniške politike, - angažira sodelavce in sodeluje pri izbiranju urednikov za posamezne občine, - naroča, pripravlja in ureja besedila in sodeluje pri vseh fazah nastajanja glasila, vključno s koordinacijo z izvajalci tiskarskih storitev, - skrbi za smotrno organizacijo dela, usklajuje delo z vsemi občinskimi upravami, - predlaga komisiji sprejem cenika avtorskih honorarjev in cenika oglasnega prostora ter drugih sporočil, - oblikuje predloge za nagrajevanje sodelavcev časopisa in za pridobivanje drugih prihodkov časopisa, - enkrat letno pred novim proračunskim letom pisno poroča komisiji o uresničevanju uredniške politike in o gmotnem stanju časopisa. Odgovorni urednik izvaja tudi druge naloge in pooblastila na podlagi zakona ter skrbi za izvajanje kodeksa novinarske poklicne etike. Vršilca dolžnosti odgovornega urednika imenuje komisija do imenovanja odgovornega urednika, vendar največ za eno leto. Ista oseba ne more biti imenovana za vršilca dolžnosti odgovornega urednika več kot dvakrat. 11. člen Komisija za izdajanje glasila opravi vsa opravila od objave razpisa do predloga imenovanja odgovornega urednika občinskemu svetu občine, ki je ustanoviteljica izdajatelja. Stroške v zvezi z imenovanjem nosijo občina, ki je ustanoviteljica izdajatelja in občine soizdajateljice sorazmerno glede na delež pri nakladi glasila. 12. člen (tehnična in organizacijska opravila) Posamezna tehnična in organizacijska opravila (pisarna in uprava glasila, računovodske storitve) opravlja izdajatelj ali občinska uprava občine soizdajateljice, vendar se posamezna tehnična in organizacijska opravila lahko na podlagi razpisa prenesejo tudi na zunanjega izvajalca. 13. člen (viri financiranja) Viri financiranja glasila so naslednji: - proračunska sredstva občine, ki je ustanoviteljica izdajatelja in občin soizdajateljic, - prihodki od propagandnih in drugih sporočil, - drugi prihodki. Glasilo sme izhajati samo na podlagi zagotovljenih sredstev. 14. člen (poraba sredstev) Sredstva iz prejšnjega člena se smejo nameniti samo za: - stroške priprave in tiska glasila, - stroške pridobivanja propagandnih sporočil, - stroške razpečevanja, - materialne stroške uredništva, - avtorske honorarje, - druge stroške, ki so neposredno povezani s pripravljanjem, urejanjem in izdajanjem glasila. 14. a člen Izdajatelj na podlagi sprejetega finančnega poročila, praviloma do 30. 4., z vsako občino navedeno v prvem členu, podpiše Dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih, s katerim se uredi vprašanje glede števila izvodov za posamezno občino, način financiranja in način poročanja. 15. člen (volilna kampanja) Med volilno kampanjo ob razpisu lokalnih volitev mora glasilo del prostora brezplačno nameniti predstavitvi kandidatov in kandidatnih list. Prostor se nameni brezplačno tudi ob razpisu volitev v državni zbor in državni svet, vendar vsebinsko povezano s predstavitvijo državnih strank in list na lokalne razmere in politiko. V času referendumske ali volilne kampanje se pri izdaji časopisa upoštevajo določbe Zakona o volilni in referendumski kampanji, komisija za izdajanje glasila pa lahko ob tem sprejme tudi poseben pravilnik. 16. člen Občinski svet občine ustanoviteljice izdajatelja in občin soizdajateljic pristop novih občin in izstop obstoječih občin urejajo s sklepom. Odlok o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis (objavljen v Uradnem listu RS, št. 101/2003 z dne 21.10.2003) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 17. člen (prehodna določba) Komisija za izdajanje glasila, imenovana po določilih prejšnjega odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis, ohrani mandat. Občinski svet občine Dobrova-Polhov Gradec NAS CASOPIS 433/21.12. 2015 CM K 19 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 19 imenuje dva predstavnika v komisijo po sprejetju tega odloka. Mandat jima poteče hkrati z mandatom komisije iz prejšnjega odstavka tega člena. Občinski svet občine Log - Dragomer imenuje dva predstavnika v komisijo po sprejetju odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o izdajanju glasila Naš časopis. 18. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis (Uradni list RS, št. 46/96, 76/97, 21/00, 101/03, 65/05 in Naš časopis št. 267/00). 19. člen (končna določba) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, objavi pa se tudi v glasilu občin Naš časopis. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o izdajanju glasila Naš časopis (objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/2005 z dne 8.7.2005 in Našem časopisu št. 316 z dne 27.6.2005) vsebuje naslednjo končno določbo: 6. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, objavi pa se tudi v uradnem glasilu Naš časopis. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis (objavljen v Uradnem listu RS, št. 69/2010 z dne 27.8.2010 in v Našem časopisu št. 374 z dne 30.8.2010) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 10. člen (prehodna določba) Občinski svet občine Log- Dragomer imenuje dva predstavnika v komisijo po sprejetju odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o izdajanju glasila Naš časopis. 11. člen Ta odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o izdajanju glasila Naš časopis začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, objavi pa se tudi v uradnem glasilu Naš časopis. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis (objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/12 z dne 26.10.2012 in v Našem časopisu št. 398 z dne 29.10.2012) vsebuje naslednjo končno določbo: 2. člen Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, objavi pa se tudi v Našem časopisu, uporabljati se začne po konstituiranju novega občinskega sveta. Številka: 430-43/2015-2 (3-02) Datum: 8. 12. 2015 Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005 in 432/2015) ter sklepa župana, št. 430-43/2015-1 (3/02) z dne 8. 12. 2015 o začetku javnega razpisa, objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZACIJ V LETU 2016. 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA a) S področja skrbi za socialno ogrožene, invalide, ostarele in za izboljšanje kakovosti življenja občanov Občine Vrhnika: • sofinanciranje programov humanitarnih organizacij in društev, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva in s svojim delom dopolnjujejo dejavnost javnih zavodov s področja socialnega varstva in invalidska društva, • sofinanciranje letovanja in zimovanja socialno in zdravstveno ogroženih otrok, • sofinanciranje programov za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med poletnimi počitnicami, • sofinanciranje zdravljenja v zdraviliščih, • sofinanciranje predavanj članom, • sofinanciranje predavanj za širše okolje, • sofinanciranje izdaje glasila ali biltena, • sofinanciranje dobrodelnih prireditev, • sofinanciranje dodatnega izobraževanja, prilagojenega specialnim potrebam invalidov ali razvidni skupini socialno ogroženega prebivalstva, • sofinanciranje rehabilitacijskih programov. b) S področja delovanja mladincev ter tehnične kulture in stanovskih organizacij s sedežem v Občini Vrhnika • sofinanciranje programov neprofitnih prostovoljskih društev in organizacij, ki pri mladih spodbujajo avtonomijo, ustvarjalnost in ino-vativnost, prostovoljstvo, solidarnost in med-generacijsko sodelovanje, mobilnost in mednarodno povezovanje, zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti, neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih, sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi, ki izboljšujejo dostop mladih do kulturnih dobrin in do trga delovne sile, razvijajo podjetnost mladih, skrbijo za mlade z manj priložnostmi v družbi, • sofinanciranje organizacije tečajev oz. tematskih delavnic, celoletnih krožkov, prireditev in drugih aktivnosti za otroke in mladino, • sofinanciranje organizacije tekmovanj ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah, • sofinanciranje organizacije strokovnega predavanja za člane in občane Vrhnike, • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. internetne strani. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Pravico do sofinanciranja imajo: • društva in organizacije, namenjene skrbi za invalide, reševanju socialne stiske prebivalcev ali članov, dobrodelnosti in samopomoči, ki izvajajo programe za funkcionalno, socialno in zdravstveno ogrožene posameznike na območju Občine Vrhnika, • mladinske skupine, klubi, društva in druge organizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela in programe za otroke. Mladinsko delo je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti, • stanovske organizacije in društva, ki izvajajo programe tehnične kulture. a) Na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Vrhnika lahko sodelujejo naslednji neprofitni izvajalci: • dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Vrhnika, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti; • organizacije za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov; • invalidske organizacije, kot prostovoljne in ne-profitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov, občanov Občine Vrhnika, • humanitarna društva, ki izvajajo občinske programe na področju sociale ali občinske programe za izboljšanje kakovosti življenja za občane Občine Vrhnika. b) Na področju mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij lahko sodelujejo naslednji izvajalci neprofitnih organizacij: • mladinske skupine, klubi, društva in druge organizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela in programe za otroke, • stanovske organizacije in društva, ki izvajajo programe tehnične kulture. Poleg navedenih pogojev, morajo posamezni izvajalci izpolnjevati tudi naslednje pogoje: • da delujejo in so registrirani najmanj eno leto, • da izvajajo programe, namenjene občanom Vrhnike, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti, s katero se prijavljajo na razpis oziroma imajo to opredeljeno v svojih aktih, • da imajo sedež v Občini Vrhnika, • društva na področju humanitarnih dejavnosti imajo lahko sedež tudi zunaj območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti med člani tudi občane Občine Vrhnika, • društva na področju mladinskih dejavnosti imajo lahko sedež tudi zunaj območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti na Vrhniki podružnico oziroma lokalno enoto, namenjeno občanom Vrhnike, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in drugo dokumentacijo v skladu z zakonom, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da imajo poravnane vse morebitne pogodbene obveznosti do Občine Vrhnika, • da se ne sofinancirajo neposredno iz drugih postavk proračuna, • da delujejo kot prostovoljska in neprofitna organizacija. 4. PREDVIDENA VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA JE: a) za programe neprofitnih izvajalcev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Vrhnika 21.959 EUR, b) za programe mladinskih dejavnosti 4.905 EUR, c) za dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij 8.640 EUR, Višina sredstev, predvidena za posamezna področja, je odvisna od sprejetega proračuna občine za leto 2016 in se lahko spremeni. 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV Pogoji in merila sofinanciranja, določeni s Pravilnikom o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005 in 432/2015), upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2016. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2016. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 25. 1. 2016 ali osebno na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure istega dne. Ponudba mora biti na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV 2016 - NE ODPIRAJ« - ter navedba področja za katero se kandidira: - »HUMANITARNA DEJAVNOST«, »MLADINSKA DEJAVNOST«, »DEJAVNOST TEHNIČNE KULTURE/ STANOVSKIH ORGANIZACIJ«. 8. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v povezavi z razpisom so vam na voljo na sedežu občine, po elektronski pošti sabina.ahcan@vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-54-20 - kontaktna oseba Sabina Ahčan. 9. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje bo opravila ocenjevalna komisija, imenovana s sklepom župana, in ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, naj v roku 8 dni prijavo dopolnijo. Če ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Zainteresirani lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo (Sabina Ahčan) v času uradnih ur - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter petek od 8.00 do 13.00 - od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.vrhnika.si. Mogoče jo je dobiti tudi po elektronski pošti (sabina.ahcan@vrhnika.si ). 11. IZID RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 60 dni po odpiranju ponudb pod pogojem, da je sprejet proračun. OBČINA VRHNIKA Župan Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. gr. Na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB in 343/07, 345/08, 354/08 in 365/09), 5. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB1), Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2016 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 5. 11. 2015) ter sklepa direktorja o objavi javnega razpisa (št. 132-2-01-15, z dne 11. 12. 2015) objavlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V LETU 2016. 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI IN PROJEKTI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA Sofinancira se redna dejavnost in projekti z naslednjih področij ljubiteljske kulture: • glasbena dejavnost (pevske, instrumentalne skupine), • gledališka dejavnost (gledališče, lutkovne skupine), • plesna dejavnost (folklora, ples), • arheološka, muzejska dejavnost, obujanje starodavnih običajev, • recitatorske, literarne, likovne, fotografske skupine, filmska dejavnost, performansi. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Izvajalci redne dejavnosti in projektov morajo biti ljubiteljska kulturna društva in izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Vrhnika, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti na področju ljubiteljske kulture najmanj eno leto, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, • da svojo dejavnost izvajajo kontinuirano, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, • da vsako leto javnemu Zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika redno dostavljajo poročila o realizaciji redne dejavnosti in projektov, načrte aktivnosti za prihodnje leto, aktivnosti za prihodnje leto in poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo. Dostavijo pa se tudi kritike in recenzije o delu društev, ki izkazujejo kvaliteto izvedenih posameznih projektov. 4. VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA Predvidena vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet projektnega razpisa za leto 2016 je 53.557 €. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2016 namenjena za: • redno dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin - 40 % zneska • projekte ljubiteljskih kulturnih društev in skupin 60 % zneska, (z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: glasbene dejavnosti 32 %, gledališke dejavnosti 8,5 %, plesne dejavnosti 7,5 %, arheološke, muzejske dejavnosti 9 %, ostale dejavnosti 3 %). 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV Pogoji in določila sofinanciranja, določeni s tem razpisom, upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2016. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2016. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV Z zbiranjem vlog na Javni razpis bomo začeli v ponedeljek, 21. 12. 2015. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p.p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 29. 1. 2016 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »RAZPIS -LJUBITELJSKA KULTURA 2016«. 8. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v povezavi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 051-661-064, kontaktna oseba Tatjana Oblak Milčinski, oziroma po elektronski pošti cdv@siol.net ali kultura@zavod-cankar.si. 9. ODPIRANJE PONUDB: Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, da v roku 8 dni prijavo dopolnijo. V primeru, da ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva začetka veljave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.zavod-cankar.si, mogoče pa jo je dobiti tudi po elektronski pošti. 11. IZID JAVNEGA RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po odpiranju ponudb pod pogojem, da je proračun že sprejet. 12. ZAČETEK VELJAVNOSTI RAZPISA Razpis bo začel veljati z dnem 21. 12. 2016. Številka: 132-2-01-15 Datum: 11. 12. 2015 ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Naš časopis, št. 340/07 - UPB in 343/07, 345/08, 354/08, 365/09 in 390/12), 7. in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vrhnika (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 23. 12. 2014, v nadaljevanju: pravilnik), Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2016 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 10. 12. 2015) ter sklepa župana o objavi javnega razpisa št. 671-1/2015 objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI VRHNIKA V LETU 2016 I. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih programov in ostalih dejavnosti v športu, ki so v javnem interesu v Občini Vrhnika. Višina razpisanih sredstev je 200.000 €. 1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa: 1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok - 3.400 €: • Programi celoletne vadbe (60 ur) • Program "Ciciban planinec" 1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok - 26.000 €: • Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur) • »Ciciban planinec« in »Mladi planinec« • Pohodi in planinski izleti • Šolska športna tekmovanja (nadgradnja interesne šolske športne dejavnosti) 1.3 Prostočasna športna vzgoja mladine - 3.200 €: • Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur) • Pohodi in planinski izleti 2. Tekmovalni šport - programi starostnih kategorij, v katere so vključeni registrirani športniki, ki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez: 2.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport - 66.000 €: • Cicibani in cicibanke (do 180 ur vadbe) • Mlajši dečki in mlajše deklice (do 240 ur vadbe) • Starejši dečki in starejše deklice (do 330 ur vadbe) 2.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport - 43.000 €: • Kadeti in kadetinje (do 440 ur vadbe) • Mladinci in mladinke (do 440 ur vadbe) 2.3 Kakovostni šport - 12.000 €: • Člani in članice (do 320 ur vadbe) 2.4 Vrhunski šport - 7.200 €: • Športniki z nazivom športnik perspektivnega razreda, športnik mednarodnega razreda in športnik svetovnega razreda (do 800 ur vadbe) 3. Šport invalidov - 1.400 €: • Športna rekreacija invalidov (celoletna vadba v obsegu najmanj 60 ur in največ 80 ur) • Kakovostni šport invalidov (do 320 ur vadbe registriranih športnikov, ki tekmujejo v tekmovalnem sistemu panožne športne zveze ali Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolim-pijskega komiteja Slovenije) 4. Športna rekreacija - programi v različnih športnih panogah, v katere so vključene osebe nad 19 let, ki niso vključene v redne tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih zvez - 6.000 €: • Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur) • Planinski izleti, pohodništvo 5. Šport starejših - programi v različnih športnih panogah, v katere so vključene osebe, starejše od 65 let - 800 €: • Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur) • Planinski izleti, pohodništvo 6. Razvojne dejavnosti v športu - 5.000 €: • Usposabljanje za pridobitev 2. ali 3. stopnje usposobljenosti po veljavnem programu usposabljanja (največ 2 strokovna delavca, ki pri izvajalcu opravljata vzgojno-izobraževalno delo in izpolnjujeta pogoje za vključitev v program usposabljanja) • Izpopolnjevanje strokovnih delavcev - licenci-ranje, ki pri izvajalcu opravljajo vzgojno-izo-braževalno delo 7. Organiziranost v športu - 20.000 €: • Delovanje športnih društev, ki izvajajo najmanj en športni program in športne zveze 8. Športne prireditve in promocija športa - 6.000 €: • Športne prireditve namenjene tekmovalnemu športu • Športno rekreativne prireditve • Promocijske športne prireditve III. SUBJEKTI, KI SE LAHKO PRIJAVIJO NA JAVNI RAZPIS: V razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva s sedežem v občini, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne, - društva invalidov, - društva upokojencev in - društva študentov. IV. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so najmanj dvanajst mesecev registrirani v skladu z veljavno zakonodajo s sedežem v občini Vrhnika in izvajajo programe, namenjene občanom Vrhnike; • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti; • izpolnjujejo ostale pogoje za sofinanciranje, ki jih določa pravilnik. V. MERILA ZA VREDNOTENJE RAZPISANIH PROGRAMOV: Merila za vrednotenje športnih programov so določena v Pravilniku o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vrhnika. VI. DOLOČITEV OBDOBJA, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA SREDSTVA: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2016. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2016. Sredstva morajo biti porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena in niso prenosljiva. VII. ROK IN NAČIN ZA PREDLOŽITEV VLOG: Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, p. p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 29. 1. 2016 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA RAZPIS ŠPORT 2016«. VIII. DATUM ODPIRANJA VLOG: Odpiranje vlog bo komisija, ki jo imenuje župan, opravila predvidoma 2. 2. 2016. V primeru velikega števila vlog, se bo odpiranje nadaljevalo naslednji dan. Odpiranje vlog ne bo javno. Odpirale se bodo samo pravočasno oddane ter pravilno označene ovojnice. IX. DODATNE INFORMACIJE: Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 750 6 6 35 (Daniel Cukjati), oziroma po elektronski pošti sport@zavod-cankar.si. XI. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.zavod-cankar.si. XII. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni s sklepom, ki ga bo izdala občinska uprava v roku 90 dni od datuma odpiranja vlog na podlagi ocene komisije, ki jo imenuje župan. O pritožbah bo odločal župan. Zavržene bodo vloge prijaviteljev: - ki ne bodo predložene v roku in na način, ki je določen v točki 7. besedila javnega razpisa - ki ne bodo vsebovale vseh prilog in sestavin, ki jih zahteva besedilo javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter ne bodo dopolnjene v roku, navedenem v pozivu za dopolnitev prijave. Zavrnjene bodo vloge prijaviteljev: - ki ne bodo izpolnjevale pogojev iz javnega razpisa (točka 4.) ali drugih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji in pravilniku, - ki ne bodo predložene na predpisanih obrazcih za posamezne programe, - ki jih bo komisija pri vsebinskem pregledu prijav na podlagi določil pravilnika ocenila kot neustrezne. XIII. ZAČETEK VELJAVNOSTI JAVNEGA RAZPISA: Javni razpis prične veljati z dnem veljavnosti Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vrhnika. Številka: 671-1/2015 Datum: 21. 12. 2015 OBČINA VRHNIKA NAS ČASOPIS 433/21.12.2015 CM K 20 20 MAŠ ČASOPIS Občina rhhhhr Borovnica 21. december 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Voščilo župana! December - mesec, ko se prepletajo praznični dnevi, v naših mislih pa tudi spomini, izkušnje preteklosti in nova pričakovanja, izzivi, načrti za prihodnost. Toplino obsijanih praznikov spremljajo stiski dlani, prijazne besede, nasmehi, lepe želje, drobne pozornosti, veselje, izrazi hvaležnosti, številna prijetna doživetja ... Spoštovane občanke, spoštovani občani, naj bo tako vse leto! Prepredeno še s srečo, mirom, iskrenostjo, medsebojnim razumevanjem in zaupanjem, uspehi, optimizmom, strpnostjo in presenečenji, ki nas bodo razveseljevala na poti trdnih in zanesljivih korakov v uspešno prihodnost! Preživite vse praznične decembrske dni lepo, v novem letu pa srečno! Župan Bojan Čebela MIRED raste, rebalans pada Svetniki so novembra potrdili razširitev medobčinskega inšpektorata in redar-stva z novima občinama Žiri in Gorenja vas - Poljane, seznanili so se z realizacijo 7,2 milijona evrov težkega projekta Čista Ljubljanica, prisluhnili izhodiščem za pripravo občinske strategije razvoja ter gladko zavrnili županov predlog rebalansa proračuna za leto 2015. MIRED vedno močnejši Z novim letom se medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu (MIRED) priključujeta še občini Gorenja vas - Poljane in Žiri. S tem se nekoliko popravlja grenki priokus, ki ga je pustil izstop Občine Logatec pred tremi leti. Novi pristopnici bosta financirali nakup dodatnega vozila za redarstvo, zaposlili naj bi tudi še enega redarja. Za Borovnico to trenutno ne pomeni novih finančnih obveznosti, se pa delež sofinanciranja s povečanjem števila ustanoviteljic znižuje z 8,8 na 7,2 odstotka. Svetniki so sicer imeli pomisleke glede cele vrste členov odloka, a ker ga morajo vse občine potrditi v enakem besedilu, velja dogovor, da se ga bo spreminjalo šele naslednje leto. Čista Ljubljanica gre h koncu Tajnik občinske uprave Jernej Nučič je svetnikom prebral poročilo o zaključevanju projekta Čista Ljubljanica. Izgradnja kanalizacije in nove čistilne naprave bo kot kaže na koncu stala 7,2 milijona evrov, občinski delež pa bo nekaj več kot 1,7 milijona evrov oz. slabih 23,4 odstotka. Da je delež močno presegel prvotno zastavljenega (9,5 %), je kriv DDV, ki je že ob podpisu pogodbe padel na grbo občin poleg priprave dokumentacije, predvsem pa dodatnih del (razširitev cest, asfaltiranje, meteorni kanali, usposobitev jaškov dolgo nerabljenega kraka kanalizacije na Dolu ...). Glede na prvotno podpisane pogodbe z izvajalci je končna vrednost del narasla za približno 6,6 odstotka, kar je po besedah tajnika Nučiča še razumljivo. Obenem je svetnikom sporočil veselo novico, da je uprava s posojilodajalcem izpogajala nižjo obrestno mero za kredit, s čimer naj bi občina na letni ravni prihranila do 40.000 evrov. Nova občinska razvojna strategija do junija 2016 Med drugim so se svetniki seznanili tudi z roki oblikovanja razvojne strategije Občine Borovnica za obdobje 2016-2026. Do januarja naj bi izhodišča predebatirali odbori, do februarja občinski svet, od marca do maja naj bi potekala javna razprava, do junija pa naj bi svet potrdil dokončno izoblikovano strategijo. Na seji ni manjkalo niti pobud in vprašanj. Že pri obravnavi zapisnika se je vnela vroča razprava o domnevno nezakonitem zaračunavanju NUSZ občanom in posledično vračanju le tega. Nato so se zvrstile želje po javni razsvetljavi na Stari postaji, Pakem in Lazih, ureditvi pločnikov v Novi vasi, javnih vrtičkov, ekološkega otoka na spodnjih Lazih in prehoda za pešce na Bregu, podelitvi koncesij za pediatra in psihiatra, ureditvi stanja s kontejnerji med bloki ter polnega balkona golobjih iztrebkov in kadavrov na Gradišnikovi ulici 22. Vprašanja pa so se vrtela še okrog novih nasutij gramoza na železniški postaji in na Bregu, priklopov na kanalizacijsko omrežje, prepovedi uporabe igral pri bre-žanskem vrtcu ter deleža borovniških strani v Našem časopisu. Rebalans je padel brez enega samega amandmaja Glavna točka novembrske seje pa je bil seveda rebalans proračuna za leto 2015. Ta predvideva, da bi se skupni prihodki občine letos zmanjšali za dobrih 228 tisočakov (oziroma 3,7 odstotka), predvsem na račun izplačil Evropske unije in države v višini 313 tisoč evrov, ki bodo izvedena šele januarja. Če pa to odmislimo, so se občinski prihodki v letošnjem letu vendarle močno povečali: kar 92 tisočakov je primaknila država v imenu finančne izravnave, 64 tisočakov več je prinesel davek na premoženje in še enkrat toliko udeležba pri dobičku in prihodki na premoženje, 11 tisočakov več so navrgle globe in kazni, 6 tisočakov prodaja blaga in storitev ter 21 tisočakov drugi nedavčni prihodki. Rebalans predvideva tudi zmanjšanje odhodkov, in sicer za kar 748 tisočakov oziroma 10,5 odstotka. Levji delež tega predstavljajo nižji stroški za čistilno napravo in kanalizacijo Letošnji praznik borovnic je bil dražji tudi zaradi neplačanih računov SAZAS iz leta 2011 (foto: IT). Breg-Pako (710 tisoč). 3500 evrov manj bi šlo za vzdrževanje zaprte deponije, 5 tisočakov manj za plače občinske uprave, za 10 tisočakov je bil cenejši nakup Košutovega vrta, 14 tisočakov je pri subvencioniranju cen odvoza odpadkov prihranil dobropis KPV, 18 tisočakov manj je šlo za subvencije malih komunalnih čistilnih naprav, za 8 tisočakov manj pa bo tudi obresti kredita. Prav tako se nekatere investicije delno ali v celoti prestavljajo v prihodnje leto in bo denar tu ostal: 27 tisočakov pri zdravstveni postaji, 19500 evrov pri vodovodu na stari progi, 18 tisočakov pri parku na Bregu, prav toliko pri vodovodu za Kote, 17 tisočakov pri prehodu za pešce na Bregu, 12 tisočakov pri ustvarjalnih otroških igralih, 7500 pri obnovi avtobusnih postajališč, 6 tisočakov pri uvozu na Dolu, 4500 pri projektu parkiraj in pelji, 5 tisočakov pri vrtcu, 4 tisočaki pri obnovi stebra viadukta, 2 tisočaka pri hitrostnih ovirah. Več pa naj bi šlo za nepredvidene dodatne stroške: še 55 tisočakov za vzdrževanje cest, pa 13 tisočakov za izvajanje pomoči na domu, za nakupe in urejanje zemljišč 12 tisočakov, čez enajst tisočakov za druge vrtce, pa osem tisočakov za dodatne kanalizacijske vode na Bregu in Pakem ter Dolu in Lazih, več kot sedem tisočakov za plačilo prispevkov ZZZS za nezavarovane osebe, več kot pet tisočakov za sofinanciranje bivanja starejših v domovih upokojencev, pet tisočakov za subvencije za tržne najemnine, štirje tisočaki za cesto na Dražico, štirje tisočaki za tržnico na Molkovem trgu, slabi štirje tisočaki za spletno stran, objave in oglaševanje, 3 tisočaki za občinski svet, več kot dva tisočaka za praznik borovnic, približno toliko tudi za sanacijo črnih odlagališč, dva tisočaka za vodovod v Ohonici in dva za glasbeno šolo Vrhnika, 1500 evrov za pogostitev ob odprtju čistilne naprave, prav toliko za most do čistilne naprave, 1300 evrov za občinskega urbanista, več kot tisoč evrov za proslave ob praznikih, tisoč evrov za izobraževanja občinske uprave ter druge malenkosti. Svetnike je zmotilo, da je župan brez posvetovanja z njimi sprejel poenostavljeni DIIP za celostno prometno strategijo, kar naj bi letos proračun stalo 500 evrov, v prihodnjih dveh letih pa slabih 22 tisočakov, ob čemer naj bi od evrope in države prejeli dobrih 50 tisočakov. Izpostavili so še povečanje izdatkov za spletno stran, tržnico, urbanista in praznik borovnic, kjer da so zraven »županovi ljudje«, in pa ogromno povečanje vsote za vzdrževanje cest. Amandmajev ni predlagal nihče, prav tako ne popravkov na sami seji. Rebalans sta nato kljub temu podprla le svetnika SLS, ostali, razen tistih, ki so se med glasovanjem sprehajali zunaj, pa so glasovali proti. Damjan Debevec Urejeni lepotec sredi vasi Po sedmih letih se je na steber borovniškega viadukta vrnila ekipa planinskega društva in ga tokrat ob polni občinski podpori dokončno očistila. Finančna sredstva za temeljito sanacijo pa občina še išče. Čiščenje stebra, nekdaj označenega s št. 21, zadnji konec tedna v novembru in prvi v decembru je bilo pravzaprav le logično nadaljevanje oziroma zaključek pred sedmimi leti pod vodstvom dr. Bogomirja Celarca pričetega projekta. Tedanje občinsko vodstvo je kmalu po prvi udarniški prostovoljski akciji močno stopilo na zavoro, prostovoljce je čez noč pričelo dajati v nič kot nestrokovne, padale so celo grožnje z ovadbami. Podobno se je godilo tudi s postopkom pridobivanja idejnega projekta in nato gradbenega dovoljenja za sanacijo stebra. Najboljša leta državnih in evropskih razpisov za sofinanciranje obnove kulturne dediščine pa so medtem ušla. da so zgornjo ploščad dokončno očistili skal, zemlje, opeke in korenin, ki so se tod nabirale že vse od miniranja zahodnih obokov v daljnem letu 1950. Izpod kupa nesnage, ki je do tedaj resno obremenjeval že tako dotrajani steber, je pogledala ravna betonska površina nekdanje servisne in interventne ceste, ki je pod S spremembo občinske oblasti je tudi tod zavel nov veter. Ob polni županovi podpori se je na steber podala dokončat svoje delo praktično ista ekipa. Poleg dr. Celarca še Nejc Škulj, dr. Peter Svete, nekaj malega je postoril celo spodaj podpisani. Brez vrhniškega Dviga tudi tokrat ne bi šlo, saj je »friziranje« čez tride-setmetrskega velikana vse prej kot lahko opravilo. V letih od zadnjega obiska se je vrh znova ovil v košato kapo močnih brez ter drugega grmičevja, ki prav neverjetno dobro uspeva celo v tako skrajnih pogojih. Glavni cilj ekipe pa je bila razpadajoča zahodna konzola stebra, kjer so pred sedmimi leti prekinili delo. Prostovoljcem je vzelo kar dva dni, 568 metrov dolgim borovniškim viaduktom nekoč prečkala dolino. Našli so se tudi deli italijanske jeklene konstrukcije iz leta 1941, s katero so med vojno premostili uničeni viadukt, in pa valji od vrtanja v kamen. Vse je romalo v hrambo v železniško čuvajnico št. 666. Ta čas, ko so se prostovoljci ukvarjali s čiščenjem, so mojstri namestili praznično osvetlitev, v parku pod stebrom pa je GMM odstranjeval korenine lani požaganega drevja. Za silo urejeni park v bližnji prihodnosti menda čaka temeljita prenova, med katero naj bi odkrili vsaj še ene- ga od temeljev viadukta ter namestili varnejšo ograjo okrog preostalega stebra, ki je bil leta 1992 razglašen za tehniški spomenik, prav dosti drugega v smeri njegovega varovanja pa ni bilo nikdar postorjenega. Kljub zamujenim priložnostim občina še ni vrgla puške v koruzo. Vsaj nekaj sredstev za sanacijo stebra bodo skušali pridobiti iz evropskega programa Leader, spogledujejo se tudi s podporo Interreg Slovenija-Avstrija. Projekt celovite sanacije je bil pred leti namreč ocenjen na dobrih 200 tisočakov. Damjan Debevec, foto: DD, BC Akcija na vseh nivojih Vesel Božič in srečno v letu 2016 Vam želimo gasilke in gasilci PGD Breg - Pako. NAS ČASOPIS 433/21.12.2015 CM K 21 21. december 2015 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica MAŠ ČASOPIS 21 SILVESTRSKA KOMEDIJA 2015 V B O R O V N I C I ČETRTEK, 31. december 2015, ob 20.30 Osnovna šola Borovnica VZRADOŠČENO POROČENA (Ali bo zakon na preizkušnji ob pomoči prijateljev in sorodnikov PREŽIVEL?) Vstopnice bodo v prodaji od četrtka, 17. decembra 2015, naprej v Trgovini KOCKA v Borovnici in na Vrhniki. Nastopajoči si želimo preživeti z Vami lep večer ob slovesu od leta 2015. Vljudno vabljeni, veselimo se Vašega obiska! SREČNO 2016 KD Borovnica Gledališka skupina ŠOTA Pražnja Miklavževa nedelja Avtorice novih prtov Miklavževe cerkve Miklavževa nedelja, prva po godu sv. Nikolaja, je bila 6. decembra letos na Pakem še posebej slovesna. Klekljani prti, ki so jih klekljarice klekljarske sekcije Punkeljc poleti postavile na ogled ob prazniku borovnic, so namreč poromali v svoje stalno domovanje, paško cerkev. Z njimi so pražnje odele stranska oltarja Marije Brezmadežne in sv. Jerneja, glavni oltar sv. Nikolaja ter ambon. Novo, lepo opravo je med mašo blagoslovil domači župnik, za nesebični trud pa so se klekljaricam zahvalili s priložnostnim darilom in gromkim aplavzom. Množica prisotnih, ki je do zadnjega kotička zapolnila malo paško cerkvico, se je nato pomaknila na Miklavžev trg, kjer so domači gostitelji poskrbeli za prisrčno pogostitev. Damjan Debevec, foto: DD Ministričin borovniški zajtrk Tradicionalni slovenski zajtrk je 20. novembra v borovniško šolo prignal televizijske kamere in novinarske fo-toreporterje. Pri učencih in učenkah se je namreč to jutro mudila sama ministrica za šolstvo in šport dr. Maja Makovec Brenčič. Smem eno prestico? Visoko gostjo sta za mizo pospremila borovniški župan Bojan Čebela in ravnatelj osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica Daniel Horvat. Pot do tam pa je bila daljša, kot bi nemara pomislili. Ministrica je namreč prav vsakomur z nasmeškom segla v dlan in povedala nekaj besed - rajonskemu policistu, hišniku, učiteljicam in učiteljem, pa članom ob- | Voščilo Ajde Lepe božične praznike in veliko sreče v novem letu 2016 želi vsem skupaj Društvo podeželskih žena AJDA Borovnica. činske uprave ter se še malce pomudila na stojnici Društva podeželskih žena Ajda in domačih čebelarjev, ki so priskrbeli dobrote za t. i. tradicionalni slovenski zajtrk. Sledili so še nagovori za učenke in učence, ki so medtem zasedli mize v jedilnici. Ravnatelj se je pohvalil, da je ministrica nekoč prav tako »gulila« klopi borovniške osnovne šole in jo izpostavil kot svetel zgled, kaj vse lahko v življenju tudi sami dosežejo. Župan je spregovoril o pomenu pričujočega dogodka in zagotovil še nadaljnjo občinsko podporo le temu. Ministrica pa je z radovednim občinstvom sprva obujala spomine na čase, 'AGM'DEBEVEC' Voščilo sekcije Punkeljc Borovnica Veliko sreče in lepih trenutkov v novem letu vam želi klekljarska sekcija Punkeljc Borovnica. J Cr j, p t1"' v? - > Za vas izvaja: ^ -razne izkope, ruše rije objektov -urejanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, čistilne naprave) -kiper in kombi prevoze „TM i i 041/780-912,041/737-545 info@agm-debevec.com Ministričin borovniški zajtrk: ravnatelj je natočil čaj, ministrica je podala kruh, župan je namazal med ... ko je obiskovala borovniško šolo, se zabavala na njenih hodnikih, uživala v športni vzgo -ji in raziskovala domači kraj, za učitelje in učiteljice drugega kot pohval ni imela, prav tako pa tudi za aktivne člane domačih društev, katerim so učenci odmerili bučen aplavz. Nagovoru je seveda dodala tudi poučno noto, ki jo je deloma izvabila iz ust mladih poslušalcev: »Danes je dan slovenske hrane. Od vrtcev in šol do univerze danes jedo slovensko pridelano hrano: jabolko, med, maslo, kruh in mleko. In temu rečemo tradicionalni slovenski zajtrk.« Zakaj pa pravzaprav bi sploh jedli zajtrk? »Da se lažje učimo, tudi kaj postorimo, da dobro pričnemo dan,« je poudarila ministrica, ki je komajda še uspela »prelomiti kruh« z ravnateljem in županom, ko so se nadnjo že zgrnili novinarji nacionalnih medijev. Potem si je vzela še čas za klepet s prisotnimi učenci, ušel ji ni niti intervju s šolskim novinarskim krožkom ... Ja, življenje ministrice je vse prej kot lahko. Menda pri tem pomaga krepak zajtrk z zdravo, doma pridelano hrane. Damjan Debevec, foto: DD O TUftlSTJČNO DRUŠTVO BOROVNICA Srečanje na Pokojišču OZVVS VRHNIKA-BOROVNICA TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA PLANINSKO DRUŠTVO BOROVNICA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI TER PRAZNIKU SV. ŠTEFANA 26. DECEMBRA 2015 SREČANJE NA POKOJIŠČU 8.30: START POHODNIKOV IZPOD KOLONCE NA POKOJIŠČE 9.00-12.00: POGOSTITEV V BRUNARICI NAS ČASOPIS 433/21.12.2015 CM K 22 22 MAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 21. december 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Vabilo BOŽIČNI KONCERT Ženski pevski zbor TONJA vas vabi na božični koncert, ki bo v nedeljo, 27. decembra 2015, ob * ™ v cerkvi Sv. Marjete ^ ■ v Borovnici. Zborovodja: Jaka Jerina Pianistka: Polona Gabriel 50-letnica zaključka osnovne šole Borovnica (1965-2015) Letos, 15. junija, je minilo 50 let, ko je generacija osnovnošolcev, večina rojenih leta 1950, nekaj pa leta 1949 ali 1951, končala osemletno šolanje. Da bi obudili spomine na to obdobje našega odraščanja, smo se zbrali 20. novembra. Priprave za srečanje so se začele že pred pol leta, vmes smo se večkrat sestali predstavniki obeh takratnih osmih razredov, Ančka, Gena in Silvester iz 8. A, Gašper, Julka in Frane iz 8. B. Leta 1965 je oba osma razreda skupaj končalo 40 učencev, od tega je pet žal že pokojnih. Na omenjeni dan se nas je tako 26 zbralo pred OŠ dr. Ivana Korošca. Tam nas je prijazno sprejel sedanji ravnatelj Daniel Horvat, nam razkazal šolske prostore in opisal delovanje šole, ki jo trenutno obiskuje 348 učencev. Za nas je bil posebej vznemirljiv in nostalgičen ogled obeh prvih razredov, saj smo nekateri sedli v klopi, enako kot leta 1957, ko smo prvič prestopili šolski prag. Pri tem je zanimiv podatek, da je bilo 5. septembra 1957 v prvi razred vpisanih 65 učenk in učencev, v osmih letih pa jih je šolo končalo 40, deset jih je končalo šolanje v devetih letih, eden pa po desetih. Kar 14 vpisanih osnovne šole ni končalo, saj so v šolo nehali hoditi po 5., 6. ali 7. razredu. Vedeti moramo, da so takrat nekateri zaostali in razred ponavljali, kar je za sedanje razmere morda nepojmljivo. V 5. razredu se nam je pridružilo tudi pet učencev iz Notranjih Goric, ki so se v šolo vozili z vlakom. Po končanem obisku osnovne šole smo druženje nadaljevali v Pizzeriji Kim-vi. Ob dobri hrani in pijači smo se spominjali dogodkov in predvsem vragolij, ki smo jih počenjali ter povzročali sive lase takratnim učiteljem, pri tem pa nikoli ni bilo večje škode. Ob spremljavi Vidove harmonike smo ubrano peli naše narodno-zabavne pesmi in ugotovili, da je v nas ostalo kar nekaj znanja iz šolskega pevskega zbora, katerega člani smo bili, vodil pa nas je tovariš Novačan. Kot zanimivost naj povemo, da smo se v 6. B-razredu namesto klasične glasbene vzgoje učili igranja kitare. Na naše veliko veselje je za harmoniko prijel tudi Silvester in dokazal, da obiskovanje glasbene šole pred toliko leti ni bilo zaman. V sproščenem in veselem vzdušju smo se dogovorili, da se ponovno srečamo čez dve leti, ko bo minilo 60 let od vstopa v borovniški hram učenosti. Na koncu se v imenu vseh prisotnih zahvaljujem organizatorjem srečanja, posebej še pripravljalnemu odboru (Ančka, Gena, Silvester, Julka, Gašper in Frane), ravnatelju osnovne šole Danielu Horvatu, Janezu Hočevarju, Petru Bezgu in Antonu Gerdini za vabila, Geni za naglje, Občini Borovnica, gostiteljem Marti, Igorju in Vidu ter Urošu Petriču za dobre fotografije. Franjo Modrijan Koncert Adija Smolarja V soboto, 20. novembra 2015, nas je v večnamenski dvorani OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici razveseljeval kantavtor Adi Smolar, ki se je odzval na povabilo Društva ŽPZ Tonja. S premišljeno izbranimi pesmimi iz njegove bogate zakladnice, ki nam z besedo in melodijo vedno sežejo v srce, je bil izpolnjen odličen uvod v praznični čas. S svojim neusahljivim žarom nas je s svojimi večno aktualnimi pesmimi spomnil na moralne vrednote ter nam z občutkom in pravo mero dajal dobronamerne življenjske napotke. Dve uri imenitnega koncerta v polni dvorani sta kar prehitro minili, a Adi je obljubil, da se k nam še vrne. Jožica Rupar tt Voščilo Društva ŽPZ Tonja iz Borovnice V novem letu 2016 vam želimo veliko dobre volje, zdravja in zadovoljstva, predvsem pa izpolnitev osebnih želja. Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi društvo ŽPZ Tonja iz Borovnice! Skupinska slika pred CPV Nova Gorica Izlet v zgodovino in tehniko Po letu, polnem različnih dogodkov in obletnic, smo si gasilci vzeli tudi čas za kratek skok v zgodovino tehnike in pokukali v dom stanovskih kolegov. Pot nas je vodila v Pivko, kjer domuje Park vojaške zgodovine. Mitja Česnik, naš vodič po razstavi, je dodobra osvetlil dogajanje pred in med osamosvojitveno vojno. Zanimivi so bili predvsem tehnični podatki, ki jih je stresal iz rokava, mi pa smo željno srkali znanje. Prav posebno mesto v muzeju ima podmornica, ki večinoma predstavlja delo slovenskih podjetij. Yugo pa je neslavno končal pod goseni- cami tanka. Drugi del ogleda je vključeval tehniko iz časa druge svetovne vojne. Spoznali smo predvsem razlike med nemško težko oborožitvijo in si tako popestrili izlet. Najbolj pogumni so se z avto lestvijo dvignili visoko nad oblake (37 metrov), od koder so si lahko ogledali Brda in njihovo najbolj 233 BOROVNICA 1 3 D lat v iliilbl 11 i> ti k l v a Voščilo PGD Borovnica Vsem krajanom borovniške kotline želimo blagoslovljen božič in veliko sreče, uspeha, predvsem pa zdravja v prihajajočem letu 2016. Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica Voščilo PGD Brezovica pri Borovnici Vesele božične praznike in srečno novo leto 2016 želimo vsem, obenem pa se zahvaljujemo članom in krajanom za izkazano pomoč in podporo. PGD Brezovica pri Borovnici Podmornica ameriško-rusko navezo. Manjkal pa ni niti bojni avion Titove armade. Med potjo v Novo Gorico smo se ustavili na sadjarski kmetiji Morelj v Bujah. Pa ne v Istri, pač pa na naši strani meje, čisto blizu Ilirske Bistrice. O dobrotah te kmetije ne bi izgubljal besed, zanimiv pa je bil tudi ogled bližnje cerkvice posvečene zavetniku gasilcev, sv. Florjanu, in njegovega lesenega kipa. Ker gasilci ne moremo iz svoje kože, smo se odpeljali še k stanovskim kolegom v Novo Gorico. Ogledali smo si njihovo najnovejše vozilo, tehniko in izmenjali mnenja ter prepoznavno vas Ceglo z Gre-dičem. Pa saj veste - tam, kjer se dogaja Ena žlahtna štorija ... Ker se je dan bližal koncu, mi pa smo bili lačni, smo se na poti domov odločili spoznati še eno pristno kraško posebnost - kulinariko. Naše brbon-čice smo razvajali na osmici pri Štruklju v vasi Selo. Vsi naši gostitelji so iz rok tajnice društva dobili v dar izvod najnovejše knjige o zgodovini gasilstva v Borovnici. Ni kaj, Primorska je res lepa - še posebej jeseni, ko dozorijo njene lepote . Igor Trček Foto: Igor Trček NAS CASOPIS 433/21.12.2015 CM K 23 21. december 2015 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica MAŠ ČASOPIS 23 Orientacija Dolenje Dole pri Škocjanu - zgodba o sodelovanju Bila je sobota, 24. oktober 2015. Naporen teden sem imela za sabo, pa smo se vendar naložili v avte: Gamsi, Močeradi, Puhasti samorogi, Slive, Mlajši seniorji ... Vsega skupaj sedem skupin, da bi tekmovale v orientaciji. Zbrali smo se v Dolenjih Dolah na Dolenjskem. Obetal se je lep dan, zjutraj še prepreden z meglicami. Kristina in Ana sta pobrali prijavnino, 2,5 evra. V prostoru gasilskega društva smo se zbrali, da nas je pozdravil Rok, ki je bil vodja organizacije. Opozoril nas je, da naj se pazimo travnikov, kjer se še vedno pase govedo. Da naj se pazimo bikov! Še posebej, če ubiramo bližnjice preko pastirjev. Obesil je štartno listo. Eni so štartali kmalu, drugi precej kasneje. Zadnja je bila na seznamu naša skupina A, Močeradi. Prvič so šli sami na pot, niso bili v družinski ekipi, v spremstvu staršev. Naše Č-jevce sem špikala, kakšno ime so si izbrali. In kaj so si izbrali? Naravna rast zajcev na neskončnem travniku brez bolezni in drugih škodljivcev. Rok je kasneje pri vpisovanju ekipe napisal samo Naravna rast. Potem pa štart. Ime naše skupine je bilo Veter v laseh. Tekmovali smo v kategoriji E, kar pomeni nad 40 let. Člani pa smo bili Kristina, dve Alenki, Mojca in Matjaž. Matjaž in Kristina sta se ogrela za zemljevid, Kristina za kompas, Mojca za dvigovanje električnih pastirjev s komolcem, Alenka za spodbujanje teka, druga Alenka pa za nošenje ene zelo lepe marele (goba) v desni roki ter skakanje čez potok, pri čemer smo jo vsi posnemali. Izkazalo se je, da je bil most približno 50 metrov naprej. Vsem ljubiteljem kulture v Borovnici in izven meja Naj vam bo leto 2016 srečno, zadovoljno, zdravo, uspešno in naj vam nakloni obilo lepih trenutkov. Hvala za podporo in obiskovanje naših prireditev. Kulturno društvo Borovnica Voščilo SDS Drage Borovničanke, dragi Borovničani, čestitamo Vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ko se spominjamo prelomnega leta 1990, rojstva slovenske države ter izpolnitve več stoletnih sanj slovenskega naroda. Prav tako vam želimo miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2016 pa izpolnitev vseh želja, obilo veselja, sreče in zdravja! Vaš OO SDS Borovnica SDS Voščilo združenja borcev Čestitamo vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Voščimo vam vesel božič in srečno novo leto. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Prvo kontrolno točko smo takoj našli. Šli smo sicer okoli ene njive in tudi skozi en pašnik, se spomnim dvigovanja nekih električnih žic. Potem pa je Kristina pravilno ocenila, da je kontrolna točka pod cerkvijo, gladko povedala vse tri ali štiri planinske rožice in smo šli na dvojko, ki pa je nismo in nismo mogli najti. Iskala jo je že naša prva skupina E: Mladi seniorji, naša ekipa Č (s tistim dolgim imenom) in nazadnje je prišla še ekipa E, Pazi kamen. Okoli K2 smo plesali ples, kot mačke okrog vrele kaše. Drug z drugim znotraj skupine, z drugimi skupinami in še z dvema črnima bikoma. Vzelo nam je veliko časa. Točko je našel Blaž in hitro smo se mu vsi, ki še nismo obupali, pridružili. Pojavil se je tudi Rok in priznal, da točka ni bila pravilno vrisana. Po točko tri smo se spustili strmo, strmo v dolino. Srečali smo se z Mladimi seniorji, ki so se že vračali s K3. Izmenjali smo nekaj besed in nadaljevali ob potoku mimo podrte koče do večjega poslopja, nad katerim smo že zagledali poskakujoče člane ekipe Pazi kamen. Hitro smo našli kontrolno točko in se odločili za variacijo "grizemo kolena". Naše telo se je zapolnilo s kisikom do zadnjega kotička. Ves čas smo sledili ekipi Pazi kamen. Pri K5 smo bili prvi, prehiteli smo Pazi kamen. Bilo je sredi gozda. Hiteli smo proti K6. Mi bolj v stilu miši, Pazi kamen pa mačke. Ocenili smo, da je ciljna cerkvica tistale tam, dobro vidna. Tekli smo čez preval, nato navzdol v dolino. Ozirali smo se za zasledovalci. Poglejmo zemljevid! Preverimo! Bomo vprašali. Smo vprašali. Pri eni hiši, ki je imela čisto posebna spodnja vrata. Na sredini portala je bil režeč se obraz z velikimi lici. Se je smejal tudi nam? Združili smo se skupaj z Jožetovimi Pazi kamen, se vsi skupaj obrnili in nazaj v breg. Šesta kontrolna točka je bila na zelo lepem kraju. Ob Marijini romarski cerkvi Stopno. Kristina je kot vedno znala brezhibno odgovoriti na vsa vprašanja. Matjaž je prijazno vprašal za pot. Postavili smo se na rob klanca, pogledali do Dolenjega Dola in šli tja, nekako direkt, s tistim potokom vred, v katerega je prva zagazila Alenka. Kako smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da smo na cilj prispeli pred ekipo Pazi kamen. Veselje pa je bilo še večje ob razglasitvi rezultatov. Prehiteli smo jih! In samo za štiri točke! Morda zato, ker smo ubirali bližnjice, ali pa, ker smo tudi tekli, ali pa, ker nas je bilo pet v skupini (to pomeni dodatne točke), oni pa samo štirje. Kakorkoli že, obe ekipi sta bili dobri. Običajno nas Pazi kamen premaga, zdaj pa se je nam nasmehnila sreča. Tudi ostale naše ekipe so bile zelo uspešne. Gamsi s tremi drugošolci v F, Močeradi v A, Puhasti samorogi v B, Slive v C ., Č so bili brez konkurence. Bil je lep dan. Prežet z gibanjem, drugimi sončnimi žarki, drugimi ljudmi. Hvala Roku za organizacijo. Hvala ekipi Veter v laseh. V svoji nepopolnosti in popolnosti smo uspeli sodelovati. Hvala drugim ekipam za prijetno druženje. Hvala Pazi kamen, da smo si za petami iskali kontrolne točke in drug drugega spodbujali z vrvico pajčevine. Alenka Gabrovšek za PD Borovnica, mladinski odsek Iz Vrtca Borovnica, skupina Ptički Lepe sončne dopoldneve prvega tedna v novembru smo izkoristili za sprehode po gozdu. Poslušali smo ptičje petje, se igrali z listjem in opazovali naravo. (Marjeta Ferlan) Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu. V upanju na boljše čase ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti. ^^ j nSm Srečno Občinski odbor Nove Slovenije Borovnica Voščilo OO DeSUS Borovnica Prihaja čas veselja in radosti, čas praznikov. Naj bo pozabljeno vse, kar se nam je slabega zgodilo v odhajajočem letu, ostanejo naj le lepi spomini. Občinski odbor stranke DeSUS Borovnica želi svojim članom, njihovim družinam in vsem občanom Borovnice lep in miren božič, v letu 2016 pa naj se vam izpolnijo vsa pričakovanja in upanje, da bo na svetu več miru, ljubezni ter medsebojnega spoštovanja. V času praznovanja teh čarobnih dni odprimo naša srca za dobroto, prijazno besedo in stisk roke. Čestitamo vam tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. OO DeSUS BOROVNICA Borovniški košarkarji bomo v letu 2016 praznovali 50 letnico delovanja. V okviru praznovanj bomo organizirali več zanimivih tekem in prireditev, v jeseni pa izdali Zbornik v katerem bodo obeleženi vsi pomembni dogodki iz preteklosti in predstavljeni uspešni igralci in igralke. Vse ljubitelje tega privlačnega športa vabimo, da se udeležite naših prireditev, obenem pa vam voščimo Vesele Božične praznike in Srečno, zadovoljno in uspešno Novo leto 2016. Pripravljalni odbor NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 24 24 MAŠ ČASOPIS Občina 21. december 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si 25.26.27 december ZOO PAKK HC^M-AN Vrzdenec Občinske novice • Občinske novice • Darilo za občanke in občane V začetku decembra je z darili otroke razveselil Miklavž, vsako gospodinjstvo pa se je v teh dneh lahko razveselilo tudi koledarja Občine Horjul. Praznično novoletno podobo so dobile tudi ulice v Horjulu in preostali kraji v občini, praznični čar prihajajočim praznikom pa boste dodali še občani z okrasitvijo svojih domov. • Spuščeni psi in pasji iztrebki so še vedno pereč problem V Našem časopisu smo že večkrat izpostavili problematiko prosto spuščenih psov v Občini Horjul in pasjih iztrebkov. Problematika prosto spuščenih psov je tako pereča, da se je v reševanje te zadeve vključil tudi vrhniški medobčinski inšpektorat, ki je za začetek samo z opozorili potrkal na vrata nevestnih lastnikov psov, ki puščajo, da se njihovi pasji ljubljenčki prosto sprehajajo po občini, pri tem pa onesnažujejo okolje in spravljajo v nevarnost nič hudega sluteče mimoidoče. Zato opozarjamo tovrstne lastnike, naj sami poskrbijo, da bodo njihovi pasji ljubljenci pod njihovim nadzorom, saj v prihodnje inšpektorat ne bo več ukrepal le z opozorili. Ob tem pa velja tudi opozorilo lastnikom kosmatincev, naj sproti pospravljajo iztrebke svojih psov, saj bomo le na tak način poskrbeli, da bo naša okolica ostala čista. Občina Horjul Horjulski občani še naprej brez Urbane Občinski svetniki občine Horjul so na svoji 6. redni seji 9. decembra soglasno zavrnili predlog, da Občina Horjul pristopi k sistemu integriranega prevoza LPP. V eni od preteklih številk Našega časopisa smo bralce seznanili z nekaterimi prednostmi in slabostmi ter pozvali občane Horjula, naj preko svojih občinskih predstavnikov posredujejo svoja mnenja glede vključitve območja občine Horjul v sistem integriranega prevoza LPP. Glede na soglasno zavrnjen predlog je bil po posredovanju občinskih svetnikov »teren« popolnoma jasen. Statistični podatki namreč kažejo, da se približno 700 ljudi iz občine Horjul v službo vozi v sosednje občine, od tega javni prevoz redno uporablja približno šest oseb, zato je bil najtehtnejši argument proti prav vidik zmanjšanja povračila stroškov prevoza na delo, ki bi se za to množico občanov zmanjšal za skoraj polovico. Po izračunu sodeč bi se mesečna vozovnica pocenila za 48,20 evra, s sedanjih 97,20 na 49 evrov, oziroma v primeru kombinirane vozovnice za 73,20 evra, s sedanjih 132,20 na 59 evrov. Drugi tehten argument, ki so ga svetniki navedli, je podaljšanje linje prevoza LPP in posledično tudi časa prevoza. Z vključitvijo območja Občine Dobrova -Polhov Gradec se je avtobusna linija namreč prestavila, tako da ta zaobjema celotno omenjeno območje in zato avtobus potuje na relaciji Razori-Komanija-Brezovica, pred tem pa je linija potekala skozi Kozarje. Nenazadnje pa je eden od argumentov, ki pritrjuje mnenju svetnikov, tudi prispevek občine. Ta bi v primeru uvedbe integriranega sistema, Slika je simbolna (Vir: rtvslo.si) ki bi občanom sicer zagotovila ugodnejši javni prevoz, morala za to letno nameniti 28.000 evrov občinskih sredstev. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Nazdravili zaključku del v Ljubgojni Ljubgojna, 20. november - Prebivalci Ljubgojne so se skupaj z izvajalci del ter predstavniki Občine Horjul veselili zaključka gradnje dela kanalizacije na Lju-bgojni, v sklopu katerega so bila opravljena še mnoga druga dela. Oktobra je podjetje Komunalne gradnje iz Gro-suplja s svojim podizvajalcem Pirc gradnje, d. o. o., poskrbelo za dokončanje s pogodbo določenih del, in sicer ureditev fekalnega kanala, delno ureditev vodotoka, izgradnjo novega propusta, ki omogoča prehod težjih vozil, ureditev meteorne kanalizacije, postavitev novih Komunalne gradnje, ki se je zahvalil za zaupanje, in dodal, da je bilo njihovo delo, kljub najcenejši ponudbi, opravljeno kvalitetno in v predpisanem roku. Sledil je ogled novih pridobitev v Ljubgojni in druženje. Nadja Prosen Verbič Foto: npv javnih luči ter ureditev cestišča na celotnem odseku, kjer so potekala dela, z asfaltacijo in postavitvijo robnikov. Celotna investicija, ki vključuje projektiranje, izgradnjo kanalizacije ter dodatna dela, je občino stala okrog 145.000 evrov, je med drugim ob zaključku del povedal župan Janko Prebil ter se vsem prebivalcem Ljubgojne zahvalil za potrpežljivost in sodelovanje, izvajalcu pa za pravočasno in dobro izvedbo. Dotaknil se je tudi del v naslednjem letu in izpostavil potrebo po menjavi cevi ob propustih in drugod v skladu s poplavno študijo. Za njim je spregovoril predstavnik podjetja Dan horjulske odbojke V soboto 21. januarja, bo čas za nov Dan horjulske odbojke. Kot vedno se bomo zbrali v dvorani OŠ Horjul. Tudi tokrat bo potekal boj med ekipami iz naše občine in seveda bomo iskali najbolj spretnega za naziv KRALJA in KRALJICE polja v igri KING. Torej vse, še posebej tiste, ki ste lansko premierno leto izpustili, vabim na športno snidenje. Za več informacij lahko pokličite na 051 661 952 - Uroš. Horjulska občina v prazničnih lučkah Prvi vikend prazničnega decembra je osvetlil tudi ulice, ceste in samo občinsko jedro Horjula. Preko 120 novoletnih okraskov je na drogove javne razsvetljave namestilo podjetje Matjaž Nagode, s. p., ti pa nas bodo razsvetljevali in prinašali praznično vzdušje vse do 6. januarja 2016, ko bodo okrasitev za slabo leto pospravili, nas pa opomnili, da je pred nami spet leto realnega in delovnega življenja. Čas, ko bomo za prijetne in vesele dni morali poskrbeti kar sami. Pa naj bo teh čim več. Nadja Prosen Verbič Krpanje asfaltnih vozišč Na cestah, ki so ostale brez asfalta zaradi del na vodovodu ali javni razsvetljavi, je bilo novembra položenih okoli 200 m2 novega asfalta. Tako so pokrpali ceste po vaseh Podolnica, Vrzdenec in Horjul. Dela v sklopu vzdrževanja cest je opravilo podjetje Marolt Janez, s. p.. Je bilo pa to nujno urediti preden zapade sneg in bi cestišča še močneje načeli izvajalci zimske službe. Nadja Prosen Verbič NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 25 21. december 2015 elektronski naslov: obdna@horjul.si Občina Horjul MAŠ ČASOPIS 25 Dragocenosti življenja so trenutki, ki dajejo spominom lepoto, prihodnosti pa smisel. Žehmo vam blagoslovljene božjEne praznike, miru, sreče in zadovoljstva v krogu družine m priiatcljev ter vsega dobrega v novem letu. 7 željo naj Po vedno dovolj volje in moči ' za ohranjanje naše največje vrednote pa , vam čestitamo ob državnem prazniku. Občinski odibrir Ni>v€ Sloveli e ' lir \ j Zahvala za pomoč v gozdu Leto, ki je postreglo najprej z žledolomom, kasneje pa z dolgim obdobjem toplega in sušnega vremena, kar so naj- Gradišču v Žažarju. Ker je čiščenje gozda zanj postalo prenaporno, se je odločil za pomoč in naletel na prijazne Delavca podjetja Marolt Janez, s. p. boljši pogoji za razvoj podlub-nikov ali lubadarjev, posebej v poškodovanih in oslabljenih iglavcih, se zaključuje. Prav tako tudi obdobje, ko je oziroma naj bi dober lastnik gozdov poskrbel za odstranitev poškodovanega drevja. Nekateri so rdeče alarme in obveščanja stroke ter predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije vzeli resno, spet drugi ne. Kakšen bo rezultat, bo pokazala pomlad. Izidor Smrtnik iz Podolni-ce je lastnik dela gozda na ljudi iz okolice. Sam pravi: "Še so ljudje, ki radi priskočijo na pomoč in pomagajo ob takih katastrofah." Zahvalil se je obema ekipama, in sicer podjetju Janeza Marolta, ki je s svojima pridnima delavcema sodelovalo pri izgradnji poti, ki jo je bilo potrebno najprej urediti, da je bilo les sploh mogoče izpeljati ter ga posekati, ter Juretu Maroltu in njegovi ekipi, ki je poskrbela za posek in spravilo lesa ter tako opravila izredno veliko in tudi nevarno delo. Vsem se naš sogovornik iskreno zahvaljuje. Toliko manj pa je bil Izidor Smrtnik zadovoljen s podjetji, ki les odvažajo: "Tu je veliko podjetij, ki les s kamioni odvažajo, kdor prvi pride, ta odpelje." Nadaljuje tako: "Nekateri ti les ocenijo in izmerijo na oko, drugi sploh ne; nekateri ti ob odvozu pustijo listek in napovejo, koliko denarja naj bi prejel, od drugih ne dobiš popolnoma nič, samo odpeljejo in zgodi se tudi, da za njimi izgine vsaka sled." Čeprav je cena za odkup lesa letos izredno nizka, tona smreke se namreč obračunava po 20 evrov, se kljub temu dogaja, da lastniki gozdov niti ne vejo, koliko bodo za odpeljano prejeli, kdaj naj bi denar dobili, ali sploh bo prikazan na njihovem računu. "Minister za kmetijstvo in prehrano Dejan Židan ni na tem področju naredil popolnoma nič, le grozi nam lastnikom, kako naj skrbimo in čistimo gozd, drugače bomo kaznovani," ga pokara sogovornik in pozove vse lastnike gozdov, naj bodo na omenjene zadeve pozorni. Nadja Prosen Verbič Foto: Izidor Smrtnik Horjul je obiskalo vodstvo Nove Slovenije Horjul, 7. december - Vodstvo Nove Slovenije je teden začelo z obiskom oblju-bljanskih občin. Lep del dneva je preživelo v Horjulu, kjer se je srečalo z vodstvom podjetij Metrel in Argo (Huliot), se seznanilo s kmetijsko dejavnostjo na kmetiji Pr' Bitenc ter večer zaključilo s pogovorom in druženjem s člani in prijatelji Nove Slovenije. Na delovnem obisku je bilo v začetku meseca vodstvo stranke Nova Slovenija - krščanski demokrati (NSi). Ob predsednici stranke Ljudmili Novak so bili še poslanca državnega zbora Jernej Vrtovec in Jožef Horvat, glavni tajnik stranke Robert Ilc, predsednik gospodarskega kluba stranke mag. Pavel Reberc in predstavnik zveze seniorjev Ignac Polajnar. Delegacija je obisk obljubljanskih občin pričela na Škofljici, ga nadaljevala na Brezovici in v Polhovem Gradcu ter sklenila v Horjulu, kjer jih je pozdravil župan Janko Prebil. gledih delijo mnenja in govorijo isti jezik, zato jim je zaželel obilo uspeha pri uresničevanju programa. Sledil je voden ogled proizvodnje in metrelove muzejske zbirke. Po delovnem kosilu, ki so ga predstavniki stranke izkoristili za konstruktivne pogovore z župani, so obiskali podjetje Argo oziroma Huliot in se srečali z direktorico Orit Schlesinger ter drugimi predstavniki podjetja. Ogledali so si proizvodne hale ter bili seznanjeni z zgodovino in razvojem podjetja. Glede na lastno izkušnjo, nekdanje podjetje Argo je v Tu so se sprva srečali z vodstvom podjetja Metrel. Direktor Edvard Reven jim je predstavil podjetje, dosežke, vlaganje v razvoj in produkte, nato pa je s predstavniki NSi spregovoril o problemih, s katerimi se v Sloveniji srečujejo. Kot glavno oviro je omenil izredno visoko obremenitev plač in dejal: "V našem podjetju se trudimo, da so zaposleni plačani za tisto, kar si zaslužijo, in ker zaradi različnih izpostav podjetja po drugih državah sveta poznamo razmere drugod, se pogosto sprašujemo, kje se v Sloveniji izgubi ves denar, ki ga podjetje nameni za plače, saj delavec dobi le dobro polovico." Pri tem je pohvalil gospodarski program stranke ter predlog plačne reforme NSi, ki prav razbremenitvam za podjetja namenja veliko pozornosti, in dejal, da v mnogih po- lanskem letu namreč prevzelo izraelsko podjetje Huliot, je direktorica izpostavila mnogo birokratskih ovir in papirologije, ki jo Slovenija zahteva. Sledil je še obisk kmetije Pr' Bitenc, kjer je lastnik Tone Zdešar zbranim predstavil kmetijo ter dopolnilne dejavnosti. Tudi tu je bilo slišati kritiko na račun nepotrebnega obremenjevanja kmetov z birokratskimi zahtevami, ki so za državo včasih skoraj pomembnejše od dejanskega stanja, kmetom pa vzamejo veliko dragocenega časa. Delovni obisk je vodstvo Nove Slovenije zaključilo v mali dvorani pri horjulski šoli, kjer so se zbrali člani in simpatizerji stranke ter poklepetali z gosti. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Primožu Rožniku je uspelo tudi v drugo Lani smo poročali, da je Primož Rožnik iz Horjula osvojil naslov Mehanik leta, ki mu ga je podelila spletna stran Žurnal24 z revijo Mehanik in voznik. Rožnik se je letos ponovno odločil za preizkus in kot navaja spletni portal zurnal24.si v »ciljni ravnini obranil lanski naslov«. Projekt, ki so ga organizirali drugo leto zapored, so letos še nadgradili, naloge so bile zahtevnejše, tekmovalcem pa so reševanje teoretičnih in praktičnih nalog otežili s strogimi časovnimi omejitvami za reševanje, so pojasnili predstavniki zurnal24. V finale se je uvrstilo deset posameznikov, ki so prejeli največ glasov preko spletne strani zurnal24.si. Oddanih je bilo več kot enajst tisoč glasov, za uvrstitev v finale pa je bilo potrebnih najmanj 397. Drugo leto zapored je slavil Primož Rožnik, ki ima v Horjulu svojo mehanično in vulkanizer-sko delavnico, sicer pa se že 22 let preživlja z avtomehaniko. Opravlja splošna avtomehanič-na popravila in se ukvarja z vulkanizerstvom. Poseben poudarek daje na diagnosticiranje kompleksnejših mehanskih in elektronskih napak. 43-letni Horjulec se je za omenjeni poklic navdušil že v rani mladosti, glavni krivec pa je bil njegov oče, ki ga je na tekmovanju tudi bodril. Kot je Rožnik povedal za portal zurnal24. si, ni verjel v zmago. Največ preglavic mu je delal tester v laboratorijski učilnici, preobrat in stavne dele vozila. Tudi to je ena izmed vrlin končno zmago pa mu je prinesla tretja naloga, dobrega mehanika, se strinja zmagovalec. ko so morali na slepo, na otip, prepoznati se- GT, foto: zurnal24.si NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 26 26 MAŠ ČASOPIS Občina Horjul 21. december 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Nagrajeni Horjulci na kongresu Nove Slovenije V Dravogradu je v soboto, 21. novembra, potekal redni kongres z naslovom Konkretno za ljudi, kjer so se zbrali člani in delegati Nove Slovenije - krščanskih demokratov. Poleg močnih sporočil in bogate vsebine so bila podeljena tudi priznanja najzaslužnejšim članom stranke, med dobitniki pa so bili tudi Horjulci - Pavel Logar ter Mojca in Janez Prosen. Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak se je v izčrpnem govoru dotaknila mnogih perečih vprašanj. Sprva je spregovorila o migrantski krizi, ki trenutno buri duhove med slovenskim prebivalstvom, tu se je zavzela za trdnost slovenske meje, vlado pa pozvala k razmisleku glede njene usode, v kolikor bo Slovenija izpadla iz šengenskega območja. Kar nekaj besed je namenila tematiki prihajajočega referenduma in stopila na stran otrok ter dejala: »V Novi Slo- veniji smo prepričani, da otrok ni pravica nikogar, pač pa dar, ki bi moral biti vedno spočet iz ljubezni, zato stojimo za njimi in bomo glasovali proti«. Dotaknila se je tudi drugega aktualnega dogajanja in ocenila, da državni proračun za prihodnji dve leti ni razvojno naravnan, so pa v stranki zadovoljni, da so v proračunu predvidena sredstva za izvajanje zakona o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu. Kritična je bila tudi do kadrovanja v SDH, prav tako jo je zmotil izbor kandidatov za člana Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Na kongresu so spregovorili še drugi vidni predstavniki NSi, ki so predstavili svoje delo in prizadevanja ter večji poudarek namenili predlogoma davčne in zdravstvene reforme, za katera stranka išče posluh ter politično moč. Tokratni kongres je bil tudi priložnost za nagraditev najbolj zaslužnih članov stranke, med katerimi so bili tudi trije Horjulci. Pavel Logar je kot eden od ustanovnih članov NSi ter po- budnik ustanovitve OO NSi Horjul, ki ga več let tudi vodi, prejel srebrni grb NSi, Mojca in Janez Prosen pa sta kot izredno zvesta in aktivna člana stranke, tako na lokalni kot nacionalni ravni, prejela modro priznanje. Kongres, ki velja za praznik stranke, je namenjen tudi druženju, predvsem pa spodbujanju pri nadaljnjem političnem delovanju članov Nove Slovenije, krščanski demokratov, ki po mnenju mnogih zagotavlja stabilnost na področju vrednot in gospodarstva. OONSi 12 ur košarke v Horjulu Mačke in Mački veliki zmagovalci 16. Samčevega memoriala Horjul, 21. november - Dvorana pri OŠ Horjul je gostila že 16. Samčev memorial ali bolje poznanih 12 ur košarke. Dogodek, ki ga je organiziralo Športno društvo Extrem, pa ni postregel le z zanimivo igro, pač pa tudi pestrim in atraktivnim spremljevalnim programom za vse generacije. Na sobotni dan, ko je mnogo športnih navdušencev doma pred televizijskimi sprejemniki spremljalo katerega od največjih nogometnih derbijev na svetu ali pa so se skupaj z gledalci v Klingenthalu veselili začetka tekmovalne skakalne sezone in držali pesti za naše orle, se je v Horjulu 12 ur igralo košarko, se družilo in zabavalo. In vse to je pretehtalo vse, še tako znan svetovni športni dogodek. Tribuna športne dvorane je bila namreč vseskozi zapolnjena, na parketu in pod košema pa se je zvrstilo 68 občank in občanov Horjula. Že v zgodnjih dopoldanskih urah se je začela tekma med ekipama Zelencev, ki jo je letos sestavljalo 29 moških, rojenih leta 1986 ali pozneje, in Mačkov, v kateri je bilo 25 moških, rojenih leta 1985 ali prej. Po lanskoletnem porazu so slednji letos ponovno prejeli pokal v svoje roke in to povsem zasluženo, saj so v trinajstih tekmah priigrali 67 točk prednosti ter tako zmago slavili z rezultatom 439 : 372 (za Mačke). Zmaga jim je prinesla tudi točko v skupnem seštevku, kjer po številu zmag prav tako vodijo pred Zelenci z 10 : 6. Prav nič pa niso za svojimi kolegi zaosta- jale Muce, ki so prav tako ugnale svoje mlajše nasprotnice Zelenke in si priborile točko v skupnem seštevku zmag, kjer je sedaj 3 : 1 za Muce. Športno društvo Extrem je tudi letos poskrbelo za pestro paleto iger in večernih tekem, kanček izvirnosti in dobre volje pa je dodal moderator Tomo Gabrovšek. Ponovno se je izkazalo, da organizatorju pri izvedbi dogodka ne zmanjka idej. Letos je namreč prvič v zgodovini v dogajanje vključil horjulske osnovnošolce. Že v času pouka športne vzgoje je za učenke in učence 7., 8. in 9. razreda pripravil spretnostni poligon. Najhitrejših šest fantov in pet punc pa se je uvrstilo v sobotni veliki finale. Zmagala sta devetošolca, med učenci se je kot najspre-tnejši izkazal Erik Tominec, med učenkami pa Lea Albreht. Po pohvalnem odzivu v lanskem letu je svoje mesto na urniku dobilo tekmovanje v družinskem metu. Pomerile so se štiri družine, in sicer Jelovškovi, Maroltovi in dve družini Čepono-vih. Čeponovi - Janez, Gašper in Urban so bili tokrat bolj urni in imeli nekaj več sreče, saj so največkrat vrgli skozi obroč ter si tako prislužili družinsko priznanje. Temu je sledilo že utečeno tekmovanje v metanju trojk, kjer se je pomerilo šest igralcev. Med njimi je največ natančnosti in koncentracije pokazal Janez Mrzlikar, ki je osvojil naziv zmagovalca meta trojk. Sledila je za navijače najbolj atraktivna polurna ženska tekma, kjer so zmago slavile Mačke, naziva najboljših igralk pa sta si priborili med Mucami Lea Smrtnik in med Zelenkami Sara Sečnik. Sledil je še spektakularni zaključek 15-minutne tekme med najboljšimi Mački in Zelenci v All Star tekmi. Kot rečeno, so zmagali Mački, naziva najboljših igralcev pa sta si prislužila Rok Janež med Mački in Janez Leben med Zelenci. Uradni del so sklenili s podelitvijo vseh pokalov in priznanj, ki jih je podelil župan Janko Prebil, prispevalo pa Športno društvo Extrem, ki že zbira ideje in snuje načrte za organizacijo prihodnjega športnega dogodka v Horjulu. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Voščilo PGD Žažar Naj praznični čas pričara veliko lepih trenutkov, zvrhan koš dobrot, sreče in veselja v letu 2016! PGD Žažar želi vsem svojim članom, krajanom in donatorjem vse dobro v prihajajočem letu ter se vam hkrati zahvaljuje za vso vašo pomoč in podporo. L Po d Žažar 8. Miklavžev pohod Športno društvo Žažar je že osmo leto zapored povabilo svoje člane na nedeljski Miklavžev pohod. Dvanajst pohodnikov se je letos podalo na tradicionalnih 21 kilometrov dolgo pot iz Žažarja, preko Korene in Polhovega Gradca do najvišje točke, Grmade, nato pa še do zaključka poti, Topol pri Medvodah. Idealne razmere za pohod so bile poleg domačih pribolj-škov in gostoljubnih postrežb na poti res pika na i. Za vztrajne in hitre pohodnike pa je Miklavž na kmetiji pri Dobnikarjevih na Topolu pustil darilo - bogato obloženo mizo domačih dobrot. Hvala Miklavžu za okusno darilo, pohodniki pa so obljubili, da bodo tudi prihodnje leto pridni na športnem področju. ŠD Žažar NAS ČASOPIS 433/21.12.2015 CM K 27 21. december 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina LisJ Horjul MAŠ ČASOPIS 27 Sajenje jablan s horjulskimi učenci Horjul, 17. november - V Horjulu si tako vodstvo osnovne šole kot občine prizadevata, da bi otrokom predali čim več praktičnih znanj. Po novem jih bo mogoče uriti tudi v sadjarstvu, saj so sredi novembra za osnovno šolo posadili 24 mladih jablan nezahtevne sorte. Drevesa bodo služila ne le za izobraževanje, pač pa jih bodo vesele tudi šolske čebele. Sajenje dreves, za katere so luknje izkopali občinski javni delavci, so z zanimanjem spremljali učenci dveh razredov nižje stopnje. Ti so pri samem procesu tudi aktivno sodelovali. Pomagali so pri postavitvi mrež okoli jablan, jih skrbno držali pri zasipanju, predvsem pa so županu in prisotnim čebelarjem, ki so delali, postavljali najrazličnejša zvedava vprašanja. Predvsem jih je zanimalo, kdaj bodo jablane rodile in bo mogoče utrgati kakšno šolsko jabolko. Prisotni so jim na vprašanja skušali odgovoriti, tudi glede novega šolskega pridelka je bilo rečeno, da bodo prva jabolka dosegljiva že naslednjo jesen. Župan Janko Prebil je zanimanje učencev pohvalil, zato bo s tovrstnimi aktivnostmi, seveda v sodelovanju z vodstvom šole, tudi nadaljeval. Že spomladi načrtuje v kraj povabiti strokovnjake z biotehniške fakultete, ki bodo učence in druge zainteresirane naučili pravilnega obrezovanja dreves. Nadja Prosen Verbič Horjulski otroci veseli obiska sv. Miklavža Horjul, 6. december - Dvorana Prosvetnega doma Horjul je na praznik sv. Nikolaja kipela od otroškega pričakovanja. Po naporni noči, ko je sv. Miklavž s svojimi pomočniki obiskal velik del domov ter v peharjih pustil mnogo takšnih in drugačnih priboljškov, si je vzel čas ter v dvorani Prosvetnega doma Horjul pozdravil in nagovoril otroke, njihove starše ter stare starše. Vsi zbrani so najprej izvedeli, kako bi v nebesih potekalo delo, če bi angelci poznali mobilne telefone in kaj vse bi se lahko pripetilo, če bi jih znali uporabljati peklenščki. »Moderna tehnologija je sicer koristna, a jo je potrebno uporabljati zmerno. Prednost je potrebno dati pristnim odnosom in druženju, pa naj si bo v nebesih ali na Zemlji,« je med drugim povedal sv. Miklavž. Poučna zgodba, ki so jo pripravili in zapisali domači umetniki, je nagovorila mnoge zbrane, predvsem pa napravila lep uvod v obdarovanje, ki je sledilo. Vsak od otrok je iz rok dobrega moža prejel darilo, ki ga je prispevala Občina Horjul ter tako s skromno pozornostjo razveselila otroke in poskrbela za ohranjanje stare slovenske navade. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Kruh, med z maslom, jabolko in mleko Vsako leto imamo v vrtcu slovenski zajtrk. Letos so nam lokalni pridelovalci priskrbeli kruh, maslo z medom, jabolka in mleko. Otroci so hrano pokušali in jedli, hkrati pa so spoznavali in širili znanje o v našem okolju pridelani hrani. Po zajtrku so nas obiskali čebelarji. Ob plakatih so nam predstavili čebeljo družino, naloge in lastnosti matice, čebele in trota ter nekatera čebelarska opravila in čebelje pridelke. Poudarili so, kako pomembne so za nas čebele. Čebele oprašujejo rastline in le iz oprašenega cveta zraste plod, ki je hrana za nas in živali. Najbolj pogumni otroci so se pridružili čebelarjem, ki so jih pokrili s čebelarskimi klobuki in jim nadeli čebelarske rokavice. Otroci so se pri tem zabavali, nekateri pri oblačenju, drugi pri opazovanju. Čebelarji so nam podarili več vrst medu in cvetni prah, ki so ga otroci poskusili s kruhom. Otroci, ki niso želeli pokusiti meda, pa so si postregli z jabolki. Ogledali smo si panj, satje in najbolj preproste pripomočke čebelarja. Povabili so nas, da si spomladi ogledamo čebelnjak pri šoli ali se dogovorimo za obisk pri katerem od lokalnih čebelarjev ter še poglobimo znanje o življenju v panju, čebeljih pridelkih in pozitivnem odnosu do narave. M. B. h Voščilo DU Vrzdenec In čas je, da se vse zaokroži, da konec se dotakne spet začetka in zariše novo pot. Vsem upokojencem in bralcem Našega časopisa želimo lepe praznike ter veliko radostnih trenutkov v letu 2016! UO DU Vrzdenec J Ljubezen je pomembnejša od denarja Vrtčevski otroci so v sredo, 18. novembra, stopili v svet opere. V Prosvetnem domu Horjul smo si ogledali operno predstavo Bastien in Bastiena v izvedbi ustvarjalcev Čarobne dežele. Ogledali smo si ljubezensko zgodbo med pasti-rico Bastieno in pastirjem Bastienom, ki ga je preslepilo bogastvo kraljične in se je odselil k njej na grad. Kaj kmalu je spoznal, da mu je na gradu silno dolgčas, da pogreša naravo in predvsem, da ima še vedno rad pastirico Bastieno. Zgodba se srečno konča, a šele ob posredovanju Kolasa, ki je dobrosrčen čarovnik, čeprav včasih namesto zajca iz klobuka potegne dihurja ali kačo. Otrokom je med predstavo zaupal kar nekaj zanimivosti iz življenja avtorja opere Wolfganga Ama-deusa Mozarta, ki je to opero napisal, ko je imel komaj 12 let. Čarovnik nas je na koncu še enkrat opozoril, da je ljubezen veliko pomembnejša od denarja, o čemer priča tudi zgodba zaljubljenih pastirčkov. Marsikateri otrok je predstavo vseh 45 minut spremljal nepremično in z odprtimi usti, najbolj pa jih je navdušil prav čarovnik Kolas. KK NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 28 28 NAŠ časopis Občina Dobrova - Polhov Gradec NČ_št. 433., 21. december 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Županovo voščilo »Vsakdo, ki se pojavi v našem življenju, je pomemben, razlika je le, kako velik pečat kdo pusti v nas. Nekateri ostanejo za zmeraj, spet drugi pridejo samo na obisk." (Mali princ) Drage občanke in občani! Naj novo leto, ki prihaja, ostane pri vas za zmeraj, naj ga zaznamujejo zdravje, sreča in osebno zadovoljstvo. Božični prazniki pa naj vas navdajo z mirom in upanjem. Župan Franc Setnikar Drsališče na Dobrovi Smo vodo nalili, jo v ledeno ploščo spremenili in v Športno-rekreacijskem centru Gabrje pravljično drsališče dobili. Občina Dobrova - Polhov Gradec je tudi letos v soboto, 5. decembra, odprla pravljično drsališče za vse ljubitelje zimskih radosti. Drsanje na drsališču, velikem 330 kvadratnih metrov, je za otroke do 15. leta brezplačno. Pravljično drsališče je odprto vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 19. ure, za skupine manjših in večjih drsalcev pa je možen tudi poseben dogovor. Svoje drsalke prinesite s seboj. Naše bodo na voljo na drsališču. Vabljeni! Občina Dobrova - Polhov Gradec Vse dodatne informacije dobite na spletni povezavi http://www.dobrova-polhovgradec.si/vse-bina.asp?id=729, elektronskem naslovu simona.kostrevc@dobrova-polhovgradec.si in telefonski številki: 01 3601 806 (Simona Kostrevc). V Polhovem Gradcu odprt prvi slovenski taktilni muzej Polhov Gradec, 19. november - V Polhograjski graščini je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor odprl muzejsko pot Dotakni se in s tem prvi slovenski taktilni muzej, ki je v celoti prilagojen slepim in slabovidnim. Projekt so pripravili člani Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in sodelavci Muzeja pošte in telekomunikacij, ki deluje v okviru Tehniškega muzeja Slovenije. Praznujmo z Mašo in medvedom Občina Dobrova - Polhov Gradec vabi vse otroke v nedeljo, 27. decembra 2015, ob 16. uri v kulturno dvorano na Dobrovi k ogledu gledališke predstave: BOŽIČNA SIMFONIJA Praznujmo z Mašo in medvedom. Vsi poznamo simpatična lika iz znane risanke, narejene po predlogi ruske ljudske pravljice Maša in medved, ki je osvojila srca otrok in staršev po vsem svetu. Tokrat bosta nagajiva Maša in preudarni medved skupaj z otroki dočakala čarobni božični večer. V majhni leseni koči, globoko v gozdu v hladni Rusiji ne bo šlo vse po medvedovih načrtih. Maša mu bo zagodla marsikatero nevšečnost in ga po nesreči celo tako razjezila, da bi skoraj pristala na »seznamu porednih« in ostala brez božičnega darila ... Vstop bo prost. Najprimernejša za: vrtčevske otroke, stare od 1 do 6 let, ter šolarje iz prve in druge triade. Trajanje: približno 30 minut. Ob slovesnem odprtju prvega taktilnega muzeja v Sloveniji je vse zbrane v prostoru Polho-grajske graščine pozdravila direktorica Muzeja pošte in telekomunikacij Natalija Polenec. Dejala je, da gre za pomembno pridobitev, saj se je ideje, posebej avtorjem muzejske poti Esteri Cerar, Ajdi Kozjek, Raši Urbas, Urški Stankovič Elesini, Pii Anžel, Aksinji Kermauner, Mateju Pivarju ter predsedniku republike Borutu Pahorju za častno pokroviteljstvo. Sledil je nago- čje, ki deluje v okviru zavoda za slepo in slabovidno mladino, je sledila še zahvala njihovega predstavnika Luja Šproharja. Ob zvoku poštnega roga je potem kot nekdaj mestni klicar predsednik republike Borut Pa- z njim Slovenija pridružila slabi deseterici vseh taktilnih muzejev v Evropi. Pohvalila je izjemno sodelovanje med sodelavci Muzeja pošte in telekomunikacij ter člani Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, od koder je prišla tudi pobuda za ureditev muzeja, ter se zahvalila vsem za pomoč pri uresničitvi 31.122015 a NA AVTOBUSNI POSTAJ! 1 ' * POLHOV GRADEC ~ 1700 z. .4 Čarovnik Joie Coie & Dedek Mraz Ansambel Stopar Kvintet Za hrano in pijačo poskrbljeno! Dogodek organizira Občina Dobrova-Pol hov Gradec in TD Polhov Gradec vor dr. Andreja Demšarja, predstojnika katedre za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, ki je snovalcem čestital in jim zaželel še veliko podobnih uspehov ter dodal, da smo sedaj priče muzeju, ki govori o enakovrednosti vseh ljudi. Dr. Tadeja Muck, članica katedre za informacijsko in grafično tehnologijo je opomnila na empatijo in duh sočutja, ki je bil pri ustvarjanju tega projekta prisoten in je potreben še marsikje drugod. Kot predstavnica ustvarjalcev pa je spregovorila Aksinja Kermauner ter predstavila njihovo delo: "Muzejska pot Dotakni se je edinstvena in dostopna vsem, opremljena je z brajico, označena s talnimi oznakami, opremljena s tipnimi zemljevidi in drugimi znaki ter tako zajema prilagoditev celotne stalne zbirke slepim in slabovidnim obiskovalcem, ki s pomočjo tipanja in poslušanja sledijo zgodbi od prvih prenašalcev sporočil v prazgodovini do prenosnih telefonov in sodobnih telekomunikacijskih naprav." Pesmi pevskega zbora Sozvo- hor prešel k uradnemu dejanju in zaklical: "Vsi zbrani, prisluhnite razglasu, muzejska pot Dotakni se je z današnjim dnem svečano odprta!" Nato pa se je po označeni poti in v spremstvu slepe mlade dame Aleksandre Šurla sprehodil skozi muzejske prostore. Predsednik in Aleksandra sta med drugim otipala miljni kamen, povečano repliko prve slovenske znamke Ve-rigar, reliefno podobo slovenskega poštnega reformatorja Lovrenca Koširja, se preizkusila v telefoniranju s pomočjo ročne, avtomatske in digitalne telefonske centrale ter obudila spomin na prve prenosne telefone. Po končanem uradnem delu je sledilo še prijetno druženje ob dobrotah Blagajeve dežele ter čaju grofa Blaga-ja, kar pa sta župan Franc Setnikar in predsednik Borut Pahor izkoristila tudi za pogovor o turistični ponudbi Polhograjske graščine ter lokalnih projektih, ki v Občino Dobrova - Polhov Gradec privabljajo vse več obiskovalcev. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec vabi na 25. Nočni pohod na Grmado Pohod bo v petek, 22. januarja 2016. Vpis in začetek pohoda: pri gostilni Pratkar v Polhovem Gradcu od 18. do 22. ure. Pohodniška oprema naj bo prilagojena vremenskim razmeram (čelna svetilka, palice in dereze po potrebi). Informacije: Stane Dvanajščak - 041 514 397 Vabljeni! Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec želi vsem članom društva in drugim občanom obilo zdravja ter sreče v letu 2016, vsem pohodnikom pa varen korak. NAS ČASOPIS 433.21.12.2015 CM K 29 21. december 2015, NČ_št. 433. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova t U - Polhov Gradec MAŠ ČASOPIS 29 Izvajamo vitaminsko -mineralni test. Za naročilo na termin se lahko oglasite v lekarni. Za dodatne informacije nas lahko tudi pokličete Polhograjska cesta 37 1356 Dobrova telefon: 01 364 21 40 odpiralni čas: pon. - pet. 7:30 - 19:00 sob. 7.30 - 12.00 nedelja in prazniki zaprto Parkirišče je zagotovljeno pred lekarno. Lekarna ima v svoji ponudbi zdravila na zelen in bel recept, zdravila, ki se dobijo brez recepta, homeopatska zdravila, Bachove kapljice, medicinske pripomočke v prosti prodaji in na naročilnico ZZZS, živila za posebne zdravstvene namene, prehranska dopolnila, sanitetni materijal, izdelke za osebno nego in nego bolnika, kontaktne leče, lekarniško kozmetiko in mazila. Otvoritev razstave fotografij "Lep je dan" in okrogla miza "Rak dojke" V petek, 20. novembra 2015, je majhna vasica Topol, ali vsem bolj poznana kot Katarina nad Ljubljano, prerasla v veliko druženje. V gostilni Dobnikar je potekala otvoritev razstave fotografij. Potreti 36-ih bolnic in ozdravljenk je v svoje življenje vabilo skozi oči fotografa Tomaža Levstek-a. Fotografije so nastale v lanskem letu v okviru združenja za boj proti raku dojk - Europe Donne, v sklopu projekta »Lep je dan«. Poleg otvoritve razstave fotografij je v Gostilni Dobnikar potekala okrogla miza, na kateri smo spregovorili o bolečini in radosti, strahu in optimizmu, obupu in upanju ... o najpogostejšem raku pri ženskah, raku dojk. Vsak dan namreč katera izmed žensk skupaj s svojci bije težek boj za življenje. Vsak dan se kateri sesuje svet, ko izve za diagnozo »rak dojk«. Svoje dragocene izkušnje so z nami delile štiri gostje na okrogli mizi: predsednica društva Europa Donna Slovenija, dr. Mojca Senčar, onkologinja dr. Simona Borštnar, ter Lucija Mlinarič in Mojca Buh. Namen okrogle mize je bil oza-veščanje ljudi, razbijate tabuje o raku dojk, pokazati skozi pozitivno plat zdravljenje in nenazadnje združiti ljudi in privabiti v malo vas, v naravo, ljudi iz mesta. Za kulturno program okrogle mize je uvodoma poskrbela Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca in vokalna skupina Sorške kresnice. S toplimi besedami sta nas pozdravila župan občine Dobro- va - Polhov Gradec, gospod Franc Setnikar in podžupanja občine Medvode, Darinka Verovšek. V zadnjem delu okrogle mize sta se pridružila Marko Buh, Mojčin soprog in Rok Dobnikar, sin lastnika Gostilne Dobnikar, ki se je tudi sam pred leti spopadel z diagnozo rak. Na koncu so glasbeniki zaigrali in zapeli. Svoje glasove in inštrumente so združili posebej za to vokalistki Tina Starc in Teja Saksida, Marko Buh na harmoniki, Mitja Štrukelj na bas kitari in kitarist Marjan Peter-lin. Temu je sledilo druženje ob kozarčku in prigrizkih, ki so jih skrbno pripravili v Gostilni Dobnikar. Hvala vsem nastopajočim, in vsem donatorjem, ki so srečanje: 1. Občina Dobrova- Polhov Gradec 2. Francka Hribernik 3. Elektro Pečaver, d.o.o. 4. AVTOMEHANIKA IN VULKANIZERSTVO ANTON ZIBELNIK S.P 5. Hiša medu Božnar, Polhov Gradec 6. Mojca Dolinar 7. NA HRIBU d.o.o. 8. Avtomehanika Kuclar d.o.o. 9. Fira d.o.o. (Grosuplje) ter seveda gostilna Dobnikar, ki nas je sprejela v svoje toplo in prijetno zavetje, ter časopis Naš časopis, časopis Sotočje in TV Medvode. In nenazadnje, hvala vsem, ki ste prišli in bili bogat del mozaika. In, ne pozabimo, lep je dan, če imamo takrat ob sebi nekoga, ki nam poda dlan. (MB) Miklavž vsako leto obišče otroke na Črnem Vrhu Komaj smo zakorakali v praznični december, že nas je obiskal prvi dobri mož - sveti Miklavž. Njegovega prihoda so se najbolj veselili otroci, ki z velikim veseljem pričakujejo darila. Tudi letos je kar 90 naših otrok obiskal po domovih. Ker pa je njegov koš premajhen za vsa darila, se potrudi in otrokom v nastavljene peharje darila nosi tudi ponoči. Sveti Miklavž pa nikoli ne obiskuje otrok sam. Spremljajo ga angeli in parklji. Angelčki so mu v pomoč pri razdeljevanju skrbno pripravljenih daril, parkeljni pa so tisti, ki otroke radi malo strašijo, če niso pridni. Nekateri so zelo pogumni, saj jih celo upajo pocukati za rep, spet drugi pa potočijo kakšno solzo. Tudi letos je Miklavž otrokom obljubil, da jih naslednje leto zopet obišče, če bodo seveda pridni. Katja Skopec 17. Miklavžev sejem v Polhovem Gradcu Sejem Miklavževih dobrot in darov Polhov Gradec, 28. in 29. november - Polhograjska graščina je gostila že 17. Miklavžev sejem, kjer so se predstavili domači in tuji razstavljavci. Organizator, Javni zavod Polho-grajska graščina je v sodelovanju z Osnovno šolo Polhov Gradec in Muzejem pošte in telekomunikacij poskrbel še za pester in zanimiv spremljevalni program, ki je privabil mnoge otroke, njihove starše in prijatelje. Zadnji vikend v novembru je bil pravi čas za Miklavževe nakupe. Mnogo koristnega in uporabnega, predvsem pa dobrega se je našlo tudi na Miklavževem sejmu v Polhovem Gradcu, ki je svoja vrata odprl v soboto dopoldan, ko so spregovorili in svoj kanček zadovoljstva izrazili župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, ravnatelj Osnovne šole Polhov Gradec Jernej Klemen in predstavnik Javnega zavoda Polhograjska graščina Gregor Čuden. Za glasbeno dogajanje so poskrbeli Godba Dobrova - Polhov Gradec, Otroški pevski zbor OŠ Polhov Gradec ter domača dekleta, ki se družijo v okviru Plesne skupine Bolero. Vsi skupaj so pripravili prijeten uvod v nadaljevanje sejemskega dogajanja. Tako v soboto kot v nedeljo se je mimo stojnic sprehodilo ogromno ljudi. Razstavljavci od blizu in daleč so jim postregli z bogato ponudbo. V zgornjem nadstropju je bila pestra izbira prazničnih voščilnic in drugih okraskov, ki so jih izdelali polhograjski osnovnošolci. V srednjem je dišalo po naravnih milih in drugi domači kozmetiki, najti je bilo tudi veliko izdelkov iz tekstila in pletenin, poseben vtis pa so pustile stojnice z zanimivimi izdelki iz lesa. V pritličju so tudi letos prostor dobili pridelovalci najrazličnejših izdelkov iz mesa, mleka, medu, rastlinja idr. Tu je bila možna tudi pokušina odličnih domačih klobas, zaseke, kruha, peciva, sirov, čokolad in drugih dobrot, ob katerih je človek težko ostal ravno- Povsem praznično vzdušje v grajskem parku dušen. Malico pa je bilo mogoče poplakniti v grajskem parku, kjer so v leseni baraki kuhali čaj in vino. Nadvse prijetno je bil pripravljen prostor za druženje in sproščen klepet odraslih ter kraj, kjer so se tudi otroci lahko naužili svežega zraka, se natekli in celo popeljali z osličkom, kar je bila izredno atraktivna novost. Poleg tega so otroke navdušile tudi delavnice in igre, ki so jih predstavniki soorganizatorja vsak dan pripravljali za otroke. Pester program, dobro vzdušje, ki je rezultat tudi pravega sodelovanja med različnimi institucijami, in tradicija so v Polhograjsko graščino po ocenah Javnega zavoda Polhograjska graščina letos privabili več kot 1000 obiskovalcev, kar je velik uspeh in dober obet tudi za prihodnje leto. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Miklavž je že obiskal najbolj pridne v Krajevni skupnosti Dobrova Najpogumnejši so komaj čakali, da mu sedejo v naročje in ga pocukajo za dolgo belo brado. V soboto, 5. decembra, je otroke iz Dobrove in njene okolice obiskal Miklavž v spremstvu angelov in nagajivih parkljev, ki so prestrašili najbolj nagajive. Pred Miklavževim prihodom so si otroci skupaj s starši ogledali gledališko predstavo, ki jo je pripravila dramska skupina osnovne šole Dobrova. Nato je otroke s prihodom razveselil dobri mož in jim razdelil zvrhan koš daril, česar so se izjemno razveselili. Nato je Miklavž hitro odhitel naprej, saj ga je čakalo še veliko pridnih otrok. Najlepša hvala vsem sponzorjem: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Krajevna skupnost Dobrova, SILIKO - proizvodno podjetje, storitve in trgovina, d. o. o., LAVANDA, Marjan Žvoklej, s. p., ATTA PEKLAJ, d. o. o., KONSTRUKCIJE KOGOVŠEK - inženiring, proizvodnja, storitve, d. o. o., GRAFIK INVEST, d. o. o., GRAIN, d. o. o., OK, d. o. o., INSURA, d. o. o., BIZJAN ORODJARSTVO, proizvodnja in storitve, d. o. o., Mitja Centrih - LEKARNA DOBROVA. NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 30 30 NAŠ časopis Občina Dobrova - Polhov Gradec NČ_št. 433., 21. december 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Delegacija Nove Slovenije v Polhovem Gradcu Polhov Gradec, 7. december - V Polhovem Gradcu se je tokrat ustavilo vodstvo Nove Slovenije - krščanskih demokratov (NSi), ki je bilo na delovnem obisku. Tu je spoznalo dejavnost Hiše medu Božnar ter se srečalo z županom Francem Setnikarjem. V osrčju Polhograjskih Dolomitov je predsednico stranke Ljudmilo Novak, poslanca državnega zbora Jerneja Vrtovca, glavnega tajnika stranke Roberta Ilca, predsednika gospodarskega kluba stranke mag. Pavla Re-berca in predstavnika zveze seniorjev Ignaca Polajnarja pozdravil predsednik čebelarskega društva Dolomiti Janko Prebil. Vodstvo NSi je seznanil z delovanjem čebelarskega društva in njihovimi projekti, nato pa jih povabil v dvorano čebelarskega doma, kjer jih je prijazno sprejela direktorica Hiše medu Božnar Amalija Bo-žnar. Predstavila jim je družinsko podjetje, trg in proizvode ter jim ponudila nekaj medenih izdelkov v pokušino. Nekatere so prepričali v taki meri, da so jih odnesli tudi domov. Po prijetnem srečanju se je delegacija NSi zapeljala skozi turistično najznamenitejši del Polhovega Gradca ter sledila programu delovnega obiska. Ob delovnem kosilu se jim je pridružil župan Franc Setnikar, ki je večji del pogovora namenil problematiki reševanja poplavne varnosti na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec. S predsednico Ljudmilo Novak sta izmenjala nekaj županskih izkušenj ter si zaželela uspešnega dela. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv v Miklavžev rokenrol na OS Dobrova ali dobrodelna • 1*1 ITI V 1 1 V* V prireditev za Tomaža Ahačiča Prav na Miklavževo nedeljo je Plesno Mesto pripravilo pravi plesni praznik in zaplesal je tudi sam Miklavž. Ob svoji 25. obletnici je Plesno Mesto znova dokazalo, da so resnično 100-odstotno predani plesu in ura in pol prireditve je minila, kot bi mignil. S svojim plesnimi nastopi so navdušili tako predšolski kot tudi starejši tečajniki, prava paša za oči pa so bili izvrstni tekmovalci v akrobatskem rokenrolu, ki so se potegovali za naslove celoletnih zmagovalcev za pokal Slovenije. Gledalcem je ob akrobatskih vragolijah zastajal dih, kar tudi ni čudno, saj je kar šest slovenskih plesnih parov med desetimi najboljšimi na »top ten svetovni lestvici« v treh starostnih kategorijah. Gledalci pa so z bučnim aplavzom še posebej nagradili aktualna mladinska svetovna prvaka Evelin Arh in Mateja Matečka. Vzdušje v dvorani so dvignili tudi priljubljeni Ribič Pepe ter svetovne prvakinje v »street dance« Kleopatre, Nune pa so uprizorile pravi spektakel, saj so na oder s seboj pripeljale Miklavža, s katerim sta prišli tudi maskoti Mickey in Minnie, ki sta voščila Aniti za rojstni dan. Za piko na i sta se lastnika Plesnega Mesta Anita Vihtelič in Marko Hren odločila, da bo tudi tokrat prireditev humanitarna. Vsakič evro od vsake prodane vstopnice namenita nekomu, ki je potreben pomoči, lani sta pomagala starejši gospe, ki so ji poplave uničile hišo, letos sta maja omogočila celoletno plesanje dečku iz socialno ogrožene družine, sedaj pa sta se odločila pomagati glasbeniku Tomažu Ahačiču. Za zaključek lahko rečem, da bi Aniti in Marku privoščili, da bi kdaj napolnila tudi dvorano Stožice, saj si njuna vrhunska organizacija dogodkov zasluži veliko večje število gledalcev. Žal je za takšno organizacijo potrebna tudi podpora sponzorjev in lepo bi bilo, če bi se našel kakšen. Fotografije: Miha Godec Prvi dobri mož med polhograjskimi otroki Polhov Gradec, 5. december - Na predvečer godovnjaka sv. Nikolaja je v dvorani Kulturnega doma Jakoba Trobca otroke obiskal prvi decembrski dobri mož. Poučna zgodba o angelčku Dobrinčku, ki je prišel na Zemljo, da bi med ljudi prinesel mir in dobro ter jih odvrnil od vsakodnevnih razprtij, sovraštva in pohlepnosti, je pripravila lep uvod v prihod tako težko pričakovanega sv. Miklavža. Ta je med polhograjske otroke tudi tokrat prišel v spremstvu prijaznih angelcev in angelskega zbora. Svoj prostor na odru pa so si izborili tudi nagajivi parklji, ki so pri otrocih zbudili nekaj strahu, a ne za dolgo, saj jih je Miklavž hitro okaral ter jih poučil o primernem vedenju. V ospredje so bili tudi to pot poklicani trije pomembni lokalni možje, in sicer župan Franc Setnikar, župnik Bogdan Oražem in ravnatelj Jernej Klemen, ki jih je nebeški mož izprašal o njihovem delu ter jih poučil o nekaterih nebeških skrivnostih. Glede na njihovo pridnost so si prislužili darila, tako kot tudi vsi navzoči otroci. Veselje je bilo veliko, predvsem ob srečanju z Miklavžem. Ta se je potem odpravil še v domove ter obdaril otroke z zasluženimi priboljški, v njihove domove pa prinesel veselje, ki naj traja še vsaj ves praznični mesec. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv * * * * . * ; 20. JUBILEJNI BOŽIČNI KONGj MEŠANI PEVSKI ZBOR fe KUD DOLOMITI*DOBRQW^=y ZGOSTI ; * * , * Nedelja*27. decerhb^r ob^!8.uri * , * Farna cerkev na * Dobrovi * * *■ Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Je leto naokoli... Zgodovina se ponavlja - spet smo presenečeni! Vsako leto začnemo z zmerno mero optimizma in predvidevanji. Ko na koncu preverimo bilanco, vedno znova ugotavljamo, kako se svet vrti drugače od pričakovanj. Pa napravimo kratko bilanco na političnem področju. Gre namreč za prvo samostojno leto vlade Mira Cerarja, ki je bila izvoljena zato, da državo 'spravi v red'. Pod rubriko 'saj ni res, pa je', se je zagotovo vpisala saga o novi, zdaj že bivši šolski ministrici. Najprej odstop ene ministrice zaradi bajnih honorarjev, nato pa avantura z ministrico za dva dni, ki jo je takoj odnesla afera s plagiatorstvom pri magistrski disertaciji. Da so dvig DDVja iz začasnega spremenil v trajni ukrep, me niti ni toliko presenetilo, kot me je naslednja zgodba: vlada, ki prisega na nove moralno etične norme, je na čelo dveh ključnih mest v državnem gospodarstvu imenovala osebi, ki sta soustvarjali bančno luknjo. Marka Simonetija, nekdanjega prvega nadzornika NLB v obdobju, ko je ta banka pridelala za 2 milijardi evrov slabitev, je postavila za prvega nadzornika slabe banke. Glavnega za kredite NLB v istem obdobju Marka Jazbeca pa na čelo 13 milijard vrednega Slovenskega državnega holdinga. Prav tako si v začetku leta ne bi mogel predstavljati, da si bo vladna koalicija drznila zavrniti kandidaturo daleč najboljšega kandidata za člana Evropskega sodišča za človekove pravice Klemna Jakliča samo zato, ker se je ustrašila za svoje favorite iz vrst sodniške nomenklature, ko bi se ti morali 'stehtati' na mednarodnem prizorišču pred 'žirijo', ki ni v njihovih rokah. Tudi tega si nisem predstavljal, da bo SMC brez poglobljene javne razprave posvojila idejo radikalne levice o ukinitvi spola v družinskem zakoniku. Da o šlamastiki v zvezi z arbitražo sploh ne govorim. Kar takole po odprti liniji telefona pogovarjati se z arbitražnim sodnikom je malce preveč celo za tiste, ki gledajo samo znanstveno fantastične filme. Saj res, minister je bil takrat na dopustu, iz katerega se ni vrnil niti po tem, ko je afera izbruhnila... Prav tako si pred letom dni nisem mislil, da bo našo državo prešlo več kot 300 tisoč mi-grantov, od katerih bomo samo 5 % popisali tako, kot veleva Schengenska zakonodaja. In zagotovo si ni 1.1.2015 nihče izmed nas predstavljal, da bo Slovenija konec leta na južni meji obdana z bodečo žico. Na severu pa da nam bodo Avstrijci začeli postavljati ograjo. Zatorej, danes si ne zmoremo predstavljati, kaj bo čez eno leto. Lahko pa poskrbimo, da bomo dan za dnem vračali pozornost tistim, ki nam jo namenjajo, da bomo dajali tistim, ki z nami delijo, in da bomo varovali tisto, kar nam je drago. Če bo tako, bomo v naslednjem letu izpolnili vse, kar smo si zadali. In na kar lahko vplivamo. Preživite lepe božične praznike v krogu najbližjih. Pa sreče in zdravja polno 2016! SDS NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 31 21. december 2015, NC_št. 433. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Blagoslov obnovljenega glavnega oltarja sv. Nikolaja v Dvoru Dvor pri Polhovem Gradcu, 6. december - Na god sv. Nikolaja so v spodnji dvorski cerkvi blagoslovili obnovljen glavni oltar, ki nosi letnico 1802 in je posvečen prav godovnjaku. Nedeljsko bogoslužje je ob somaševanju domačega župnika Bogdana Oražma in diakona Samota Športe vodil dekan Mirko Simončič. Konservatorsko--restavratorska dela je sicer opravilo Podobarstvo Kavčič iz Šentjošta nad Horjulom, darove za čudovito obnovo oltarja pa so prispevali okoliški vaščani in dobri ljudje. Cerkev Sv. Nikolaja se kljub delni zapostavljenosti ob mogočnejši baročni cerkvi sv. Petra s svojimi dragocenimi umetniškimi izdelki lahko kosa z marsikatero drugo na slovenskih tleh. V njeni notranjosti se je namreč v več kot dveh stoletjih ohranil baročni biser v vsej svoji originalni lepoti. Kar je tudi po mnenju izvajalca del Podobarstva Kavčič izjemna redkost, saj je dobro znano, da so oltarje skozi zgodovino večkrat preslikali in predelali, bodisi zaradi modnih muh, bodisi zaradi poškodovanosti polihromacije oziroma barvanih kipov. Oltar sv. Nikolaja pa se je kljub neugodnim klimatskim razmeram v cerkvi zaradi tehnološko dobre izbire in obdelave lesa ohranil v celoti. Za to je zaslužen večkrat podpisani avtor oltarja Matevž Paklenik (Matevs Paklinik), ki za umetnostne zgodovinarje vsaj zaenkrat ostaja še nerešena uganka, saj se njegova dela na slovenskih tleh le redko odkrije. Strokovnjaki domnevajo, da gre za Matevža Kuplenik (Paklenik, Paklinik) iz Babne Gore, ki je za časa svojega ustvarjalnega življenja deloval predvsem na zahodnem delu osrednje Slovenije, njegova dela pa so podobarji iz Šen-tjošta glede na enake signature našli tudi pri delni predelavi glavnega oltarja v Petkovcu, umetnostni zgodovinarji pa mu pripisujejo tudi avtorstvo glavnega oltarja v Gabrju. Ta umetnik se je postavitve oltarja po ugotovitvah izvajalca lotil na izredno zanimiv način, in sicer je oltar v cerkev postavil v surovem (lesenem) stanju, polihromacijo pa je opravil kar tam. Se pravi, da je oltar poslikal kar v cerkvi, kar je prej izjema kot pravilo. In tam je oltar iz leta 1802 počakal vse do maja 2015, ko so ga prvi po več kot dvesto letih v skrbno nego dobili strokovnjaki iz Podobarstva Kavčič. Strokovno ubrana ekipa restavratorjev in sodelavcev, ki so jo sestavljali Franci Kavčič, akad. rest., Julijana Urbančič, kons. rest. teh., Anita Jakoš, akad. rest., in Janez Demšar, je oltar zaradi lažje in temeljitejše obdelave sprva demontirala in transportirala v restavratorsko delavnico v Šentjošt. Tu so kose najprej zaplinili s postopkom, ki preprečuje nadaljnje delovanje lesnih insektov, nato pa so glede na kvaliteto oltarja, ki je zahtevala pristop ohranitve originalnega v največjem možnem obsegu, predvsem ohranitev prvotne poslikave in pozlate, sledili strokovnim postopkom. Vse elemente so temeljito obdelali, in sicer razstavili, očistili, utrdili, sestavili in dopolnili manjkajočo poli- Obnovljeni oltar je blagoslovil dekan Mirko Simončič. hromacijo, manjkajoče detajle so izrezbarili iz lipovine, manjše poškodbe pa domodelirali. Na koncu so barvne površine zaščitili z lakom, celoten oltar in tabernakelj pa so s hrbtne strani zaščitili s sredstvom proti lesnim insektom, plesni in glivam. S konservatorsko-restavra-torskimi deli so zaključili v začetku decembra ter tako na praznik sv. Nikolaja z obnovljeno podobo glavnega oltarja razveselili vse, ki se v Miklavževo cerkev radi zatekajo. Obnovljeni glavni oltar sv. Nikolaja so blagoslovili ob zahvalni mašni daritvi na svetnikov godovni dan. In mnoge je, kot je dejal dekan Mirko Simončič, nova podoba glavnega oltarja resnično prevzela, pa ne le zaradi njegove lepote, pač pa zaradi občudovanja in spoštovanja vseh generacij, ki so prispevale svoj delež in cerkev, z vsem njenim bogastvom in v vsej originalnosti, zapustile zdajšnjim rodovom ter s tem prispevale tudi širše, k ohranjanju kulturne dediščine. V hvaležnosti za vero in zapuščino svojih prednikov je dekan daroval mašo, po njej pa je potekala še nabirka za pokritje dolga. Celotna obnova glavnega oltarja in prezbiterija, je skupaj z zidarskimi, malar-skimi, pasarskimi ter z veliko prostovoljnega dela namreč stala okoli 40.000 evrov in lep del teh sredstev so že prispevali vaščani in drugi dobri ljudje, kar nekaj denarja pa bo za pokritje celotnega stroška še potrebno zagotoviti. Kljub temu je župnik Bogdan Oražem vsem zbranim darovalcem izrekel velik boglonaj in zaključil z besedami: "To je praznik za nas vse, za ključarje, gospodarski svet, izvajalce in druge, ki smo z molitvijo in darovi spremljali dela". Te besede je očitno slišal tudi sv. Miklavž in na presenečenje vseh vstopil v cerkev ter pozdravil zbrane, najzaslužnejšim pri projektu in njegovi izvedbi - Francu Kovaču, Viktorju Prose-nu, Jožetu Škofu, Albinu Zorcu, Podobarstvu Kavčič, Gradbeništvu Peklaj, Kovinopasarstvu Prebil - pa izročil simbolična darila. V imenu izvajalcev je tedaj spregovoril še predstavnik Podobarstva Kavčič ter se zahvalil za izrazito dobro sodelovanje z vsemi strokovnjaki, naročnikom in farani oziroma ključarji, ki so izkazali izredno zanimanje in podpiranje projekta ter tako izpostavili dober zgled vsem ostalim: "Počaščeni smo, da smo po več kot 200 letih prvi uspešno posegli v glavni oltar in rešili baročni biser pred nestrokovno usposobljenimi rokami in tako skupaj z vami dobro poskrbeli za bogato zapuščino prihodnjim rodovom." Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Delovanje PGD Polhov Gradec v letu 2015 Spoštovane krajanke in krajani, ob koncu leta radi pogledamo, kaj smo v iztekajočem se letu naredili. Ob tej priložnosti vam želimo na kratko predstaviti naše letošnje delo. • V prvih mesecih letošnjega leta smo zaključili akcijo zbiranja lesa za prekritje strehe gasilskega doma in izdelavo gasilskih miz. Akcija je po zaslugi kmetov in krajanov zelo dobro uspela. Poleg rednih aktivnosti smo veliko energije vložili v pripravo in izpeljavo dveh gasilskih veselic z ansambloma Modrijani in Gadi. Veselici sta tudi po vaši zaslugi lepo uspeli. • V času od 20. do 22. avgusta so polhograjski gasilci spet pokazali slogo in moč. V slabih treh dneh nam je s pomočjo krajanov uspelo cijah. Za to je potrebno stalno izobraževanje in usposabljanje operativnih članov. Le ustrezno usposobljen gasilec bo lahko v nesreči kvalitetno pomagal, pri tem pa ne bo ogrozil lastnega zdravja. • V letu 2015 je poveljstvo pripravilo šest društvenih vaj, udeležili smo se občinske vaje na Dobrovi, sektorske vaje v Črnem Vrhu ter izpeljali dve skupni vaji s PGD Dvor. • Naši člani so se udeležili tudi tečajev za gašenje požarov v naravnem okolju, tečaja za gašenje notranjih požarov (modul A), tečaja za inštruktorja in obnovitvenega tečaja za nosilca dihalnega aparata. Letos smo posredovali na 13 intervencijah in nekaj jih je bilo zelo zahtevnih, predvsem na novo prekriti streho gasilskega doma, zamenjati in popraviti toplotno izolacijo, zamenjati strešni okni, postaviti novi radijski anteni ter zgraditi lopo poleg gasilskega doma. • V oktobru smo za krajane pripravili pregled gasilnih aparatov in dan odprtih vrat. • Celo leto smo: čistili ceste, prepuste, izvajali rediteljsko službo, požarno stražo, varovali lastnino ob pogrebih, gostili tečaj za gasilca, veterane GZ Dolomiti itd. Uspešnost delovanja gasilskega društva z operativnega vidika se meri po kvaliteti opravljenega dela na interven- s psihološkega vidika, saj smo petkrat reševali poškodovane osebe. Posredovali smo še pri dveh dimniških požarih, požaru na gospodarskem objektu, vozilu ter energetskem vodu. Ob požaru na žagi v Gabrju smo priskočili na pomoč PGD Dobrova in zaradi podrtega droga električne energije zavarovali območje. Za nami je vsekakor zanimivo leto, v katerem je prišlo do kar nekaj sprememb. Spreminja se tudi odnos občanov do naše organizacije in dela. Gasilec ni več v pomoč le ob požaru in poplavah, ampak je vse večkrat aktiviran tudi kot prvi posredovalec ob srčnih zastojih in ostalih nesrečah, kjer je potrebno znanje prve pomoči. Znanje gasilca, pa če tudi prostovoljnega, mora biti vse boljše in obsežnejše. Zelo pomembno področje našega delovanja je tudi delo z mladino. Na občinskem gasilskem tekmovanju se je predstavilo šest mladinskih in pionirskih ekip, štiri ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje, kjer se je ekipi pionirjev uspelo uvrstiti tudi na državno tekmovanje. Štiri ekipe so se udeležile občinskega tekmovanja v kvi-zu. Vse, kar se v našem društvu dogaja, se trudimo zabeležiti tudi na naši spletni strani www.pgd-polhovgradec.si. Lepo vabljeni, da si ogledate stran in se tako še bolje seznanite z našim delom. Ob koncu leta se vsem, ki ste na kakršen koli način spodbujali naše delo in nam pomagali, iskreno zahvaljujemo in vas še naprej prosimo za pomoč in podporo. V letu 2016 vam želimo veliko sreče in osebnega zadovoljstva. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Voščilo PGD Polhov Gradec Želimo vam vesele božične praznike in varno ter uspešno 2016. PGD Polhov Gradec Lep je dan Kuhanje je priložnost za skupen čas v vrve-čem dnevu, za filozofske debate ob rezanju zelenjave, za raziskovanje in nalezljivo navdu-ševanje nad novimi sestavinami ter jedmi. Je priložnost za sodelovanje, medsebojno učenje in skupno ustvarjanje v kuhinji! 25. novembra letos smo v večernih urah imeli priložnost spoznati tudi v naših krajih (v kavarni Bambi v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu) avtorja knjige leta 2015 z naslovom Kuhinja v dvoje. Dogodek je organiziralo novoustanovljeno Društvo za kakovost življenja Lep je dan. Le-to načrtuje še vrsto dogodkov in srečanj, ki bodo krajanom lepšali dneve, jih izobraževali, podpirali njihovo osebno rast in spodbujali k boljši kvaliteti osebnega življenja ter medosebnih odnosov. O vsem dogajanju boste obveščeni preko lokalnih oglasnih desk. Voščilo LD Polhov Gradec Lovska družina Polhov Gradec želi občankam in občanom vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto. Voščilo KS Dobrova Zahvaljujemo se vam za zaupanje, ki ste nam ga izkazali letos, želimo vam veliko božičnega miru, v letu, ki prihaja, pa sreče, zdravja in uspehov. Svet Krajevne skupnosti Dobrova in predsednik Marjan Pograjc Voščilo PGD Črni Vrh V prazničnih dneh vam želimo mnogo prijetnih trenutkov, v letu 2016 pa poguma, sreče, zdravja in izpolnitev želja. GASILSKO DRUŠTVO ČRNI VRH NA POMOČ! NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 32 32 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NČ_št. 433., 21. december 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si POŠ Šentjošt Dan dejavnosti ob dnevih Evropske kulturne dediščine V sredo, 14. 10. 2015, smo imeli v šoli dan dejavnosti v okviru dni evropske kulturne dediščine. V šoli so nam učiteljice pripravile različne dejavnosti. Učenci v 1. razredu so kuhali žgan-ce in tkali blago. Učenci v 2. in 3. razredu so pripravili maslo in izdelovali glinene posodice. Učenci 4. in 5. razreda pa smo pekli potico in vezli prtičke. V našem razredu smo najprej v posodo dali moko in ji dodali margarino. V zmes smo naredili manjšo luknjo, in vanjo vlili vzhajan kvas, dva rumenjaka in dve celi jajci. Ob robu smo dodali sol. Dodali smo še malo mleka in vse skupaj zamesili in narahlo pregnetli. Nastalo testo smo pokrili s krpo. Testo je vzhajalo. Medtem nas je obiskal g. Janez Cankar. Gospod Janez Cankar doma zbira stare predmete, ki nam jih je predstavil. Po predstavitvi smo imeli malico, ki so jo pripravili prvošolci. Skuhali so nam žgance iz polnozrnate moke, ki smo jih zabelili z ocvirki in pojedli z mlekom. Drugi in tretji razred je pred prihodom Janeza Cankarja pripravil maslo iz posnete smetane. Maslo smo pojedli za malico naslednji dan. Po malici so učenci v 1. razredu tkali, v 2. in 3. razredu pa izdelovali glinene posodice. V 4. razredu smo se lotili vezenja prtič-kov. Ko jih bomo izvezli, jih bomo odnesli domov, kjer jih bomo imeli za okras. Vezenje mi je šlo kar dobro od rok. Izvezli smo približno pol motiva, nato pa je bil čas, da nadaljujemo s peko potice. Testo smo razvaljali na tenko, nato pa jo namazali z orehovim nadevom in potresli z rozinami. Testo smo nato zvili in postavili v model. Dali smo jo peči na 180 °C. Spekli smo tri potice; za vsak oddelek eno. Na koncu smo pomili vso posodo in tla v razredu. Želim si, da bi bilo v šoli več takšnih dni. Tadej Trobec Obisk Matije in Brede Kavčič V torek, 6. 10. 2015, sta nas obiskala gospod in gospa Kavčič. Učenci smo se njunega obiska zelo veselili in ga težko pričakovali. Skupaj z otroci iz vrtca smo se zbrali v telovadnici. Gospa Breda Kavčič nam je pripovedovala o tem, kako rada je hodila v šolo. Gospod in gospa Kavčič sta nam povedala, da so vsi otroci nekoč hodili v šolo peš. Nekateri so bili oddaljeni tudi dve uri hoda. Pozimi so nekateri otroci prišli v šolo kar s smučmi. Smučali so se še med odmori. Nekoč so bile v šoli strožje kazni kot danes. Če je učenec prišel brez domače naloge, ga je učiteljica poslala v kot. Tisti, ki so se grdo obnašali pa so šli v oslovsko klop. Na šoli sta bili tedaj dve učilnici. Vsaka je imela svojo železno peč. Pozimi so jo kurili tudi otroci. Otroci so pomagali tudi pri žaganju drv. V šoli je vsak otrok posadil svoje drevo in se ga učil cepiti. Otroci so doma veliko pomagali pri delu. Včasih zato niso šli v šolo, a so imeli opravičeno. Pomagali so pri mlatvi, žetvi in pri pletju korenja, ki je bilo posejano med žito. Pri žetvi so otroci pobrali z njive vso klasje. Rekli so jim: »Vsak klas je kruhek.« Med delom so se kopali v potoku Zelena Jera, kjer so napravili jez. Otroci so se tam naučili plavati. Pri mlatenju žita so otroci odvezali snope in odmetavali slamo. Pri tem delu se je zelo kadilo. Pri gospe Bredi so imeli mlin. Zmleli so svojo moko. Poleti so vodili živali na pašo. Tam so plezali po drevesih, izdelovali mlinčke in piščali. Družine nekoč so imele tudi več kot deset otrok. Ponekod so otroci in moški spali na seniku. Starejša dekleta so spala v hiši. Platnene rjuhe, brisače in druge izdelke so izdelali doma. Prali so jih z milom, ki so ga naredili doma. O preteklosti sta nam povedala res veliko, zato smo se ob koncu našega pogovora gospe in gospodu Kavčič lepo zahvalili in jima navdušeno zaploskali. Ajda Ušeničnik in Grega Maček Obisk Radia 1 V četrtek, 26. novembra, smo člani ekipe šolskega radia obiskali studio Radia 1 in Radia Antena. Ko smo prišli tja, smo bili presenečeni nad gromozanskim prostorom in številčno ekipo, saj tega res nismo pričakovali. Bili smo navdušeni. Tam smo najprej spoznali, kako izgledajo in delujejo mikrofoni ter mešalne plošče, kako nastajajo prometne informacije in druge novice ter kako se »miksa« in vrti glasbo. Spoznali smo tudi nekaj priljubljenih ljudi, kot so: Denis Avdic, Miha Deželak in Jana Morelj, namesto katere je naša Karmen celo v eter povedala vremensko napoved. Nova izkušnja je bila super, vsi smo se imeli fantastično in nedvomno smo dobili sveže ideje in zagon za ustvarjanje programa šolskega radia. Luka Stupar, 6. b Še nekaj vtisov ostalih Moji vtisi so fenomenalni. Ves prostor, ki smo ga videli, se mi je zdel zelo velik, saj sem imela v mislih veliko manjšega. Najbolj me je navdušilo to, da sem zdaj videla v živo vse tiste, ki sem jih lahko prej samo slišala. Meni kot napovedovalki na šolskem radiu je bilo najbolj »kul« to, da sem spoznala Denisa Avdica in en del ga bodo na šolskem radiu slišali tudi ostali. (Tajda Košir, 7. a) Moji vtisi o obisku radijske postaje so pozitivni. Naučili smo se nekaj novega, dobili zagon za naprej, za ustvarjanje. Spoznali smo delo tonskega tehnika, voditelja, videli, kako nastajajo prispevki. Videli smo tudi, kako napovedujejo, najbolj zanimivo je, da imajo večino teksta napisanega. Ni bilo, kakor sem si predstavljal, vse poteka elektronsko, na pa tako kot včasih, ko je bilo več »ročnega« dela. Opazil sem tudi, da je bila urednica radia, ki nas je sprejela, zelo dobro razpoložena in se je videlo, da zelo uživa v svojem delu. (Žak Jankovič, 9. a) Najbolj mi je bilo všeč, da so mi dali možnost napovedati vreme v eter, namesto Jane Morelj. Denis Avdic se je pa spet izkazal kot faca. (Karmen Košir, 9. a) Voščilo OO SD Dobrova Polhov Gradec Spoštovane občanke, spoštovani občani, vsem želimo obilo sreče, zdravja, uspehov in spodbujanja ter veliko lepih trenutkov ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih in v letu 2016. Želi vsem občanom vesel božič in srečno v etu 2016! Hkrati se iskreno zahvaljujemo Občini Dobrova -Polhov Gradec, KS Dobrova ter vsem donatorjem in podpornim članom za pomoč pri nakupu novega vozila GVC 16/15. Posebno zahvalo pa namenjamo Gasilski zvezi Dolomiti in njenim gasilskim društvom, ki so nas nesebično podprli pri tem projektu. V svetu energije V torek, 17. novembra letos, smo si z učenci devetih razredov pod vodstvom gospoda Garcie in gospe Melite ogledali interaktivni center Svet energije GEN energije v Krškem. Svet energije je interaktivni multimedijski center, ki nam je ob pomoči obeh strokovnih vodij omogočil potovanje v svet energije in energetike. V pritličju smo se sprehodili po interaktivni razstavi, ki nam je na sodoben način, s pomočjo modelov in interaktivnih eksponatov, približala področje. Prisluhnili smo besedam, ki so nas spomnile na pomen energije in njene rabe v vsakdanjem življenju, na proizvodnjo električne energije itd. V kletnih prostorih pa smo stopili v prostore eksperi-mentalnice, kjer so se nam lasje dobesedno postavili pokonci. Izvedli smo mnogo eksperimentov, povezanih predvsem z električno energijo, elektrotehniko in magnetizmom. Krško smo zapustili polni pozitivnih vtisov in novih znanj, ki jih bomo karseda dobro uporabili v naslednjih dneh, tednih, mesecih, letih ... Vodja ND: Lara Vereš Zbiralna akcija otroškega in mladinskega tiska Oš Dobrova "Soba brez knjig je podobna telesu brez duše." Cicero Letos smo se v šoli odločili, da se posvetimo projektu Spodbujanje bralne pismenosti, saj si želimo pri nekaterih učencih izpopolniti bralno tehniko, spodbujati učence k dejavnostim, ki pripomorejo k večjemu razumevanju prebranega, ter dvigniti oziroma ohraniti motivacijo za branje. Pri učencih vseh starosti bomo poskusili dvigniti raven interesa za branje s poudarkom na pomembnosti vseživljenjske funkcije branja. V ta namen smo si zamislili številne dejavnosti, ki promovirajo in vabijo k branju. Prva izmed njih je, da posamezne razrede in prostore šole opremimo s čim bolj privlačnimi bralnimi kotički. V njih si bodo učenci lahko pogosteje prostovoljno izbirali bralno gradivo. Prvi korak k uresničitvi zamisli o bralnih ko- tičkih je bil zbiranje otroškega tiska. Pri tem smo se obrnili na vas - učence, starše in učitelje. Z vašo pomočjo smo zbrali obsežno količino otroških knjig in revij, ki jih doma ne potrebujete več, v šoli pa bodo v bralnih kotičkih prišle prav še več generacijam mladih bralcev. V nadaljevanju projekta bodo knjige in revije evidentirane, razdeljene glede na zahtevnost ter ponujene v branje in listanje učencem med odmori, kot dodatno delo med posameznimi učnimi urami, v jutranjem varstvu in oddelkih podaljšanega bivanja. Upamo, da bo v bralnem kotičku vsakdo našel kaj zase. Morda bo izvedel kaj novega, zanimivega ali presenetljivega o svetu ali sebi . ali pa bo samo za trenutek »pobegnil« v svet domišljije. Za vaš odziv pri zbiralni akciji se vam še enkrat iskreno zahvaljujemo! Več o nastalih kotičkih pa sledi . Projektna skupina Spodbujanje bralne pismenosti OŠ Dobrova NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 33 21. december 2015, NC_št. 433. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova Upokojenci nazdravili Martinu Na dan pred godom sv. Martina, 10. novembra, smo se člani Društva upokojencev Polhov Gradec zgodaj zjutraj odpravili na pot proti Primorski. Na postajališču Ravbarkomanda smo popili prvo jutranjo kavico in že tam nas je kar malo pre-pihalo. Nadaljevali smo pot do gradu Socerb. Ravno ta dan je bilo vreme slabše in videli smo le morje megle. Naslednja točka je bila Piran. Ogledali smo si Tarti-nijev trg in se po ozkih ulicah odpravili na hrib ter si ogledali panoramo Pirana in cerkev sv. Jurija. V piranskem akvariju smo potem občudovali morski svet z mnogovrstnimi ribami, pajki, raki in podvodnim rastlinjem. Zanimal nas je tudi kompleks hotelov Bernardin. Seveda na naši poti nismo pozabili obiskati bisera slovenske obale - Portoroža. Sprehodili smo se po plaži, kopali pa se nismo. Morda veste zakaj? No, pa drugo leto. Izlet smo sklenili v pražarni pivovarne Emonec v Kopru, kjer smo se okrepčali z obilnim kosilom in nazdravili Martinu! V prihodnjem letu 2016 pa bomo spet vandrali. Programi so že pripravljeni, a so zaenkrat še skrivnost. Šli bomo tja, kjer še nikoli nismo bili, tako da si bomo do potankosti ogledali našo ljubo Slovenijo. Vsem, ki ste že potovali z nami, lepa hvala za družbo! Tistim pa, ki se nam boste še pridružili, obljubljamo, da bo veselo, poučno in zanimivo. Komisija za izlete: Ema, Francka, Milena in Lado - Polhov Gradec MAŠ ČASOPIS 33 Maša za polhograjske upokojence Črni Vrh, 15. november - Po utečeni navadi je tudi letos Društvo upokojencev Polhov Gradec darovalo za mašo, na kateri so se zbrali člani ter se spomnili pokojnih. V cerkvi sv. Lenarta na Crnem Vrhu so se na čudovito novembrsko nedeljo zbrali člani društva upokojencev Polhov Gradec. Ob mašni daritvi, ki jo je opravil čr-novrški župnik Peter Nastran, so se spomnili svojih preminulih članov, svoje zdravje in delo pa položili v božje roke. Po maši je bil čas za klepet, užitek in okrep-čilo. Vreme je bilo kot naročeno za občudovanje prelepega pogleda na dolino in okoliško hribovje, ki se je bohotilo v prelepih jesenskih barvah. V kulturnem domu pa je bilo, po zaslugi članov in članic iz okolice Črnega Vrha, ki si zaslužijo veliko zahvalo, poskrbljeno za vse ostalo. Domače dobrote so dobro dele ob kapljici in pogovoru. Svete maše in prijetnega druženja se člani društva nadejajo tudi naslednje leto, in sicer na Brišah. Nadja Prosen Verbič Foto: Lado Nartnik Voščilo DRUŠTVO UPOKOJENCEV POLHOV GRADEC želi svojim članom in vsem občanom S R E Č N O 2 0 1 6. Naj vam novo leto prinese zdravja in lepih trenutkov vsak dan! Med nas vabimo nove člane! Društvo upokojencev Polhov Gradec Eurogardnovi vrtnarski nasveti za december Tudi december je čas za aktivnosti Večina izmed vrtičkarjev v zimskih mesecih ne pričakuje veliko od vrta, zato je vsak okras tam svetla popestritev v temačnih in mrzlih dneh. Glavnina trajnic prezimi pod zemljo, kar pomeni, da za vzdrževanje strukture vrta potrebujemo rastline, ki ohranijo svojo obliko tudi v zimskem času. V vrtnem centru Eurogarden Vam priporočamo zasaditev zimzelenih rastlin, ki so dobra izbira, saj lahko pri nekaterih najdemo poleg zeleno obarvanih listov tudi raznobarvne jagode ali cvetove. Odlična izbira so iglavci, ki ostanejo vso zimo lepo zeleni, ko pa jih prekrije sneg, dobijo še poseben zimski čar. Zelenjavni vrt Ni boljšega, kot če lahko v hladnih dneh na vrtu naberemo kaj svežega za pod zob. Ce smo vrtne gredice pravočasno zaščitili z vrtno tkanino, bomo lahko kljub snegu in mrazu na vrtu pobirali vrtnine: kodrasto zelje, motovilec, rdeči radič in brstični ohrovt. Še bolje nam v teh dneh zagotovo uspevajo rastline, ki smo jih posejali v toplo gredo in jih pred snegom ter mrazom varujejo steklena okna. Tam lahko poleg solate nabiramo tudi sveža zelišča, denimo peteršilj in drobnjak. Kdor si želi, lahko pozimi sveže vitamine pridela tudi v stanovanju z gojenjem kalčkov - v že pripravljenih posodah ali kalilnikih. Sicer pa lahko tudi decembra opravimo kar nekaj opravil, ki nam bodo olajšala začetek vrtnarske sezone spomladi. Iz zabojev, ki jih hranimo v zemljankah/zasipnicah in kleteh, redno izločamo gnilo sadje in zelenjavo. Kadar ne zmrzuje, zemljanko tudi zračimo, v primeru zmrzali pa jo pokrijemo. Prekopavanje zemlje v zimskem času je zelo koristno. Zemlja postane rahla, škodljivci pa poginejo. Priporočljivo je tudi premetati kompost. Posodovke Velike rastline v loncih, ki vse poletje skrbijo za mično podobo teras in balkonov ter smo jih pred zimo pospravili v prezimne prostore, je treba redno pregledovati. V fazi mirovanja so občutljivejše za napade škodljivcev in bolezni kot v rastni sezoni. Ce pride do težav, v vrtnem centru ali specializirani trgovini čim prej kupimo ustrezno škropivo in poškropimo rastline skladno z navodili proizvajalca. Odpadle in porumenele liste sproti odstranjujmo. Rastline zalijmo, ko opazimo, da je zemlja suha. Prostor, v katerem so posodovke, vsak dan za nekaj minut prezračimo, vendar pazimo, da rastline niso izpostavljene neposrednemu prepihu. Sobne rastline V zimskem času imamo v stanovanju suh zrak, zato nam bodo sobne rastline hvaležne, če jih bomo pršili s postano vodo, ogreto na sobno temperaturo. Za bolj vlažen zrak v prostorih lahko na radiatorje namestimo tudi vlažilce zraka ali mokre krpe. Istočasno, ko sobne rastline zalivamo, preverimo, kako rastejo, odstranimo odmrle ali posušene liste ter cvetove. Preverimo, da jih niso napadle nadležne uši, pršice ali kakšni drugi škodljivci oziroma glivične bolezni. Ob kakršnem koli nezaželenem pojavu moramo hitro ukrepati, ker se v toplem stanovanju bolezni zelo hitro širijo z rastline na rastlino. Od cvetočih rastlin je pozimi v ospredju božična zvezda, saj je decembra gotovo na vsaki mizi naših domov. V zadnjem mesecu leta naj bi sicer posejali tudi božično žito, ki je lep okras poleg jaslic in okrašene smrečice. Za setev pšenice lahko uporabimo najrazličnejše posodice in podstavke v prazničnih barvah in motivih. Pozimi cvetijo tudi amarilisi ali vitezove zvezde, ki jih lahko sami vzgojimo tako, da posadimo čebulico v lonček z zemljo. Lonček nato postavimo na svetlo in toplo mesto ter zmerno zalivamo, vendar ne po čebulici. Ko požene cvetno steblo, začnemo dodajati hranila. Cvetel nam bo do dva tedna, odvisno od temperature v prostoru. Ce čebulice amarilisov sadimo v presledkih dveh ali več tednov, nam lahko cvetijo do pozne pomladi. V tem času so zelo pogosti tudi božični kaktusi, azaleje, kame-lije in clivie, ki potrebujejo na začetku zime, ko počivajo, hladen prostor (od 7 do 10° C), ko pa se pojavijo cvetni popki jiho prenesemo v toplejše prostore. Lahko si kupimo ali vzgojimo tudi hijacinte, ki nam s svojim vonjem polepšajo temne in hladne zimske dni. Trajnice pozimi Skoraj vse vrste trajnic pozno jeseni ali pozimi izgubijo svoje nadzemne dele. Pri nekaterih trajnicah se listi, stebla in ostanki cvetov enostavno kar razgradijo, pri drugih pa se posušijo in suhi ostanejo lepi celo zimo, seveda če jih jeseni ne porežemo. V preteklosti smo grede s trajnicami jeseni popolnoma »pospravili«. To pomeni, da smo postrigli vse nadzemne dele trajnic ne glede na to, ali bi lahko v svoji posušeni obliki krasili vrt tudi v pozno jesenskem in zimskem času. Vrt oziroma grede so ostale počiščene, a prazne in puste, če v okolici ni bilo posajenega nobenega drevesa ali grmovnice. Ob dolgih zimskih večerih imamo čas, da si naredimo načrt za to, kaj, kje in kako bomo sejali v naslednjem letu. Pri tem moramo upoštevati tudi pravilo kolobarjenja. Pregledamo zalogo semen in dokupimo, kar nam manjka. Pri načrtovanju vam bodo poleg naših prodajnih svetovalcev v veliko pomoč tudi knjige in revije o vrtnarjenju ter načinu uporabe pridelkov, ki bogatijo naš prodajni program. Orodje očistimo in temeljito pregledamo. Ce je poškodovano, ga popravimo, če ne znamo sami, poskrbimo, da ga pravočasno dostavimo na servis. V primeru, da je orodje dotrajano, ali pa če ugotovimo, da bi nam prišel prav še kakšen nov pripomoček, pa si ga kupimo. Vrtni center Eurogarden vas pričakuje! NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 34 34 NAŠ ČASOPIS Občina /-1 V • V IV • Srečanje župana z občani Torek, 22. december, ob 18.00 v Osnovni šoli Log - Dragomer. 1. Pregled realiziranih projektov v letu 2015. 2. Predstavitev strategije razvoja Občine Log - Dragomer v obdobju 2016-2025. Vljudno vabljeni!. J Skupaj v leto Z Log - Dragomer 21. december 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Srečanje občanov se bo začelo dn^l.l2Ž015 ©t 22:( na prostem v Športnem parku Log i J* bo trajalo do prvih ur novoletnega dne. JgL v.^mSefe^- V program bomo vključili glasbo, smeh in presenečenja,■■* poskrbljeno bo za čaj in kuhano vino, ki bos^ zastonj na voljo pa bodo tudi ostale pijače. I 0' Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Voščilo župana Občine Log - Dragomer Spoštovani, želim vam miren in iskren božični večer, v novem letu pa veliko lepih sončnih dni v družbi najdražjih! Vaš župan Miran Stanovnik Drage sosede, spoštovani sosedje! V nabiralnike ste prejeli setvene koledarje, ki imajo poleg uporabne tudi sporočilno vrednost. Za nami je že dobro leto medsebojnega druženja in ocenim lahko, da smo sejali dobro seme, ki je tudi že obrodilo sadove. Pohvalno in razveseljivo je to, da vas je veliko sodelovalo v aktivnostih, ki smo jih skupaj pripeljali do cilja ali pa skoraj do njega. Dober temelj je bilo zagotovo to, da smo uskladili poglede in odnos do proračuna, pri uresničevanju katerega nas ni zmotila niti rahla časovna zamuda. Ob tem je potrebno poudariti tudi dobro sodelovanje svetnikov občinskega sveta in motiviranih sodelavcev občinske uprave. Temeljito in analitično smo se lotili reševanja izzivov v naši občini ter prišli do pomembnih dokumentov, kot so strategija razvoja občine, prometna študija, študija poplavne ogroženosti, idejni predlog za prostorsko ureditev občine, v pripravi sta predloga za ureditev lokalnih središč naselij Dragomer in Log pri Brezovici, k trajnostnem razvoju občine pa seveda spada tudi projekt lokalne tržnice, ki je v fazi priprave. Težko pričakovani občinski prostorski načrt je po dolgih letih pripravljanja v zaključni fazi, za kar so garali člani odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ter strokovni sodelavci. Vse našteto je dobra podlaga za oblikovanje varnejšega in bivalno prijetnejšega življenjskega okolja, ki si ga vsi zaslužimo. Od investicijskih projektov, ki so povezani z boljšo izrabo energije, moram omeniti zaključeno prenovo kotlovnice v osnovni šoli Log - Dragomer in prenovo kotlovnice v vrtcu Dragomer, kjer zdaj namesto kurilnega olja uporabljajo zemeljski plin. Zdi se mi prav, da omenimo tudi temeljito prenovo kuhinje v vrtcu Dragomer in sanacijo vodotoka Molščica. Na področju družabnega življenja smo prenovili shemo praznovanja občinskega praznika, ki je pridobila tudi humanitarno noto, uvedli aktivne počitnice za šolske otroke in pričeli z letnim programom izobraževanja odraslih. Sicer pa je prav, da v teh dneh ne pozabimo poštarjev, ki se tudi vsak dan dve uri več družijo z nami, ker so uslišali naša prizadevanja in razširili območje delovanja ter podaljšali delovni čas. Verjamem, da delimo isto mnenje, da je najbolj pomembno vlaganje v čisto okolje in pitno vodo, zato naj povem, da je naša občina pridobila sredstva iz kohezijskega sklada za izgradnjo visoke cone z vodohranom na Lu-kovici, ki bi lahko zaživela že v naslednjem letu. Za nas najpomembnejše pa je, da smo z večmesečnim časovnim naskokom prvi v državi na ministrstvo za okolje in prostor naslovili vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev za rešitev težav na področju odpadnih voda in čistilne naprave, čemur z eno besedo pravimo kanalizacija. Obravnavanje naše vloge aktivno in budno spremljamo. O tem, kaj vse je potrebno, je bilo že veliko napisanega, zato z namenom pišem o opravljenih nalogah in projektih, ker je le iz tega razvidna naša skupna učinkovitost. Ob zaključku leta se vam zahvaljujem za izkazan optimizem in vsestransko pomoč na poti k skupnemu cilju. Ostanimo enotni tudi v bodoče. Miran Stanovnik, župan Optiko želijo pripeljati v vsak dom Občinska uprava Občine Log - Dragomer skupaj s podjetjem Telekom intenzivno išče možnosti, da bi z zmogljivejšim omrežjem pokrili tudi naselje Log ter dele Lukovice in Dragomera, kjer optičnega omrežja še ni. Kot nam je pojasnil župan Miran Stanovnik sta Dragomer in Lukovica zelo dobro pokrita z optiko, naselje Log pa je v tem pogledu zelo podhranjeno, saj je v celoti pokrito z bakrenim omrežjem. Kot je še poudaril župan, pokritost celotne občine s sodobno optično povezavo prinaša možnosti za napredek, saj to omrežje prihodnosti zagotavlja izjemno zanesljivo, hitro in varno uporabo širokopasovnih storitev, kot so internet, internetna telefonija in televizija. Občina je s Telekomom na tem področju v preteklosti zelo dobro sodelovala, ali bo podjetje širilo optično omrežje tudi v prihodnosti in kdaj naj bi se to zgodilo, pa naj bi bilo jasno v začetku prihodnjega leta. NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 35 21. december 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer MAŠ ČASOPIS 35 Vabilo na pohod z lučkami na Debeli hrib Zbrali se bomo v nedeljo, 27. decembra 2015, ob 18. uri pred gasilskim domom v Dragomeru. Po zaključku pohoda se bomo vrnili v dom, kjer nas bosta čakala topel čaj in kuhano vino. Za najmlajše bo organiziran pohod z lučkami po naselju. Zaradi obdaritve Dedka Mraza so prijave predšolskih in osnovnošolskih otrok obvezne na mopdrega@gmail.com ali na gsm 040 511 717. Vabljeni, PD REGA Vsem članom, občanom in donatorjem voščimo vesele božične praznike in srečno, zdravo ter lepih planinskih doživetij polno 2016. Od januarja dalje brezplačno pravno svetovanje Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu vam bodo na občini lahko brezplačno pomagali pri reševanju konkretnih pravnih problemov, pomagali vam bodo najti učinkovite načine reševanja pravnih sporov ter vas seznanili z vašimi pravicami in dolžnostnimi. Kot je pojasnila Tjaša Koren iz občinske uprave boste lahko dobili pravni nasvet s področja pravdnega in nepravdnega postopka, družinskega prava, dedovanja, upravnih zadev, stvarnega, stanovanjskega, delovnega, socialnega, obligacijskega, kazenskega in prekrškov-nega prava ter drugih pravnih področij. Pravno svetovanje bo zgolj informativno in ne bo obsegalo priprave dokumentov oziroma zastopanja v konkretnih zadevah. Pravni nasvet bodo lahko dobili izključno občani občine, da bodo lažje razumeli predstavljeno težavo, to mnenje Občine Log - Dragomer pa ne bo zavezujoče. Če potrebujete pravni nasvet se lahko od začetka prihodnjega leta dalje občani brezplačno obrnete na Občino Log - Dragomer. Pravno svetovanje bo potekalo na sedežu občine vsako prvo in tretjo sredo v mesecu med 9. in 11. uro. Za svetovanje se bo potrebno predhodno najaviti, in sicer vsaj dva delovna dneva prej, prijave pa že sprejemajo preko elektronske pošte tjasa.koren@log-dragomer. si oziroma telefonske številke 01 750 77 03. Kot še pojasnjujejo na upravi, ob prijavi na kratko opišite zadevo in navedite okvirno pravno področje zadeve. V. L. Občani so se seznanili z osnutkom prometne študije Konec novembra so se občani na delavnici, ki jo je pripravilo podjetje PNZ, ki izdeluje prometno študijo, seznanili z osnutkom tega dokumenta. Kot so na srečanju pojasnili pripravljavci, so terenske raziskave dale zaskrbljujoče podatke. Pri merjenju hitrosti vozil se je namreč izkazalo, da večina voznikov ne upošteva hitrostnih omejitev, še več, ponekod so bile hitrosti prekoračene za skoraj štirikrat. Stanje pa je najbolj alarmantno na Dragomerški cesti, pri križišču z osnovno šolo. Tako verjetno ni presenetljivo, da se je po predstavitvi največ predlogov občanov nanašalo ravno na zagotavljanje varne poti v šolo in iz nje. Podjetje naj bi sedaj študijo dopolnilo, končna različica dokumenta pa naj bi vsebovala rešitve prometne problematike, na podlagi katerih naj bi se občina lotila reševanja tega področja. »Občinska uprava ne želi delati na pamet, želimo si imeti strokovne podlage,« je v uvodu v predstavitev prometne študije zbranim povedal župan Miran Stanovnik. Dodal je, da so se ravno zaradi tega odločili za izdelavo dokumenta, ki naj bi ponudil konkretne rešitve za dejanske prometne težave v občini. Tako naj bi dobili odgovore na vprašanja, ali bi bilo primerno umirjanje prometa s hitrostnimi ovirami, ali bi prometno problematiko na določenih ulicah uspešno rešili z enosmernim krožnim prometom, ali po kateri peš oziroma kolesarski poti bi otroci lahko varno prišli do osnovne šole. Večina voznikov je prehitra Podjetje PNZ se je izdelave študije najprej lotilo s terenskimi raziskavami (štetjem prometa, hitrostnimi meritvami vozil, popisom infrastrukture za pešce in kolesarje, prometne signalizacije, parkirišč in pregledom postajališč javnega prometa). Hitrost vozil so merili na desetih mestih v občini, rezultati pa so pokazali, da večina voznikov ne upošteva hitrostnih omejitev. Najbolj kritično je na Dragomerški cesti, tako znotraj naselja, kot pri osnovni šoli. V tem križišču se omejitev ni držalo kar 75 odstotkov voznikov, tu pa so izmerili tudi najvišjo hitrost znotraj občine, in sicer 112 km/h, kar je skoraj štirikrat več, kot je dovoljeno. Sicer pa je Katja Zgonec iz PNZ pojasnila, da bi imel pešec oziroma kolesar pri trčenju s tako hitrim vozilom zelo majhno možnost za preživetje. Že pri 30 km/h je verjetnost za smrt pešca 10-odstotna, pri 50 km/h ima pešec polovico možnosti za preživetje, pri 60km/h pa je verjetnost, da se bo nesreča končala s smrtnim izidom kar 90-odstotna. Najbolj ogroženi so šolski otroci in starejši, za vsak km/h nižja povprečna hitrost vozila znotraj naselja pa pomeni za štiri odstotke manj možnosti za nesrečo. Sicer pa smo še izvedeli, da prometne obremenitve cest v občini niso problematične z vidika pretočnosti, najbolj je obremenjena regionalna cesta, kjer so na dan našteli do 10.000 vozil, bistveno manj pa lokalne ceste znotraj naselja. Občani so zaznali enake težave v prometu kot pripravljavci študije Največje težave, v katere bo občina morala zagristi v prihodnosti, so po mnenju PNZ neurejene peš in kolesarske površine, ozki cestni profili ter prevelika hitrost. Da so to ključne težave v prometu, menijo tudi občani, ki so obiskali delavnico. Ti so v anketnem vprašalniku kot najbolj problematične izpostavili ozke ceste, sledijo pločniki, previsoka hitrost vozil ter varnost otrok in nepregledni odseki. Občinstvo so pripravljavci na delavnici seznanili še s splošnimi mo- žnimi ukrepi in predlogi za umirjanje prometa, spregovorili o možnem poteku varne poti ter med drugim pojasnili, kje bi občina lahko uredila dodatna parkirna mesta. Sicer pa naj bi bila prioriteta pri načrtovanju in urejanju prometa varnost pešcev in kolesarjev. Za dosego tega cilja bi bilo potrebno celovito urediti regionalno cesto, zagotoviti varno pot z ureditvijo površin za pešce, umirjanjem prometa ter dopolnitvijo javne razsvetljave, eden izmed možnih ukrepov pa bi lahko bil tudi sprememba prometnega režima ter ureditev novih cestnih odsekov. Po predstavitvi so udeleženci s pripravljavci izmenjali še nekaj mnenj o ureditvi prometnega področja ter izpolnili anketni vprašalnik. Ta je pokazal, da večina vprašanih ni zadovoljna s stanjem prometa v občini, 66 odstotkov vprašanih meni, da je stanje slabo oziroma zelo slabo, le 4 odstotki pa so ga ocenili kot dobro. Kot najbolj pomembne splošne vrednote pri načrtovanju prometa v občini so udeleženci delavnice izpostavili varnost pešcev in kolesarjev (79%) ter varnost otrok (75%), pa boljše ceste (33%) ter zdravje prebivalstva in prilagojenost prometnih ureditev vsem uporabnikom (starši z vozički, invalidi, starejši). Z anketo so želeli v PNZ tudi izvedeti, katero nujno spremembo oziroma izboljšavo bi vprašani najprej uvedli na področju prometa: 40 odstotkov bi se jih lotilo reševanja varne poti, 36 % bi jih gradilo pločnike, 16 % bi jih urejalo javno razsvetljavo ter enosmerne ceste, 12 % bi jih fizično umirjalo promet ter razširilo ceste. Sicer pa so občani dodali še, da bi bilo najbolj primerno, da bi za zagotovitev varne poti zgradili pločnike ter ohranili cono 30 km/h, manj se strinjajo z omejitvijo hitrosti na 10 km/h ter postavitvijo grbin, kot najslabšo možnost pa izpostavljajo zaprtje odsekov določenih lokalnih cest. V. Lovrenčič Foto: V. L Bo Občina Log - Dragomer s svojimi projekti v strategiji razvoja LAS Barje z zaledjem? Lokalna akcijska skupina (LAS) Barje z zaledjem pripravlja strategijo lokalnega razvoja LAS Barje 2014-2020. Sprejeta strategija je pogoj za črpanje evropskih sredstev v tem obdobju, podpirati pa mora tudi uresničevanje ciljev programov lokalnega razvoja, za katere je Evropska komisija uvedla pristop »lokalni razvoj, ki ga vodijo skupnosti« (tim CLLD oziroma "Community Led Local Development"; v prejšnjem finančnem obdobju program LEADER). Pristop kot prioritete navaja: ustvarjanje novih delovnih mest, osnovne storitve na podeželju, varstvo okolja in ohranjanje narave ter večjo vključenost mladih in žensk ter drugih ranljivih skupin. Prvi korak pri pripravi strategije LAS Barje z zaledjem je bil namenjen pridobivanju informacij iz lokalnega okolja na petih delavnicah, ki so se dotikale prav toliko tematskih področij: narava, kultura, kmetijstvo in podjetništvo, turizem ter infrastruktura. Podpisana sva se udeležila treh tematskih delavnic s področja narave, kulture in turizma kot zainteresirana posameznika. Na delavnicah so sodelovali predstavniki javnih zavodov, občin, društev in posamezniki, po metodi svetovna kavarna pa jih je vodila Miša Novak, moderatorka z bogatimi izkušnjami na področju strateškega in trženjskega načrtovanja za podjetja in lokalne skupnosti. Uvodoma nam je predstavila evropske cilje lokalnega razvoja, ki ga vodijo skupnosti, nato pa namen in pričakovane rezultate delavnic ter potek dela. Namen vsake tematske delavnice je bil identifikacija izzivov s terena, pričakovani rezultat pa nabor konkretnih projektnih idej za oblikovanje prioritet in ukrepov za strategijo razvoja Barja. Zapisniki tematskih delavnic predstavljajo pomembno osnovo za nadaljnje korake pri oblikovanju strategije. V delovnih skupinah smo odgovarjali na dve vprašanji: kateri izzivi so pred nami do leta 2020 in s katerimi projekti bomo naslovili te izzive. Delo je potekalo v skupinah v treh korakih: zapisovanje povsem konkretnih izzivov pri izvajanju ali načrto -vanju projektov, potem pa oblikovanje treh skupnih izzivov, v katerih je lahko vsak član skupine prepoznal tudi svoje. Odmik od posamičnega izziva na višjo raven je bil za vse člane skupine kar težak zalogaj. Nato smo se člani delovnih skupin pomešali in izmenjali že zapisane izzive s člani drugih skupin ter na osnovi razprave dodali še nove. Vsak poročevalec je nato predstavil po tri skupine izzivov, moderatorka pa je iz teh predstavitev, skupaj z nami, pripravila nazbor ključnih izzivov po vsebinskih sklopih. Na področju narave so ključni izzivi razporejeni v pet vsebinskih sklopov (prioritet): padec bio-diverzitete, vzpostavitev ravnovesja človek-narava, vrednotenje narave, obiskovalna infrastruktura in interpretacija, sodelovanje, povezovanje, si-nergije, osveščanje; na področju turizma v sedem: povezovanje, zavedanje, obiskovalna infrastruktura, razlikovalni produkti, podjetništvo, trženje in trajnostni razvoj; na področju kulture pa v tri: turistična valorizacija kulture, aktiviranje in osveščanje ljudi ter povezovanje in pretok. Nabor projektov in idej smo dobili na isti način. Na področju narave je bilo predlaganih 42 projektov, turizma 49 in kulture 38. Nekateri projekti so že v teku in potrebujejo dodatne finančne vire, druge bi želeli nadgraditi, tretji pa so šele ideje, ki jih bo potrebno s potencialnimi partnerji in s podporo občin razviti. Podpisana sva se udeležila delavnic z ambicijo v obstoječih in novih projektih najti belo liso razvoja Barja z zaledjem, ki bi jo s svojimi projekti lahko zapolnila občina Log - Dragomer. Predlagala sva tri projektne ideje na področju kulture, narave in turizma. Olga Drofenik, Darijan Novak NAS ČASOPIS 433.21.12.2015 CM K 36 Razvoj javnega potniškega prometa bi lahko VI 1 • v • šel v različne smeri Za izboljšanje ponudbe javnega prevoza bi lahko uvedli novo linijo na relaciji Ljubljana-Log-Dragomer ali pa obstoječe medkrajevne linije integrirali z linijami mestnega prometa. Prva možnost je manj zanimiva, saj je vzpostavitev nove linije povezana z izjemno visokimi obratovalnimi stroški. Svoje prednosti in slabosti pa ima tudi druga možnost, po eni strani se bodo uporabniki z avtobusi vozili bistveno ceneje, po drugi strani pa bodo občani, ki se na delo v Ljubljano vozijo z avtomobili, pri plači dobili manj povrnjenih stroškov prevoza, poleg tega pa naj bi občina za sofinanciranje te možnosti odštela okoli 30 tisočakov. Ravno zaradi tega bo občinska uprava pripravila anketo, s katero bo preverila, kakšen bi bil razvoj javnega potniškega prometa po vaši meri. Predstavniki podjetja LPP, log-dragomerske in ljubljanske občinske uprave so na novembrskem sestanku pregledali trenutno stanje javnega potniškega prometa v občini Log -Dragomer ter nadaljnje možnosti razvoja. Na področju občine lahko potniki med delavniki koristijo enega izmed 84 odhodov na dveh linijah medkrajevnega potniškega prometa, »vrhničana« ali pa avtobus, ki vozi v Blatno Brezovico. Občani pa lahko koristijo tudi avtobuse, ki so namenjeni prevozu šolskih otrok. Za izboljšanje ponudbe javnega prevoza obstaja več možnosti. Prva je uvedba nove linije, ki bi vozila na relaciji Ljubljana-Log-Drago-mer. Letne obratovalne stroške LPP ocenjuje na 600.000 evrov letno. Ta možnost je manj zanimiva tako z vidika visokih obratovalnih stroškov, kot tudi zaradi že obstoječe medkrajevne linije, ki poteka skozi občino. Druga možnost pa je stroškovno bolj ugodna ter pisana na kožo potnikom avtobusov. Obstoječe medkrajevne linije bi lahko nadgradili z integracijo linij mestnega prometa. Vozovnica bi se zaradi tega pocenila, hkrati pa bi potniki dobili še dodatno ugodnost, in sicer bi brez doplačila v roku 90 minut uporabljali še ljubljanske mestne zelence. Linija naj bi bila vključena v drugo plačilno cono. Potniki, ki bi na avtobus vstopili ali izstopili na postajališču Lukovica, bi plačali 20 centov manj kot sedaj, tisti, ki pa bi uporabljali postajališča Dragomer, Log - Mole in Log - vas pa bi za vožnjo plačali 70 centov manj. Cena vozovnice naj bi bila na vseh štirih postajališčih enaka, in sicer 1,60 evra za enosmerno oziroma 49 evrov za splošno mesečno vozovnico. Zaradi nižje cene vozovnic bi občina za sofinanciranje odštela okoli 30.000 evrov. Na LPP pričakujejo, da bi se zaradi uvedbe integriranih medkrajevnih linij povečalo število uporabnikov javnega avtobusnega prevoza. Nižjih cen bi se zaradi prihrankov zagotovo razveselili že obstoječi uporabniki javnega avtobusnega prometa, med njimi je največ šolarjev, zmanjšala bi se uporaba osebnih motornih vozil, plačevanje prevoza pa bi bilo poleg tega tudi enostavnejše. Po drugi strani pa bi ta rešitev po žepu udarila vse tiste, ki se na delo vozijo z motornimi konjički. Ker bi bile vozovnice za avtobus nižje, bi jim njihovi delodajalci za prevoz na delo plačali manj. Sicer pa so na sestanku govorili še o sistemu prevoza na klic ter o možnosti gradnje novega postajališča na Lukovici v bližini načrtovanega izvoza z avtoceste. V tem primeru bi bilo smiselno, da bi poleg novega postajališča zgradili parkirišče, na katerem bi bilo možno parkirati vozila in potovanje nadaljevati z avtobusom. V. L. Gospodarske javne službe v občini naj bi bile deležne še dodatnega nadzora Občinski svet Občine Log - Dragomer je marca v svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin imenoval pet novih članov. Ti so se v zadnjih dveh mesecih sestali na dveh sejah in med drugim sklenili, da bodo nasvete in primere dobre prakse iskali pri sosednjih svetih, a nato ugotovili, da občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Brezovica in Dobrova - Polhov Gradec takšnih svetov sploh niso ustanovile, kljub temu da bi to po zakonu o gospodarskih javnih službah morale storiti. Svet bo kot kaže na tem območju oral ledino, saj to delovno posvetovalno telo med bližnjimi občinami poznajo le v Logatcu. Deloval naj bi na sistemski ravni in se ukvarjal s konkretnimi primeri, zato bodo veseli, če jim boste tudi vi namignili, s katerim ključnim področjem bi se morali najprej spoprijeti. Javna podjetja naj bi delovala za potrebe občanov in ne zaradi dobička. Cene bi morale biti oblikovane transparentno, uporabniki storitev naj bi bili udeleženi pri ustvarjanju dolgoročnih načrtov, nadzoru kvalitete storitev ... Eno izmed teles, ki naj bi zastopalo in varovalo interese uporabnikov javnih dobrin v razmerju do izvajalcev gospodarskih javnih služb, pa naj bi bil svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Ta organ je bil sicer imenovan že v prejšnjem mandatu, a kot nam je zaupal predsednik novo sestavljenega sveta Srečko Sečnik, ta ni sprejel nobenega posebnega sklepa. Svet naj bi pokrival precej široko področje, ki ga zagotavljajo gospodarske javne službe na področju oskrbe s pitno vodo, komunalnih odpadkov, kanalizacije in odvajanja meteornih voda, vzdrževanja, čiščenja in urejanja cest, gasilskih služb, urejanja pokopališč in pogrebne dejavnosti, pa tudi vzdrževanja javne razsvetljave, distribucije zemeljskega plina, urejanja zelenic ter upravljanja in vzdrževanja objektov za šport in rekreacijo. Svet v sestavi Metka Jurač, Jasna Vidakovič, Peter Vukovič in Branka Alič, na čelu s predsednikom Srečkom Sečnikom, se je sestal na septembrski in novembrski seji in sprejel več sklepov. Kot nam je pojasnil predsednik, bodo delali na sistemski ravni in konkretnih področjih: »Delali smo na tem, da bi poiskali člane teh svetov iz bližnjih občin, da bi se z njimi posvetovali, kako oni delajo ter tudi nabrali izkušnje. A ker teh svetov ni, se bomo morali povezati s sveti na širšem območju.« Svet za varstvo uporabni- kov javnih dobrin ima sicer posvetovalno vlogo, tako lahko organom občine daje pripombe in predloge v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb z namenom, da ti sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovili varstvo uporabnikov javnih dobrin, spremljali naj bi tudi obveznosti izvajalcev gospodarskih javnih služb, zastopali interese uporabnikov pri načrtovanju in financiranju gospodarskih služb, pri njihovemu organiziranju in izvajanju, ter opozarjali na pomanjkljivosti in predlagali izboljšave. Pobude in predloge pa naj bi posredovali županu, ki naj bi svet seznanil s svojimi stališči in ukrepi. Najverjetneje bodo kmalu pod drobnogled vzeli delovanje Komunalnega podjetja Vrhnika, ki je največji izvajalec javnih storitev v občini. Katero je tisto področje, v katerega bi morali zagristi najprej, pa jim lahko predlagate tudi vi. Vaše sugestije in predloge bo svet sprejemal po elektronski pošti na svujd-ldl@googlegroups. com oziroma po pošti na naslov Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici. V. Lovrenčič Medeni zajtrk z županom Stanovnikom Log - Dragomer, 19. november - Župan Miran Stanovnik je v okviru dneva tradicionalnega slovenskega zajtrka obiskal otroke v enotah vrtca v Dragomeru in Logu. Malčki so dan začeli z domačim kruhom, medom, mlekom, maslom in jabolki. Gre za akcijo, s katero želi država spodbuditi cenjenje lokalno pridelane hrane ter pripomoči k zdravemu načinu prehranjevanja. Dan slovenske hrane, ki napoči vsak tretji petek v novembru, so tudi v Vrtcu Log - Dragomer obeležili s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Že peto leto zapored so otroci na ta dan na krožnike dobili slovenski med, kruh, jabolka, maslo ter seveda mleko. Dobrote so otrokom postregle pridne male dežurne čebelice. V vrtcu se je v času zajtrka mudil log-dragomerski župan, ki je najprej obiskal vse oddelke v Dragomeru ter pokramljal z vzgojiteljicami in malčki, nato pa je odhitel še v loško enoto. Malčki so nam povedali, da je kruh z maslom in sladkim medom eden izmed njihovih najbolj priljubljenih zajtrkov. Modrovali pa so tudi o domačih slovenskih jabolkih. In kot kaže, so dobro razumeli, kaj želijo pobudniki doseči s tem vseslovenskim projektom. Njihov cilj je namreč izpostaviti pomen hrane iz lokalne bližine, obenem pa tudi spodbuditi pripadnost do domačih proizvodov. Kot opozarjajo pri- stojne vladne in nevladne ustanove, ki sodelujejo pri projektu, je hrana iz lokalnega okolja sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj dodatkov, kot so konzervansi in barvila, obenem pa se zagotavlja večjo prehransko varnost. Lani je tradicionalni slovenski zajtrk pripravilo 667 vzgojno-izobraževalnih zavodov, slovenske dobrote pa je lani tretji petek novembra zajtrkovalo 257 tisoč otrok v vrtcih in osnovnih šolah. V. L. / Foto: V. L. Skupnih 200 let ložanskih gasilk! Pred kratkim so okrogle jubileje praznovale tri naše veteranke: Mari (70 let), Dani (70 let) in Tatjana (60 let). Ložanski gasilci smo ob pogostitvi za vse tri slavljenke pripravili torto presenečenja z okroglo letnico 200. Ob dobri kapljici smo skupaj nazdravili in jim zaželeli še veliko zdravih, srečnih ter aktivnih in zadovoljnih let v našem društvu. UO PGD Log Voščilo PGD Dragomer -Lukovica Vsem prebivalcem občine Log -Dragomer, sosednjim gasilskim društvom, članom Gasilske zveze Vrhnika in predstavnikom občine želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2016 ter veliko zdravja, osebne sreče in delovnih uspehov. Zahvaljujemo se za vso izkazano podporo naši dejavnosti. Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - Lukovica NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 37 21. december 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 Ta veseli dan kulture s pisateljico Mileno Miklavčič Ob 215. obletnici rojstva Franceta Prešerna so muzeji, galerije in številne druge kulturne ustanove po Sloveniji tradicionalno povabile na brezplačne predstave, razstave, koncerte in dogodke. Na ta dan je potekalo več kot 380 dogodkov, eden izmed njih tudi v osnovni šoli Log - Dragomer. Kulturno-umetniško društvo Kosec je v goste ob tej priložnosti povabilo žirovsko pisateljico Mileno Miklavčič, ki je predstavila svojo zelo odmevno knjigo z naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače, etnološko obarvani večer pa je popestrila še mlada violinistka Petra Herič. Koščevi kulturniki so v večnamenskemu prostoru osnovne šole tokrat pripravili romantično vzdušje. Obiskovalce je presenetil prijeten ambient s svečami, na mizah so dišali piškoti, postregli pa so jim še s toplim čajem. V tem intimnem ozračju je svojo knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače predstavila pisateljica Milena Miklavčič. Ta je v etnološko razisko- valni knjigi na okoli 350 straneh opisala slovenske običaje in razkrila intimne podrobnosti iz življenja naših prababic, pradedkov ter babic in dedkov, pokukala pa je tudi v slovenske spalnice preteklosti. V knjigi je več kot 1600 ljudi, starih med 75 in 98 let, razkrilo zgodbe, ki so jih starejše generacije največkrat potisnile v ozadje, tako da jih mlajše niti niso imele možnosti slišati. Gre torej za pogled na začetek 20. stoletja, ko je bilo spodnje perilo prej redkost kot pravilo, ko je bila spolnost tabu in se o njej ni veliko vedelo in govorilo, ko so ženske pri porodih umirale. Knjiga je dvignila precej prahu, saj je pravzaprav prva, ki na poljuden, a etnološki način popisuje spolne običaje naših prednikov z začetka 20. stoletja na Slovenskem. Po mnenju bralcev in tudi strokovnjakov knjiga sodi med tiste, ki bi jih morala imeti doma vsaka družina in se ob njej pogovarjati tudi o lastnih in-timnejših družinskih zgodbah. O knjigi je bil v produkciji Dokumentarnega pro- grama RTV SLO posnet dokumentarni film, knjiga pa je še vedno uvrščena med prve tri najbolj rezervirane knjige v slovenskih knjižnicah. S svojo knjigo je pisateljica gostovala po vsej Sloveniji, 250 pogovorno-literar-nih srečanj pa je obiskalo več kot 12.000 ljudi. Etnološko obarvan večer je tudi v večnamensko dvorano osnovne šole privabil veliko obiskovalcev, pisateljica pa je spregovorila o sebi in knjigi, med drugim je razkrila, kaj jo je spodbudilo k pisanju knjige in kako je ta nastajala. Svoje zgodbe iz mladosti so nato s pisateljico in ostalimi zbranimi delili tudi obiskovalci. Kulturni večer je popestrila mlada občanka Petra Herič, ki svoje znanje igranja violine nadgrajuje že 14 let, trenutno je študentka 2. letnika akademije za glasbo, smer violina, pri profesorju Primožu Novšaku. Občinstvu se je ob spremljavi Mojce Lorber predstavila z odlomkom iz opere Carmen. V. L. Kosec vendarle na svojem KUD Kosec je skupaj s Planinskim društvom Rega v odkupljenem stanovanju nad loškim vrtcem dobil svoj prostor. Društvi sta prostore prebelili, uredili razsvetljavo, jih opremili in poskrbeli za ogrevanje. Skupaj s KUD Kosec se boste na njihovih delavnicah po novem lahko sušenim ličkanjem, ustvarile so angelčke, zvezdice, košarice ter vaze. Sicer pa so se na delavnici spoznale tudi z ustvarjanjem s papirjem, izvedele so, kako izdelati spomladanske rože in darilne škatlice iz ovojnega papirja. »Papir se samo prepogiba in že je tukaj škatla. Kar ne mo- eno leto družili v njihovih društvenih prostorih. Sicer pa člani društva tudi pretekli mesec niso mirovali, tokrat so nove veščine in znanja pridobivali na delavnici ročnih spretnosti KUD Drenov Grič. Planinsko društvo Rega in KUD Kosec sta bila uspešna pri kandidiranju na javnem razpisu občine Log - Dragomer za uporabo prostorov v odkupljenem stanovanju nad loškim vrtcem. Kot nam je pojasnila predsednica KUD Kosec Anica Vengust, so se na razpis prijavili le oni in PD Rega in skupaj z njimi si bodo eno leto delili društvene prostore. Pojasnila nam je, da so planinci prostore prebelili in uredili razsvetljavo, nabavili omare, oni pa so poskrbeli za opremo prostora ter osnovni inventar: »Člani obeh dru-štvev smo izjemno veseli in hvaležni občini, da so imeli posluh za nas. Končno smo dobili prijeten prostor za izvajanje delavnic, sestankov ter prijetno druženje.« KUD Kosec se je povezal s KUD Drenov Grič Članice društva so gostovale na delavnici sekcije ročnih spretnosti KUD Drenov Grič. »Udeleženke so nas lepo sprejele, nam pokazale svoje delo, najbolj zanimivi pa so bili izdelki iz koruznega ličkanja,« je povedala Ven-gustova. Dodala je, da so jih članice KUD Drenov Grič naučile rokovanja z iglo in po- reš verjeti, kaj lahko izdelaš z glavnikom in ozkimi papirnatimi trakovi. Sestavile so lepo zvezdo, ovčko, kužka, lonček cvetlic. Zelo zanimivi pa so bili izdelki v tehniki origami,« je bila še navdušena predsednica Kosca. Ta je bila prevzeta nad starodavno umetnostjo, ki se je razvila na Japonskem in s katero ustvarjalci urijo spretnost prstov ter sposobnost hitrih zaporednih ročnih gibov in se ob tem učijo vztrajnosti, natančnosti, doslednosti in zanesljivosti. Vseh teh lastnosti so imele udeleženke očitno dovolj, saj so izdelale košarico iz kar 250 zloženih papirnatih lističev. Miklavž je tudi letos obiskal otroke na Logu Prvi med tremi decembrskimi možmi, Miklavž, se je še pred večernim obdarovanjem tradicionalno ustavil v gasilskem domu na Logu, kjer je otrokom razdelil dobrote. Tudi tokrat so ga spremljali angeli in peklenščki. Sicer pa so še pred prihodom dobrega moža občinstvo s svojim nastopom navdušile Žabice, ki so pripravile krajšo predstavo. Dogodek je organiziral odbor za ohranjanje kulturne dediščine, ki deluje v okviru KUD Kosec, v sodelovanju z Žabicami iz ŠŠD Log in župnijo Brezovica. V. Lovrenčič Foto: KUD Kosec NAS ČASOPIS 433/21.12.2015 CM K 38 Delovno leto je za nami Od lokalnih volitev je minilo dobro leto, zato je čas za bežen pregled delovanja članov Neodvisne liste za razvoj občine - NLRO v organih upravljanja občine in izven njih. Ker je denar pri realizaciji ciljev zelo pomemben, smo se tako pri sprejemanju letošnjega proračuna kot v pripravah na proračun 2016 še posebej trudili in skušali uveljaviti načelo skrbnega ter gospodarnega ravnanja s proračunskimi sredstvi. Občinski upravi smo na sestanku za dopolnitev osnutka proračuna 2016 predlagali "črtanje" nepotrebnih stroškov, zmanjšanje stroškov poslovanja občine, racionalnost pri zaposlovanju in sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci ter zmanjševanje tekočih izdatkov, kjer je to le mogoče. Glede na dejstvo, da nas čaka največji projekt v zgodovini občine, smo sodelovali tudi pri pripravi letošnjega proračuna, s katerim naj bi prihranili 600 tisoč evrov investicijskih sredstev. Tudi pri proračunu za prihodnje leto bomo vztrajali, da bo na tem naslovu, torej za lastne investicije, ostalo več kot milijon evrov, ki jih bomo porabili za sofinanciranje urejanja kanalizacije. Na področju otroškega varstva smo se v zadnjem letu zavzemali za ohranitev vrtca na Logu in subvencije tudi za otroke, ki niso vključeni v vrtec, saj se zavzemamo za svobodno izbiro načina varovanja otrok in ne prisilo za sprejem edine oblike predšolske vzgoje ter varstva. Člani liste smo aktivno in konstruktivno sodelovali tudi pri nastajanju strategije razvoja občine, dajali pripombe in predloge. Včasih so bili naši predlogi upoštevani, še večkrat pa ne. Posebej smo vztrajali pri naslednjih stališčih: - cilji strategije morajo čim bolje "pokriti" splošne potrebe občine in občanov in ne smejo biti le želja posameznih interesnih skupin, - organi občinske samouprave in občinska uprava morajo pregledno, učinkovito in racionalno služiti občanom, jih redno in objektivno informirati ter zagotavljati enakomeren razvoj krajev OLD, - trije člani naše liste smo se pisno distancirali od konsenza v točki, ki se nanaša na podvojen proračun OLD, dokler niso znani viri in načini financiranja realno »podvojenih« proračunov, - o konsenzu udeležencev delavnic lahko govorimo šele po skupni obravnavi pripomb na zapisnike oz. osnutke zapisnikov, sicer gre le za večinsko mnenje, - javna objava poročil o rezultatih ankete. Trije člani liste sodelujemo v svetu za varstvo javnih dobrin, kjer smo obravnavali naslednje probleme: - na ustanovni seji 30. septembra 2015 je župan svetu predstavil njegova področja delovanja, direktorica Komunalnega podjetja Vrhnika pa je podrobno predstavila podjetje, - na drugi seji sveta 4. novembra 2015 smo se člani pogovorili o pomenu sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, zakonskih osnovah za njegovo delovanje, dogovorili smo se o področjih in načinu dela (na sistemskih in konkretnih področjih) ter komuniciranja z uporabniki javnih dobrin v OLD, razpravljali smo o povezovanju sveta z drugimi podobnimi v drugih obči- nah zaradi izmenjave izkušenj ter predstavitvi sveta v Našem časopisu. Zaradi vključitve končnih uporabnikov javnih dobrin v oblikovanje storitev je svet sklenil objaviti naslova, na katera lahko uporabniki sporočajo svoje predloge in pripombe: - elektronska pošta: svujd-ldl@googlegroups.com , - navadna pošta: Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici. Ivan Klenovšek Neodvisna lista za razvoj občine - NLRO MO PD REGA, Planina nad Vrhniko V nedeljo, 18. oktobra, se je na povabilo MO PD Rega zbralo 12 otrok. Zapeljali smo se proti Stari Vrhniki. Otroci so s svojimi nahrbtniki pogumno in uspešno premagovali položne in strme gozdne poti do Planine nad Vrhniko (733 m). V čudoviti jesenski idili v barvah jeseni smo med potjo delali postanke, opazovali okolico in kozice ob ograji, ki so navdušile najmlajše. Otroci so med potjo svojo pozornost namenjali tudi Nataliji, ki je nekaj besed spregovorila o markacijah na drevesih. Pri koči na Planini jih je najbolj navdušil razgledni stolp, visok 22 metrov, kjer je otroke čakal skrivni zaklad, ki so ga morali sami poiskati in ga tudi našli. Z velikim veseljem so se posladkali s čokoladnimi piškoti. Potem smo se odpravili na Kuren (525 m) do izletniške kmetije s čudovitim razgledom na cerkvico sv. Miklavža. Lastnik Lojze Slabe je otrokom razdelil koruzo, da bi privabili srne in muflone. Za ogled živali nam sreča ni bila naklonjena, zato smo se vrnili v dolino novim zmagam naproti. Zapeljali smo se na Ferjanko, na kostanjev piknik. Pridružili so se nam tudi ostali člani PD Rega in upokojenci. Kmalu je zadišalo po pečenem kostanju, odličnem kuhanem vinu in čaju ter slastnih palačinkah. Mladinski odsek je pripravil pester piknik skupaj z navdušenimi otroki in sodelovanjem staršev. Hvala našim članom društva in upokojencem, saj so popestrili prijetno vzdušje nedeljskega sončnega popoldneva. Kostanjev piknik je uspel v družbi vseh 32 udeležencev. Prepričana sem, da se vidimo zopet naslednje leto. Lili Pobuda za ustanovitev dnevnega centra za starejše občane Dragomera in Lukovice Društvo upokojencev Dragomera in Lukovice je na svoji redni seji 3. novembra razpravljalo o problematiki starejših in medgeneracijskem sodelovanju v Dragomeru in Lukovici. Kot je znano, je ta problem že dalj časa prisoten in vedno težji za naše občane, zato je nujno, da v tej smeri nekaj naredimo. Kaj pomeni dnevni center, lahko vidimo v mnogih drugih krajih, kjer to že imajo. V njih preživijo dan mnogi starejši, osamljeni in tudi tisti, ki potrebujejo dnevno varstvo; se družijo in si krajšajo dneve ob raznih delavnicah, igrah in srečanjih z mlajšimi. O takem centru so se pogovarjali že v mandatu bivšega župana, vendar do tega ni prišlo zaradi bližanja novih županskih volitev. Predvideni kraj gradnje objekta - v bližini šole - za občane Dragomera in Lukovice ne bi bil primeren, saj je za starejše občane teh dveh naselij preveč oddaljen. Smotrno pa bi bilo urediti tak center ob domu krajanov Dragomer, kjer bi lahko uredili manjši prizidek. Menimo, da bi bilo dobro prestaviti balinišče za zgradbo doma krajanov (občino) na sedanje teniško igrišče, saj menimo, da tukaj treh teniških igrišč ne potrebujemo. S to spremembo bi se sprostil prostor za manjši prizidek in nove parkirne prostore, ki jih nujno potrebujemo. Prepričani smo, da boste o tem predlogu razpravljali in razumeli stisko starejših občanov, ki postaja vedno večji in pereč problem. Za DU Dragomer - Lukovica predsednik Jože Sevšek NAS ČASOPIS 433/21.12.2015 CM K 39 21. december 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 39 Veseli december za upokojence v Dragomeru Letos smo se resno in z vso vnemo lotili izdelovanja novoletnih voščilnic, drobnih darilc in adventnih venčkov. Pri delavnicah, ki so potekale ob torkih dopoldne in četrtkih popoldne, so se nam pridružili tudi otroci z mamicami in malčki iz vrtca s svojimi vzgojiteljicami. Babice obvladamo različne tehnike, nekaj so pripomogle izkušnje iz preteklih letih, nekaj literatura, pa gospa Vren-kova s svojimi idejami, saj se s tem ukvarja že vrsto let. Naša strpnost, potrpežljivost, dobra volja in vestnost so obrodile sadove. Otroci so bili navdušeni, medtem ko so nam krajšali čas in v nas zbudili občutke potrebnosti druženja različnih generacij. Ob novoletnem praznovanju bodo naših izdelkov deležni vsi, ki pridejo na zabavo, voščilnice pa so namenjene članom društva, ki so starejši od 75 let. Adventni venčki krasijo upokojenski kotiček, najbrž pa si je kdo polepšal z njimi tudi domače okolje. Brez predsednika, ki je poskrbel za zelenje, brez Cvetke in Jožice, ki sta skrbno izbirali različne materiale, in brez navdušenja Kranjčevih otrok, bi bilo vse veliko težje in dolgotrajnejše. Vsem se zahvaljujemo. Čeprav se leto zaključuje, za člane upravnega odbora društva delo še ni zaključeno. Novoletno srečanje bo 12. decembra, po njem pa bo potrebno obiskati vse, ki so dopolnili 75 let, in na srečanje ne bodo prišli. Stisk roke in osebno voščilo mnogim pomenita več kot materialno darilo, zato se bomo potrudili, da obiščemo zares čisto vse še v decembru. Redno poteka tudi merjenje pritiska in vrednosti sladkorja v krvi, zato opozarjamo člane, da to priložnost, ki jim je omogočena v društvu, s pridom izkoristijo. Za nami je leto, v katerem smo skušali dejavnost društva obogatiti, pa vse le ni šlo, kot smo si želeli. Brez sodelovanja članstva je težko biti uspešen. Želimo si, da v leto 2016 vstopite zdravi, polni optimizma in dobre volje ter da se v našem kotičku še pogosteje srečamo. Vesele praznike vsem in SREČNO NOVO LETO. Za UO DUDL zapisala Dragica Krašovec Mrzli in hladni dnevi so kot naročeni za prijetno branje Začenja se novo obdobje bralnega krožka, ki delo nadaljuje v okviru sekcije DVIG. Organizacijske spremembe nas ne motijo in tudi ne vplivajo na izbor del, ki se jih lotevamo. Ostajamo zvesti slovenskim avtorjem, zlasti tistim, ki so s svojimi deli zaznamovali sedanji čas, bolje rečeno čas po osamosvojitvi naše države. V oktobru smo tako prebrali delo avtorice Polone Glavan Noč v Evropi. Avtorica, rojena leta 1974, je roman napisala že leta 2001, pri komaj 27 letih. A nas je vse presenetila s svojo zrelostjo, ko kot navdušena popotnica suvereno prikaže svoje junake na poti z vlakom med Parizom in Amsterdamom. Zgodba bralca pritegne, niti malo ne dolgočasi, potrebno pa je tudi poudariti, da je pisateljica mojstrica uporabe lepega slovenskega jezika. Branje smo nadaljevali z delom Dantejeva hiša, ki ga je napisala pisateljica Mateja Gomboc. Tudi ta roman bralca ne pusti ravnodušnega in knjige ne izpusti iz rok, dokler se ne prebije do zaključka zgodbe. Tudi ta pisateljica sodi v mlajšo generacijo literarnih ustvarjalk, bolj je poznana kot avtorica otroške literature, morda tudi kot avtorica učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik, nekateri pa jo gotovo poznajo kot profesorico slovenskega jezika na Škofijski klasični gimnaziji. Zbirka ženskih avtoric pa tako še ni bila zaključena. Odločili smo se, da od proznih del preidemo k poeziji in podrobneje prelistamo pesmi Mile Kačič (Skoz pomladni dež bom šla, Minevanja). Preden pa smo spregovorile o njej, nas je dosegla novica, da v Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnica Šiška, svojo tretjo izdano knjigo z naslovom Glasovi predstavlja Mirana Likar Bajželj. Gospa Likar je profesorica slovenskega jezika na Osnovni šoli Log - Dragomer in odločili smo se, da se udeležimo predstavitve. Avtorica je svojo prvo knjigo kratkih zgodb z naslovom Sobotne zgodbe izdala že leta 2009. A njena prva kratka zgodba je bila zmagovalka na natečaju za najboljšo kratko zgodbo v prilogi Dela Ona že leta 2006. V letu 2012 je izdala drugo knjigo kratkih zgodb z naslovom Sedem besed. Njena tretja knjiga Glasovi pa je izšla pred kratkim. Naslov knjige zgovorno povezuje zgodbe, ki so nastajale na podlagi glasov, ki so bistveni, vsak za posamezno zgodbo. Postavljene so v čas TUKAJ in ZDAJ, torej aktualne, provokativne in človeku dajo misliti. Tečejo gladko, človeka se dotaknejo, saj izhajajo iz vsakdanjega življenja. Avtorica je pri opisovanju situacij natančna, njeno opazovanje krajev in ljudi je dosledno in raziskujoče. Bralcu odpira možnosti za razmišljanje, iskanje vzrokov in rešitev situacij, v katerih so se znašli akterji posameznih zgodb. Pisateljica je povedala, da je v datumu predstavitve zadnjega dela vendarle tudi nekaj simbolike, saj je prvo knjigo predsta- vila na isti dan in v istem mesecu, kot smo spremljali to zadnjo predstavitev (11. 11.). Priznala je, da je za pisanje o določenih temah potreben pogum, saj v zgodbah razkriva tudi sebe, svoje videnje in poglede na posamezno situacijo, dogodke ter ljudi. Prebrala nam je dve zgodbi. Zlasti zgodba o "badantah", ženskah različnih starosti, narodnosti in poklicev, ki hodijo delat na črno v Italijo (negovat starejše, bolne in obnemogle ljudi), da lahko preživijo, se je močno dotaknila slehernega poslušalca. V zgodbi zaznamo vso bedo tistega časa, ko mnogim posameznikom, kljub poštenemu delu, zaslužek ni omogočal dostojnega življenja. Odločili smo se, da na enem od naslednjih srečanj bralnega krožka podrobneje spoznamo tudi omenjeno avtorico in ostale zgodbe. Včasih v družbi različnih oseb omenim, da šele s prebiranjem sodobnih slovenskih avtorjev spoznavam, kako bogato zbirko njihovih del imamo, koliko novih in dobrih avtorjev odkrivam. Pa me le nejeverno gledajo ali celo rečejo: »A ti ni dolgčas z njimi?« Morda je zasluga naše Alenke, ki zares izbira avtorje in dela, ki izstopajo po branosti, bolj verjetno pa je, da jih preslabo poznamo. Če koga zamika, da bi o njih izvedel več in bolje spoznal njihova dela, naj se nam pridruži. Dragica Krašovec \ Aktualno iz bralnega krožka Članice smo v decembru podrobneje spoznale vsa tri dela Mirjane Likar. Avtorica v svoje knjige vpleta številne lastne izkušnje in zgodbe, ki jih v resnici dobro pozna ter zagotovo z njimi pritegne bralca. V osnovni šoli Log - Dragomer smo se udeležile predstavitve knjige Milene Miklavčič Ogenj rit in kače niso za igrače. Čeprav smo o njej veliko prebrale in slišale že prej, je bilo zanimivo prisluhniti avtorici, ki je povedala, kako je delo nastajalo. Čeprav pravimo, da smo Slovenci zaprti, sramežljivi in težko dostopni, 1600 žensk, s katerimi je govorila, dokazuje, da temu le ni tako. Zanimajo pa nas tudi domačini, ki so izdali svoja dela in o katerih smo že veliko slišali, pa jih še nismo dobile v roke. Vemo za izid Kvaterni-kove knjige o romanju po Španiji, knjigo Mihe Rusa, pa Lovra Sodje in odločili smo se, da tudi ta dela v naslednjih mesecih bolje spoznamo. Če vas branje mika in najdete med naštetim tudi kaj zase, vas vabimo, da se nam pridružite. Dragica Krašovec Regin izlet v neznano V soboto, 14. novembra, se nas je 39 z avtobusom odpeljalo v neznano proti Dolenjski. Kljub našim vprašanjem vodnik Sašo ni razkril vseh točk poti, zato so nas čakala prijetna presenečenja. Zapeljali smo se v Šentrupert (280 m), v deželo kozolcev. Prva jutranja kavica nam je zadišala v gostišču San Tropez. Vodena pot vodnika Saša nas je vodila po obronkih Šentruperta in Steklasove poti mimo Križeve poti in kapele Žalostne Matere Božje. Prvi žig in vpisna knjiga sta nas čakala na grajski pristavi Barbove graščine, kjer stoji spominska plošča Petru Pavlu Glavarju (slovenski čebelarji). Na Veseli gori (324 m), smo se ustavili pri baročni cerkvi sv. Frančiška Ksaverija. Skozi vasico Ravnik smo prišli do vrha vinorodnega griča, kjer smo si ogledali Špolarjevo grajsko klet, se okrepčali in poskusili žlahtni kapljici belega in rdečega vina. V zaselku Okrog (523 m) smo na travnatem hribčku občudovali gotsko cerkvico sv. Barbare. Sledil je strm spust v Drago (290 m) do izletniške kmetije Mo-žina s svojo ribogojnico in postrvmi v lastnem ribniku. Naša vesela in zadovoljna družba pa je želela priti v Nebesa (662 m). Ker tja ni enostavno priti, smo se odločili za vrnitev v Šentru-pert in si ogledali naš prvi muzej na prostem, ki ga sestavlja 19 kozolcev. Z zanimanjem smo sledili vodički, ki nas je popeljala skozi muzej in nam približala področje ohranjanja kulturne dediščine. V soju večernih lučk smo se sprehodili skozi Šen-trupert mimo gotske cerkve sv. Ruperta do gostilne Frelih, kjer je bilo poskrbljeno za kulinarične dobrote in glasbo. Prehodili smo najlepše poti Dolenjske pokrajine, se naužili razgledov na slikovita vinorodna gričevja z zidanicami v prelepih jesenskih barvah. Člani PD Rega in ostali udeleženci se Sašu zahvaljujemo za lepo pripravljen izlet. Bilo je preprosto čudovito. Lili NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 40 40 NAŠ ČASOPIS Ç1 , • 21. december 2015 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Črna kronika - oktober-november 2015 • Črna kronika - oktober-november 2015 • Črna kronika - oktober-november 2015 • Črna kronika - oktober-november 2015 Območje Policijske postaje Vrhnika Vrhniški policisti so imeli oktobra znova precej opravka z zaskrbljenimi nepridipravi. V tolovajskih vrstah naj bi se namreč že nekaj časa hudo grizli zavoljo trpečega in tlačenega delavskega razreda. Za to so v slogu nekoč razvpitih ludistov okrivili kar delovne stroje. Rešitev je bila na dlani. Ob času, ko se večina odpravlja v poštene službe, so se sami odpravili v najbližje garaže in lope. Iz ene je zmikavt odnesel stroj za poliranje in brušenje parketa, dve brusilki in krožno žago. Menda bo zdaj vso zimo veselo brusil in poliral svoj bukov značaj. Iz vrtne lope na Logu pa so odnesli nahrbtno kosilnico Kawasaki, samohodno kosilnico s tremi kolesi in več ročnega orodja. Da bi storilce izdala lično pokošena zelenica pred hišo, se bojda ni za bati, dela naj bi se namreč otepali bolj kot živina brencljev. Z ničimer pa se ni uspel okoristiti njihov plašni kompanjon, ki je sicer uspešno obdelal atrijska vrata stanovanjske hiše na Vrhniki, se zatem spravil nad omare in predale v mrzličnem iskanju dragocenosti, nazadnje pa jo pred hišno alarmno napravo praznih rok popihal v neznano. Hudo se je uštel tudi zmikavt, ki je v Domžalah sedel v tujo Škodo Octavio. Vleklo ga je na jug, v tople kraje, a mu je že pred cestninsko postajo na Logu postalo prevroče pod petami. Smrtni strah pred policijsko patruljo ga je pognal celo prek visoke ograje in naprej v negotovo prihodnost. Avto je bil vrnjen pravičnemu lastniku, za njim, kot tudi ostalimi naštetimi, pa možje zakona še poizvedujejo. Med drugim so bili policisti oktobra poklicani na kraj hude tragedije, kjer je gradbeni delavec omahnil kar šest metrov v globino. Padec je sicer preživel, a s hudimi telesnimi poškodbami. Odgovorno osebo delodajalca zdaj čaka zagovor pred sodiščem zavoljo kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu, saj naj bi pri gradbenih delih ravnal v nasprotju s predpisi in s tem tudi povzročil nesrečni dogodek. Taisti mesec je bila policijska patrulja obveščena o vozniku, ki je očitno vozil veleslalom po regionalni cesti z Vrhnike proti Ljubljani, na vozilu pa naj bi mu manjkala celo ena od pnevmatik. Prestregli so ga v Logu pri Brezovici, kjer so po temeljitem pregledu ugotovili, da se ga je slalomist, preden je sedel za volan, pošteno nadelal in med vožnjo že stolkel prednje in zadnje levo platišče. Zato so mu priskrbeli izredni prevoz v prostore za pridržanje, kjer je počakal, da se mu je razkadila megla v glavi. Ostalih udeležencev v prometu pa vsaj s starim vozilom ne bo več ogrožal, saj so mu ga kratko malo zasegli. Na cestah je bilo stanje oktobra, kljub omenjeni intervenciji, vse prej kot rožnato. Zabeleženih je bilo kar petnajst prometnih nesreč, od katerih sta se dve končali z lažjimi telesnimi poškodbami in ena s hudo telesno poškodbo. Novembra so neutrudni dolgoprstneži nadaljevali svojo tatinsko epopejo po vrhniškem koncu. Eden od njih je že ob mraku pri-racal pred hlev na Logu in se sila začudil zaklenjeni obešanki na vratih. Meni nič tebi nič jo je ihtavo odstranil in šele v notranjo- sti spoznal, da je zašel v tuje jasli. Ko pa je bil že tam, je pograbil modro motorno kosilnico s črnimi ročkami, znamke BCS tip 850 WS MAX, ter otep slame in odtaval v noč. Po Vrhniki se je potikal tudi bodoči triatlonec. Najprej je tekal od kleti do kleti, nakar je iz ene od njih sunil lepo, črno-rdeče gorsko kolo znamke Scott Aspect 10 in zdirjal v neznano. Informacije, v koliko luž se je pri tem zvrnil, še čakamo. Okoli vogalov stanovanjskih hiš v Borovnici pa se je smukal še neznani rokomavh. Ko je našel primerno tarčo, kjer so bili domači zdoma, si je z orodjem odprl pot skozi okno v notranjost. Široko se mu je zasmejalo ob bogati najdbi - bančni kartici s priloženo pin kodo. Da se je nemudoma odpravil po gotovino na najbližji bankomat, verjetno ne rabimo posebej praviti. Kot muho na iztrebke pa je nekega drugega tatiča pritegnila nič hudega sluteča denarnica na sprednjem sedežu avtomobila na Vrhniki. Nekaj časa se je še slinil po oknu, a ga nato razbil in jo podurhal proč z bogatim plenom. Vrhniko je pretekli mesec proti volji lastnika zapustil tudi beli VW Golf VI 1.6 TDI, z registrsko številko LJ JE-384. Če ste ga opazili, oziroma imate kakršnekoli informacije o tolovaju, ki ga je izmaknil, nemudoma pokličite na številko 113 oz. 080 1200. Enako seveda velja za vse prej naštete primere nečednih poslov. Prometnih nesreč je bilo pretekli mesec pol manj kot mesec pred tem, a so od osmih tri še vedno terjale tudi zdravstveni davek. Nesreča, ki se je pripetila na avtocesti v bližini cestninske postaje Log, se je končala celo s hudimi telesnimi poškodbami. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič Na območju Dobrove in Polhovega Gradca ter Horjula je bil oktober za može v modrem pretežno miren mesec. Lumpa, ki ni prvi in verjetno tudi ne zadnji, prišel na idejo zastonjskega točenja goriva na bencinskem servisu, so uspeli izslediti. Seveda je to poskusil z ukradenimi registrskimi tablicami, katere je lastnik že pred tem prijavil kot izgubljene. Glede poplačila vsega naštetega se bo verjetno že v kratkem zagovarjal pred pristojno sodno instanco. Na horjulskem koncu so imeli možje postave opravka s skupino razgrajačev. Ob prihodu so se pogovorili z oškodovancem in po zbranih obvestilih vsem kršiteljem javnega reda in miru gladko razdelili plačilne naloge. Prijavo kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe oz. onemogočanja stikov z otrokom so prav tako skrbno obravnavali. Po vseh zbranih obvestilih bo o zadevi obveščeno pristojno tožilstvo. Požar v Horjulu je sicer terjal prisotnost policistov, a po ogledu kraja dogodka slednji niso ugotovili elementov kaznivega dejanja. Rdečega petelina je priklicala tehnična okvara, o čemer so seveda obvestili okrajno državno tožilstvo. Tem koncem so bile povečini prihranjene tudi prometne nesreče. Pripetila se je zgolj ena, kjer je še najbolj trpelo plehovje. Povzročitelju, ki bi moral osvežiti svoje znanje o cestnoprometnih predpisih, so na kraju izdali plačilni nalog zaradi kršitev določil Zakona o pravilih cestnega prometa, poplačilo materialne škode pa mu tudi ne uide. Zbral in uredil: Damjan Debevec 3k oirían * SPALDING .Nova KBM GENERAI! PETROL SONY. Avto Aktiv tfn ENERGIJA <^europlakati MfcS» NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 50 50 NAS časopis v Sport in rekreacija 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KK Vrhnika Strah in trepet nasprotnikov Kot smo poročali, se je nova tekmovalna sezona začela za skoraj vse selekcije. Na svoje prve tekme čakajo le še najmlajši pionirji U-11, ki bodo s tekmovanjem začeli januarja 2016, in mladi nadebudneži štirih šol košarke KK Vrhnika - OS Antona Martina Slomška, OS Ivana Cankarja, OS Horjul in OS Log - Dragomer. Najzanimivejše in najuspešnejše so, že drugo leto zapored, predstave mladinske selekcije. Mladinci so pred nedavnim začeli drugi del tekmovanja v 1. B SKL - zahod. Odigrali bodo štirinajst tekem proti močnim nasprotnikom, s tekmovanjem pa bodo končali v marcu 2016. Splošna Plovba Portorož, Par-klji in UKK Koper. Po treh tekmah je izkupiček ena zmaga in dva poraza. Celotna ekipa je sestavljena iz fantov, rojenih leta 1998 in mlajših, kar pomeni, da bodo v tej kategoriji lahko igrali še naslednjo sezono. Prvi cilj, uvrstitev med 24 najboljših ekip v Sloveniji, Ekipa tekmuje v ligi kot leto poprej in v prvem delu so tekmovanje končali na prvem mestu skupine z enim samim porazom. V drugem delu pa je skupina združena z ekipami, ki so bile v spodnjem delu lestvice najmočnejše mladinske lige 1. A SKL. V drugem delu tekmovanja tekmujejo proti ekipam Grosuplje, Ljubljana B, Nova gorica Mladi, Ježica, je že dosežen. Drugi cilj, ki pa bo težje dosegljiv, je končna uvrstitev med šestnajst najboljših ekip v Sloveniji, kar bi prineslo neposredno uvrstitev v drugi krog kvalifikacij za naslednjo sezono in tam tudi mesto nosilca. Igralci so skozi sezono pokazali velik napredek, trije od njih že dobivajo priložnost v članski ekipi. Tekme mladincev so zelo za- nimive in dobro obiskane, za kar velja zahvala vsem navijačem, hkrati pa ste vabljeni še vsi drugi. Ekipi U-15 in U-17 sta svoje tekmovanje začeli v drugem krogu 1. SKL. Po prvem delu so vrhniški košarkarji pristali na repu lestvice, toda vsem porazom je botrovala smola, saj so jih izgubili v zadnjih izdihljajih tekem. V drugem delu so košarkarji mnogo bolj suvereni in borbeni, kar se odraža na samem rezultatu. Tudi mlajši košarkarji pionirji U-13 svoje tekmovanje nadaljujejo v drugem delu sezone. Po najmočnejših ekipah v Sloveniji, ki so jih Vrhničani dobili v prvem delu, se tekmovanje v drugem razvija v prid mladih košarkarjev, saj so svoj prvi pohod končali z zmago in porazom. Kot smo že poročali, članska ekipa melje svoje nasprotnike v novi tekmovalni sezoni 2015/2016. Dvorana OŠ Antona Martina Slomška je letos še »neosvojljiva«. Tudi v gosteh mladci meljejo svoje nasprotnike. Pogled na lestvici je zmagovit: osem zmag in brez poraza. Vsa ekipa je razpoložena tudi strelsko; vsako tekmo se prebudi nov igralec, ki odloči tekmo v prid Vrhničanov. Do konca sezone bodo na Vrhniki še drugi del tekmovanja in vse povratne tekme v 4. SKL. Celoten razpored je objavljen na spletni strani www.kzs.si. O vseh novicah vas bomo ves čas sproti obveščali na straneh www.kkvrhnika.si, na strani Facebooka KK Vrhnika in na spletnih straneh portala Moja občina Vrhnika. Vse zveste navijače lepo vabimo, da se še naprej tako množično udeležujejo domačih tekem vseh selekcij KK Vrhnika v dvoranah OŠ Ivana Cankarja in OŠ Antona Martina Slomška. Natančne ure tekem bodo objavljene na plakatih, s katerimi prekrivamo oglaševalske površine na Vrhniki. Vabljeni, vstop je prost! KK Vrhnika Mlajše košarkarje obiskali slovenski prvoligaši Drobnjak: »Trenirajte, a ne pozabite na šolo!« Vrhnika, 8. december - V pričakovanju košarkarskega spektakla All Stars, ki bo konec decembra na Vrhniki, so mlajše selekcije Košarkarskega kluba Vrhnika obiskali trije slovenski prvoligaši: Dragi-ša Drobnjak (Tajfun), Jan Močnik (Helios Suns) in Smiljan Pavlič (Senčur). Mladim so položili na srce, naj trenirajo in trdo delajo, kajti le tako bodo uspeli v košarki. Slikovit pa je bil tudi Dragi-ša, ki je mladim položil na srce, naj ob tem ne pozabijo na šolo. »Trenirajte, a ne pozabite na šolo! Ta mora vedno ostati na prvem mestu.« Zanimivi uri treninga, ki si ga bodo mladi verjetno za dolgo zapomnili, sta prisostvovala tudi Lipko, ma -skota slovenske košarke, in župan Stojan Jakin, ki je bil nekoč član vrhniške košarkarske zveze. Župan je spomnil na »nikoli bolj sladko« zmago Vrhnike nad Olimpijo pred desetletji, o kateri še dandanes govorijo tedanji vrhniški košarkarji in navdušenci nad tem športom. Gašper Tominc, foto: GT ŠD Brezje 5 : 3 NK Marjan Horjul - Po izenačenem dvoboju prvega polčasa, je sledil šok v drugem, ko je Ožbej Petrovčič zabil gol v lastno mrežo. Dva gola Gabra Zajca sta bila premalo, da bi izničila prispevek Gregorja Grda-dolnika in Aljaža Škarabota, ki sta prispevala vse 4 gole za Brez'nčane. Končni rezultat je bil tako 5:3 v njihovo korist. Krampi Domžale 1 : 6 ŠD Šentjošt - Po dveh golih vodstva po prvem polčasu so Šentjoščani drugega zaključili s petimi goli razlike sebi v prid. Svoj dan je imel Nejc Droftina, ki je mrežo nasprotnika zatresel kar štirikrat! Ježi Žažar 5 : 3 Disko Kralji Horjul - Dvoboj za okroglo usnje so prepričljivo začeli prvi in pobudo obdržali do konca prvega polčasa (3:1). Grega Čepon je na začetku drugega polčasa zabil še svoj drugi in tretji zadetek za Kralje, a odgovor Ježev je bil silovit: nasprotnikovo mrežo so zatresli še dvakrat. Med Žažarčani je s tremi zadetki izstopal Bernard Trček. ŠD Setnik 2 : 2 NK Marjan - Verjetno največje presenečenje tokratnih dvobojev je remi med ekipama ŠD Setnik in NK Marjan Horjul. V izenačeni tekmi je za najlepšo potezo poskrbel Ahac Lončar, ko je z natančnim strelom iz svoje polovice igrišča matiral nasprotnega vratarja Andreja Gerjola. Pri Marjanih velja izpostaviti še vratarja Petra Hribernika, ki je poskrbel, da so Setničani oddali svoji prvi dve točki. Za slednje sta gola prispevala Rok Ger-jolj in Klemen Kožuh. Krampi Domžale 1 : 4 Ježi Žažar - Krampi so po Golu Matjaža Mihelčiča držali neodločen rezultat globoko v prvem polčasu tekme, nakar je Andrej Jazbar, kapetan nasprotnikov, dvakrat zatresel domžalsko mrežo, po še enkrat toliko pa naveza Janez/Bernard Trček. Zimska malonogometna liga NašGOL V nedeljo, 13. decembra so se v Športnem parku Horjul odvile tekme 4., 5., in 6. kola. Videli smo lepo število zadetkov in odličnih obramb, po drugi strani pa tudi kar nekaj zapravljenih priložnosti, razgretih strasti in napetih dvobojev. Slišali smo tudi kakšno kletvico, videli nekaj opraskanih rok in nog, je pa vse potekalo tako, kot se za nogomet spodobi - v žaru borbe. Pripravili smo vam kratek povzetek vseh desetih tekem in s tem povezane najzanimivejše podatke. rezultatom 4:4, kar bi pomenilo, da bi vodstvo «Bj NA. SÍ? ©L Nejc Droftina ŠD Brezje 2 : 4 ŠD Šentjošt - Če sloni napadalna igra Breznčanov pretežno na četverici Ška-rabot/Urbančič/Grdadolnik/Blagojevič, je igra fantov iz Šentjošta bolj raznolika. Ekipa z najboljšim napadom in obrambo v ligi tako tudi tokrat ni razočarala. Nejc Droftina je za gol in podajo zbral novi dve točki, igralec tekme pa je bil nedvomno Tadej Kavčič, ki je prisilil sicer odličnega vratarja Owowo, da je moral kar trikrat pobrati žogo iz svoje mreže. ŠD Setnik 5 : 0 Krampi Domžale - Tempo napornih tekem je terjal davek pri ekipi Domžal, ki tokrat ni našla poti v nasprotnikovo mrežo. To pa še ne pomeni, da gola tudi niso dosegli. V neslavno statistiko doseženih golov, ki končajo v lastni mreži se je vpisal Matic Jereb. Na drugi strani je svojo osebno statistiko močno oplemenitil Krištof Janša, najboljši igralec lige po številu doseženih točk. Za Setnik je prispeval 2 gola in 2 podaji, druga dva gola pa ie pri- speval še Gašper Oblak. ŠD Brezje 5 : 2 Disko Kralji Horjul - Kralji so prikazali eno najslabših iger in po izjemno raztreseni igri v prvih treh minutah prejeli prav toliko golov. Blestel je glavni golgeter ekipe iz Brezij, Damjan Urbančič, ki je štirim golom dodal še asistenco in praktično lastnoročno premagal Kralje nočnih klubov, za katere sta za lepotni popravek in poraz z 2:5 poskrbela Jakob Potokar in Mitja Mirtič. ŠD Šentjošt 8 - 0 NK Marjan Horjul - Na 9. tekmi se je nadaljevala nadvlada Šentjoške-ga napada pod taktirko Nejca Droftine, Jošta Oblaka in Tomaža Demšarja. Marjani so odigrali z naskokom najslabšo tekmo, tako da je tudi vtis remija proti Setničanom nekako zbledel. ŠD Setnik 5 : 4 Disko Kralji Horjul - Vodilna ekipa lige, ŠD Setnik, je bila pred navidez lahko nalogo - premagati predzadnje uvrščene Kralje iz Horjula. Kralji so začeli odločno in s čvrsto igro tudi dvakrat povedli. Glavno vlogo pri Kraljih je prevzel Jakob Potokar, ki je dosegel dva izjemno lepa gola iz polrazda-lje, priključek za Setničane pa je držal Izidor Kržišnik. Kazalo je, da se bo tekma končala z na lestvici prevzela ekipa ŠD Šentjošt. Minuto in pol pred koncem tekme pa je na sceno ponovno stopil najboljši posameznik Setničanov, Krištof Janša, in kapetansko odločil tekmo za končni rezultat 5:4 in s tem poskrbel, da so po polovici odrigranih tekem obdržali eno točko naskoka nad njihovimi velikimi rivali, ekipo ŠD Šentjošt. Najboljši posameznik tokratne športne nedelje je postal igralec ŠD Šentjošt, Nejc Droftina, ki je dosegel 8 točk, od tega kar 7 golov. Na lestvici najboljših posameznikov je vrstni red sledeč: Krištof Janša (16 točk), Damjan Urban-čič (14 točk), Nejc Droftina (12 točk), Aljaž Ška-rabot (11 točk), Tadej Kavčič in Izidor Kržišnik (oba 10 točk). 1. mesto ohranja ekipa ŠD Setnik (16 točk), 2. mesto ŠD Šentjošt (15 točk), 3. Ježi žažar s tekmo manj in 4. ŠD Brezje pa si delijo enak izkupiček (9 točk). Več informacij o ligaškem dogajanju najdete na naši spletni strani www.nasgol.si in na FB profilu NašGOL. Z ligaškim tekmovanjem nadaljujemo v nedeljo, 10. januarja 2016. Grega Čepon NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 51 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija MAŠ ČASOPIS 51 Nogometna šola DREN Končali smo uspešno sezono, ideje in cilji za novo koledarsko leto pa so postavljeni. Spomladanske priprave v Novigradu so potrjene in objavljene na spletni strani sd-dren.si. Vadba atletike ob sobotah se vedno bolj potrjuje kot prava naložba za prihodnost. V tokratni številki vam predstavljamo prvi del naše nogometne šole. U-13A - brez izgubljene točke Fantje pod vodstvom Iztoka Grudna so bili v jesenskem delu nekaj razredov boljši od svojih nasprotnikov v ligi, saj so na enajstih tekmah zabeležili enako število zmag z golom razlike 66 : 1. Skoraj vsak teden so odigrali tudi prijateljsko tekmo, kjer so igrali 11 : 11 s klubi, kot so Domžale, Bravo, Olimpija in Brinje. Te tekme so bile bolj zanimive in so postregle z več kombinatorike na obeh straneh. Tudi tu so naši fantje pokazali več na igrišču in po večini premagali na- sprotnike. Fantje so v zimskem delu prijavljeni v Zimsko ligo na Ježici v Ljubljani. U-13B - dobro delo kaže rezultat Fante je v zaključku jesenskega dela prevzel trener Jan Zaletel in z njimi izgubil proti favorizirani ekipi Domžal, zmagal proti ekipi Krima in igral neodločeno na tekmi proti ekipi iz Črnuč. Fantje so v povprečju leto ali dve mlajši od svojih vrstnikov, pa kljub temu kažejo željo po kombinatorni igri. Dobro delo obeh Janov (Kraglja in Zaletela) se kaže predvsem v igri in priložnostih na igrišču. V zimskem delu se bo ekipa pomerila na prijateljskih tekmah v dvorani in na umetni travi. U-11 - naredila ogromen individualen napredek Selekcija U-11 je odigrala vse tekme v jesenskem delu prvenstva. Tekmo- vanje smo zaključili z lepo zmago doma proti ekipi Bele krajine. Ekipo Drena je tokrat prvič vodil njihov novi trener Jan Zaletel. Selekcijo je prevzel v dobrem stanju od prejšnjega trenerja Jana Kraglja, ki je postal pomočnik trenerja članske ekipe Tolmina, ki tekmuje v drugi Slovenski nogometni ligi. Ekipa lepo napreduje. S prisotnostjo in delavnostjo na treningih, ki bodo sedaj potekali v Slomškovi dvorani trikrat na teden, pa se bo njihovo znanje še izboljšalo. U-10 - uspešna na vseh področjih Gašper Stržinar trenira fante že tretje leto. Gašper daje velik poudarek na motoričen razvoj vseh udeležencev ter dobro vzdušje v ekipi, ki se kaže na treningih in tekmah ter tudi na vseh rojstnodnevnih zabavah in drugih druženjih, ki povezujejo selekcijo v pravo »klapo«. Tako ni naključje, da je ekipa z Drenovega Griča ena najboljših v svoji ligi. Fantje trenirajo trikrat na teden v Slomškovi dvorani in bodo v zimskem času odigrali nekaj prijateljskih tekem in turnirjev. Trenerji in uprava Športnega društva Dren vam želimo vesel božič in srečno, zdravo in uspešno novo leto. Autosport Jazon osvojil naslov državnega prvaka v Avtošportu 2015 Za vrhniškim društvom Autosport Jazon je odlična sezona. Potem ko smo v letih 2013 in 2014 osvojili drugo mesto, se je Jazon v letošnji sezoni povzpel na sam vrh slovenskega avtošporta. Barve društva je zastopalo dvaindvajset voznikov, ki so s svojim delom, voljo in talentom in ob podpori preostalih članov osvojili sedem naslovov državnih prvakov v posameznih kategorijah. pravo tekmovalnih vozil. Člani društva Autosport Jazon smo s svojim delovanjem, predvsem v ureditvi prostora nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki, dokazali, da znamo delovati tudi zunaj okvira naše osnovne - športne dejavnosti. Podoba parka in drugih površin se že sedaj kaže v popolnoma drugačni luči, kot smo je bili vajeni prejšnja leta. Na ta del našega delovanja smo še posebno ponosni. Ob koncu tekmovalne sezone in leta 2015 bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam stali ob strani in nas razumeli na naši poti. Brez nekaterih podjetij in številnih posameznikov, ki vsak po svojih močeh sodelujejo pri delovanju društva Autosport Jazon, si poti do vrha ne bi mogli zamisliti. To so: UJkC Največje presenečenje slovenskega avtošporta v sezoni 2015 je prav gotovo Vrhničan Boštjan Avbelj. V svoji krstni sezoni je dobesedno pometel s konkurenco v krožnohitro-stnih dirkah. Osvojil je naslov državnega prvaka v generalni razvrstitvi, prav tako prvo mesto v pokalu Twingo in pokalu ESEST-V4(TWC). V reliju sta državna prvaka NOVOLETNI SMUČA OTROKE IN MLADI RSKI TEČAJI ZA NO 5 DNEVNI TEČAJI ALPSKEGA SMUČANJA NA KRVAVCU TERMIN: 26. - 30. 12. 2015 delo na snegu 9.00 - 13.00, odmor za malico 11.00 - 11.30 ZAČETNI TEČAJ: NADALJEVALNI TEČAJ: osnove alpskega smučanja prilagajanje na smuči in ostalo opremo drsenje v osnovnih položajih smučarski loki uporaba žičnic V BOROVNICI V NOTRNAJIH GORICAH NA DOLGEM MOSTU NA VRHNIKI PRIJAVE IN DODATNE INFORMACI • e-pošto: mario@nasmuci.si • telefon: 041-497-514 Mario Blagojevič • prijave do zapolnitve prostih mest • plačilo tečaja ob prijavi ali prvi dan pred • osnovno vijuganje • spremembe naklonin in ritma smučanja • izkoriščanje stranskega loka smuči • smučanje v poligonu • snowpark CENA NOVOLETNEGA TEČAJA: • s prevozom - 170* € * V ceno je vključena smučarska vozovnica, topli obrok na smučišču, čaj, zaključno tekmovanje, diplome ter presenečenje odhodom kombija ORGANIZIRAMO TUDI: • VIKEND TEČAJE • INDIVIDUALNO POUČEVANJE • ALPSKA ŠOLA Pred odhodom pošljemo e-pošto z Informacijami o opremi, Izbiro smučI In url odhoda. Tečaje vodijo naši licencirani učitelji smučanja, z veljavno licenco Smučarske Zveze Slovenija. Program in urnik dobite ob prijavi. Več o nas si lahko preberete na spletni strani WWW.NftSMUCI.SI. divizije 2 v svoji prvi sezoni z dirkalnikom Peugeot 208 R2 postala Matjaž Mihevc in Nives Verbič. Matjaž je v lanski sezoni osvojil prvo mesto v diviziji 1 (do 1400 ccm), kjer je konkurenca največja. Letos pa je to ponovil v diviziji 2, ki je mnogo večji zalogaj v tehničnem pogledu, predvsem pa v finančnem, kar dokazuje dejstvo, da je Matjaž eden redkih, ki mu je uspelo osvojiti vrh v dveh različnih divizijah zaporedoma. V diviziji 3 je drugo mesto osvojil sovoznik Robert Markič (Renault Clio Williams), na tretje pa se je povzpela posadka Samo Golob/Matej Sedej (Renault Clio Williams). V diviziji 1 je naslov podprvaka med sovozniki osvojil David Kavčič, ki je skupaj z voznikom Rokom Jerkičem slavil tudi z naslovom državnega prvaka v pokalu Yugo. V gorskohitrostnih dirkah je državni prvak divizije 2 postal Primož Kostajnšek (Škoda Felicia Kit Car), naslov mladinskega državnega podprvaka pa je dobil Tilen T. Pogačar (Golf mk1). Avtošport je finančno izredno zahteven šport, zato smo pri pripravi tekmovalnih vozil odvisni predvsem od lastnega znanja in medsebojnega sodelovanja. Prostori v nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki, ki smo jih pridobili letos, so nam pri tem v izredno pomoč. Zgradba počasi dobiva novo podobo, vsak mesec je v njej več orodja in drugih nujno potrebnih pripomočkov za pri- (jv vorqcilnnl ^(Pr * VRHNIKA Srečno 2016! Autosport JAZON V dneh, ko se poslavljamo od starega leta in s pričakovanjem zremo v novo, si delamo nove načrte, nove zaobljube, vam ŠPORTNO DRUŠTVO BEVKE želi le dobre stvari! Naj se vamjik v letu 2016 zgodi čim več! Vsem članicam, članom in vsem drugim krajankam in krajanom Bevk ter vsem simpatizerjem Športnega društva Bevke želimo, da vas leto, ki prihaja, obdari s srečo, zdravjem in osebnim zadovoljstvom! Veseli bomo, če se bomo v letu 2016 čim večkrat srečali na Športnem parku Bevke. Športni pozdrav! ŠD BEVKE Predsednik: Mitja Vehar ODHODI NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 52 52 MAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si GiB za VSE Vadba za nosečnice je namenjena bodočim mamicam. Vadba pozitivno vpliva na nosečnost in lajša porod. Največ udeleženk v skupini je pet, tako da se lahko vsaki bodoči mamici tudi posebej posvetimo in ji svetujemo. Vadbe bodo potekale v popoldanskem času. Individualna vadba za mamice po porodu je namenjena hitrejšemu okrevanju po porodu. Individualna vadba poteka približno do 8. oz. 12. tedna po porodu, odvisno od poroda. Vadba je prilagojena vsaki mamici posebej, in sicer vsebinsko (izbira vaj glede na zdravstveno stanje in sposobnosti) in časovno (dan in ura sta prilagodljiva). Vadba za mamice z dojenčki je namenjena mamicam po porodu in njihovim otrokom. Mamice se vadbe lahko udeležijo že po 8. oz. 12. tednu po porodu (odvisno, kako se mamica po porodu hitro zaceli). Največ udeleženk v skupini je pet. Tudi tu je vadba prilagojena vsaki mamici posebej, glede na njene sposobnosti. Prav tako je vadbena vsebina prilagojena vsakemu dojenčku posebej. Vadbe bodo potekale v dopoldanskem času. Vadba za malčke je namenjena vsem otrokom od 1. do 3. leta starosti. Z vadbo vplivamo na otrokov gibalni, socialni in miselni razvoj. Vadba bo potekala skupaj s starši, kar bo za vašega malčka in vas enkratna priložnost za navezovanje stikov, medsebojno spoznavanje in še mnogo več ... Na vadbo je največ osem otrok. Vadba za starostnike je namenjena vsem upokojencem. Z vadbo v zrelih letih si lahko omogočite kakovostnejše preživljanje prostega časa, podaljšate si lahko obdobje samooskrbe, olajšate si bolečine in omogočite lažje gibanje. S pravilno vodeno vadbo boste lahko dosegli boljšo gibljivost, večjo moč, izboljšali ravnotežje . Na vadbo je največ deset udeležencev, vadbe pa bodo potekale v dopoldanskem času. Vadba za odrasle ženske in moške od osemnajstega leta naprej. Namenjena je vsem, ki se radi gibate ali bi se želeli začeti gibati ne glede na to, kakšne zdravstvene težave imate, saj je vadba prilagojena posamezniku. Z vadbo vam pomagamo preprečiti in lajšati bolečine v hrbtenici in pomagamo pri izboljšanju gibalnih sposobnosti. Največ je deset udeležencev na vadbo, ki bo potekala v popoldanskem času. Vse vadbe so strokovno vodene z usposoblje- & Vadbe za nosečnice & Individualna vadba za mamice po porodu & Vadba za mamice z dojenčki & Vadba za malčke & Vadba za starostnike & Vadba za odrasle Začetek vadb bo 4. 1. 2016, potrebne so predhodne prijave, ker je v skupinah število mest omejeno. Stik za prijave, informacije: 040 560 807 gibzavse@gmail.com nim in licenciranim strokovnim kadrom z večletnimi izkušnjami! Vljudno vabljeni, da se nam pridružite! Z vadbami bomo začeli prvi teden v januarju 2016 (v tednu od 4. 1. 2016). Za več informacij, prijave na vadbo ipd. smo dosegljivi na: 040 560 807 ali gibzavse@gmail.com Z vsemi informacijami kmalu tudi na spletni strani . Ko bo zapadel sneg, bomo začeli s tečaji alpskega smučanja za otroke in odrasle ter s tečaji teka na smučeh za otroke in odrasle. Atletska sezona je končana, priprave za naslednjo so v teku saj so atleti z elemente, ki bi Treningi za dosego forme za novo prihajajočo sezono, ki se bo začela januarja 2016, so v polnem teku, rezultati letošnje sezone pa so že pozabljeni, mislimi že na zimskem dvoranskem prvenstvu, ki bo v januarju. Se pa z minulo sezono ukvarjamo trenerji; analiziramo jo in poskušamo najti tiste nam lahko prišli prav za sezono, ki jo načrtujemo. Naj na kratko povzamem največje uspehe. Leta 2015 se je iz Atletske sekcije Vrhnika, ki deluje v sklopu Športnega društva, štirinajst atletov uvrstilo med prvih šest v državi, od tega deset med prve tri, dva pa sta postala državna prvaka. Kot smo pisali že prejšnjič, so se štirje naši atleti uvrstili v reprezentanco in uspešno zastopali našo državo. Izza Obal je ob tem kot članica slovenske štafete 4 x 100 metrov z izvrstnim tekom primaknila svoj delež pri postavitvi novega državnega rekorda, ki je bil dosežen na peteroboju Slovaške, Češke, Hrvaške in Madžarske v septembru. V avgustu smo imeli priprave v Slovenj Gradcu, ki so lepo uspele in bile dober pokazatelj forme naših atletov. Predvidevanja so se uresničila, saj so se vsi udeleženci priprav na jesenskem državnem prvenstvu za posameznike uvrstili med prvih pet v državi. Za naslednje leto načrtujemo več aktivnosti v kategoriji U-12, tako da bi tudi pri najmlajših dosegli 4 do 5 uvrstitev med najboljših pet v državi. Pestro bo tudi pri mlajših mladincih, ki v prvem letu nastopanja še tekmujejo za ASV. Kar štirje so potencialni kandidati za odličja. Seveda bomo spremljali tudi naše atlete, ki bodo v naslednji sezoni nastopali za druge klube. Kot smo že pisali, morajo naši atleti po prvem letu nastopanja v mlajši mladinski konkurenci zapustiti našo sekcijo, kjer jim ne moremo več nuditi optimalnih razmer za trening. Glavni razlog za to je neustrezen stadion. Atleti in najbrž vsi drugi uporabniki stadiona si želimo, da bi tudi Vrhnika dobila objekt, kakršen ji pripada. Vrhniški stadion je eden redkih, ki nima umetne podlage. Vse kaže, da bomo še naprej obdržali sloves občine, ki ima odlične, zelo dobre atlete, obenem pa najslabši stadion v Sloveniji. Za naslednje leto smo se v ASV odločili, da bomo pripravili program atletike tudi za starejše, torej tiste, ki ste že v zrelih letih in bi radi začeli aktivneje preživljati svoj prosti čas. Pri sestavljanju programov smo opravili kar nekaj pogovorov in mnogo sogovornikov je povedalo, da bi se radi ukvarjali s športom, vendar za to nimajo dovolj kondicije in izkušenj. Nekateri so izpostavili dejstvo, da je rekreacija preveč vezana samo na tek ali igre z žogo in da se vanjo ne vključuje drugih elementov. Upoštevali smo želje in pripravili okvir vadbe, za katerega menimo, da je dovolj raznovrsten in od udeležencev ne terja predznanja oziroma fizične priprave. Učili se bomo pravilnega teka, krepili določene mišične skupine, poskusili narediti preval ali kakšno preprosto vajo ter se seznanili z osnovnim izvajanjem določenih atletskih disciplin. To bo le en del vadbe. Učili se bomo tudi pravilnega dihanja se pogovarjali o prehrani ter v vadbo vključevali elemente joge in drugih tehnik, ki lahko pomagajo pri premagovanju vsakodnevnih naporov. Upamo, da nam bo uspelo sestaviti program, v katerem bo poudarek na gibanju in aktivnostih, ki so usmerjene v zdravstveno preventivo, druženje in krepitev skupinskega duha. Vse, ki bi vas taka vadba zanimala, nas pokličite na tel. št. 031 602 865. Radi se bomo pogovorili z vami in vam odgovorili na vaša morebitna vprašanja. Če bo v januarju dovolj zanimanja, bomo začeli s treningi v februarju. Jernej Fefer TANG0365 Argentinski tango Privošči sebi in svoji duši sprostitev. □misli si tango. Tango je ples s čarobnim objemom, ki navdušuje cel svet. Obišči tečaj argentinskega tanga na Vrhniki Prostor bivše knjižnice, Tržaška cesta 9b. 19. januar, 2016 ob 20.00 BREZPLAČNA PREDSTAVITEV Prijave: mateja@tango365.si / 040 416 879 / www.tango365.si NAS CASOPIS 433 /21.12.2015 CM K 53 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija MAŠ ČASOPIS 53 Šahisti zopet drugi Vrhniški šahisti so ponovili lanski rezultat in še drugo leto zapovrstjo postali državni podprvaki. Toda če za lani lahko rečemo, da je bilo drugo mesto priborjeno v zadnjih potezah, je bilo letos na enak način izgubljeno prvo. Državna liga 2015 je bila zaradi izenačenosti zanimiva in napeta do konca kot le redka doslej. Z izjemo Iga, ki ga je v glavnem zastopala nadebudna mladež, se je v preostalih moštvih slovenska šahovska sedanjost lepo porazdelila in trdi dvoboji so se vrstili iz kola v kolo. Vsaka posamična zmaga je štela in vsaka slaba poteza je že lahko pomenila moštveni poraz. V tekmovanju nabiranja minimalnih prednosti je Vrhničanom dolgo lepo uspevalo. Nabrani kapital v zmagah z največjimi tekmeci, Mariborom, Branikom in Radensko, ni mnogo izgubil na vrednosti ob nekoliko nepričakovanem, zlasti pa nepotrebnem porazu s Krko. Tudi preostale ekipe so namreč imele slabe trenutke in pred odločilnimi potezami so se Vrhničani znašli v domala dobljenem položaju. Točka prednosti pred Sobočani in dve pred Mariborčani, pa še adut v večjem številu ekipnih zmag, ki bi v primeru enakega končnega rezultata kot dodatno merilo odločil v njihovo korist, so bile številke, ki so kazale, kot da se je tehtnica dokončno prevesila na njihovo stran. A je zadnje kolo postreglo s pravo, več kot pet ur trajajočo dramo, ki jo je šahovska boginja Caissa zrežirala po svoje. Radenska z odpisanim Igom, Maribor z nepredvidljivim Krškim in Vrhnika z novinci v ligi, Bistričani, to so bili pari, ki naj bi odločili o novem (ali starem) prvaku. Potem ko je Maribor hitro izgubil eno partijo, so se oči usmerile v preostala dvoboja, kjer pa papirnatim favoritom še zdaleč ni šlo vse po načrtih. Ig, ki je drugo polovico lige odigral rezultatsko odlično - mladež se očitno hitro uči -, je pokazal zobe, hkrati pa so Vrhničani hitro izgubili partiji na zadnjih dveh deskah. Postalo je očitno, da je serijski prvak Maribor še kako zopet v igri. A Vrhnika je o svoji usodi še vedno sama odločala, neodločenih 3 : 3 bi pomenilo, da so za Maribor neulovljivi. A do tam je bilo treba priti. Tri boljše pozicije na prvih deskah so sicer obetale, a prednosti Slovenski pokal. Za ŠD Vrhnika (levo) igrajo: Šebenik, Gostiša, Kavčič in Brezovar. vseeno niso bile tolikšne, da bi bilo mogoče zanesljivo pričakovati cel niz potrebnih točk. Hkrati pa je nevarno zagrozil Maribor. V takem kaosu se je Niko Praznik, ki je sicer odigral ligo zelo dobro in videl samo, kako moštvo izgublja, odločil, da tvega vse in je začel zapletati igro. Žal je potegnil krajšo in zmagi Šebenika in Gostiše na prvih deskah sta le ublažili minimalni poraz. Medtem je Maribor povedel s 4 : 1. Dim nad bojiščem se je razkadil, preostala je le ena partija, v kateri bi velemojster Mihaljčišin z zmago prvo mesto priboril Mariborčanom, krški mojster Brumen pa z remijem Vrhničanom. Slednjemu žal ni uspelo ubraniti nekoliko slabše končnice in Mariborčani so se veselili že sedme zaporedne in skupaj šestnajste zvezdice v samostojni Sloveniji. Končni vrstni red: 1. ŽŠK Maribor 27%, 2. ŠD Vrhnika 27 (Matej Šebenik 3//7, Leon Gostiša 5//8, Niko Praznik 4//8, Žan Kavčič 3//5, Matjaž Brezovar 4/8, Simon Jerič 1/2/4, Matjaž Justin 4/6, Anton Praznik //2), 3. ŠD Radenska Pomgrad Murska Sobota 27, 4. ŠK Branik Maribor 26, 5. ŠD Ptuj 23/, 6. ŠK Impol Slovenska Bistrica 23/, 7. ŠD Krka Novo mesto 23, 8. ŠK Triglav Krško 21 in 9. ŠK Ig 17/. Vrhničani so tako s kančkom pelina končali rezultatsko sicer izjemno leto 2015, v katerem so naslovu državnih podprvakov dodali še pokalni naslov, zmago na ekipnem državnem hitro-poteznem prvenstvu, drugo mesto na ekipnem prvenstvu v pospešenem šahu, tretje mesto Šebenika na posamičnem državnem prvenstvu in, kot dokaz, da se razvija tudi naraščaj, četrto mesto na ekipnem državnem prvenstvu za fante do dvanajst let. Žal pa vsi našteti rezultati očitno niso dovolj, da bi lahko mirno končali leto v pričakovanju podobnih dosežkov v prihodnje. Večina vrat, na katere smo potrkali v upanju na vsaj malenkostno finančno pomoč, je ostalo zaprtih. Nad enega najuspešnejših, morda celo najuspešnejši šport v vrhniški zgodovini, so se zgrnili temni oblaki in samo upamo lahko, da leto velikih uspehov ne bo tudi labodji spev društva, ki že od leta 1925 pomembno vpliva k razpoznavnosti Vrhnike na slovenskem športnem zemljevidu. Zato hkrati ko se zahvaljujemo za pomoč podjetjema Sibila in Kemis, vrhniški šahisti kličemo tudi glasen SOS ... L. G. OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotičekO 14.11. 2015 -Levstikova pot Veseli Triglavci in vsi preostali, ki so se želeli sprehoditi po 29. Levstikovi poti od Litije do Čateža, smo se v soboto ob 6. uri zjutraj z avtobusom odpravili v smeri Litije, do katere nas je spremljala jutranja megla. Da smo pridobili nekaj kilometrov, nas je avtobus zapeljal kar do Gabrovke, od koder smo peš mahnili po asfaltni cesti do gasilskega doma v Libergi na prvo jutranje okrepčilo. Čez približno 20 minut, v Preski, se je pot razcepila v dve smeri. Severna trasa, ki vodi čez Grmade in je hkrati tudi najvišja točka pohoda, je bila za nekatere pohodnike bolj razgibana in zanimiva. Tam smo zavili levo po gozdni poti do Gobni-ka, kjer se je odprl pogled na okoliške domačije, vinograde in zidanice. Pot smo nadaljevali skozi gozd, ki je prepreden s številnimi gozdnimi potmi in stezicami. V Levstikovih časih je tam vodila glavna pot med Moravčami in Litijo, kamor so kmetje nosili prodajat češnje in druge pridelke. Sledil je spust v Moravško dolino, kjer smo se do samih Moravč sprehodili po glavni cesti Litija-Čatež. V Moravčah pri Resn'kovi kašči je bila še zadnja postaja pred končnim ciljem. Od tam smo z glavne ceste zavili v naselje Okrog in se vzpeli skozi gozd, potem pa spet navzdol in za konec čez dokaj strm klanec proti cilju, kjer smo že od daleč videli zvonik cerkve na Čatežu. Južna trasa je krajinsko zanimiva, sicer malo krajša kot severna, tam se nam odpre razgled proti Šmartnem in gradu Bogenšperk. Po tej trasi vseskozi hodimo rahlo navzdol in na Ježnem vrhu zavijemo desno proti Vinjemu vrhu in Poljanam. Od tam nas pot vodi mimo Gradišča pri Primsko-vem, Sevnega, Zagrič, Razbo-ram in cilju na Čatežu. Po kulturnem in zabavnem programu, ki ga vsako leto priredijo bližnje sosednje občine, smo se odpravili proti domu. Avtobus je bil v smeri doma poln, saj so se nam pridružili še rovtarski pohodniki. Besedilo: Branka Gutnik 28. 11. 2015 - Pohod od Umaga do Markovca Tokrat nas je Roman peljal na začetek IPP (Istarski planinar-ski put), ki poteka od Umaga do Crne Punte v Kvarnerju. Lansko leto pomladi smo prehodili del te poti, ko smo obiskali Žbevnico in Gomilo v Čičariji. Pohod smo začeli v kraju Cr-veni vrh in po markirani poti krenili najprej po asfaltni cesti proti morju, nato pa zavili na razgledni kolovoz, ki vodi proti vzhodu nad obalo Piranskega zaliva. Ustavili smo se pri ostankih cerkve sv. Petra. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1320 in je stala na mestu prazgodovinskega objekta. V prvi polovici XIX. stoletja je bila opuščena, ozkotirne železnice, ki je Trst povezovala s Porečem; obratovala je med letoma 1902 in Srecmomovo leto2016 Planinsko društvo Vrhnika ^ - Skupinska fotografija na razglednem stolpu Istranke (Porečanke-HR, Paranzane-I) Na vrhu Markovca kasneje so jo uporabljali kot stajo za živino. Zdaj so ohranjeni samo zunanji zidovi z okenci in polkrožna apsida, pokrita s kamnitimi ploščami. Pot smo nadaljevali mimo Kanegre in kmalu stopili na traso »Paranzane«, znamenite 1935. Ustavili smo se na razglednem mestu »Paranzane«, od koder je najlepši razgled po Piranskem zalivu. Na žalost je burja, ki je pihala nekaj dni prej, odpihnila skoraj vse liste žarečega ruja. Po postanku smo se povzpeli še na 162 m visoki hrib Mar-kovac, ki je ponujal še lepši pogled na zaliv: v daljavi smo videli celo Triglav in Krn, od bližnjih vrhov pa Nanos, Vremščico, Slavnik in Žbev-nico. Pohod smo končali v Plovani-ji, kjer smo se malo okrepčali, nato pa smo se z avtobusom odpeljali v Kaštel, staro vasico na hribčku, od koder je lep razgled na dolino Dragonje. Kaštel je bil naseljen že v prazgodovini, za časa Rimljanov je bila tam utrdba, zdaj pa je v starem jedru na vrhu hriba restavracija z visoko kakovostno ponudbo. Preživeli smo lep dan in spoznali čudovito razgledno pot z mnogimi zanimivostmi. Besedilo: Viktor Repnik Fotografije: V. Repnik Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www. pd-vrhnika.si. Iz januarskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik 16. 1. DOBRČA 7.00 7 BOŠTJAN RAVNIK NAS CASOPIS 433/21. 12. 2015 CM K 54 v w 54 MAS ČASOPIS Oglasi 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si EL. {Oll 565-30-30 www.petersport.si SPORT ps drsaH*® roleti* ¡itoiH» VSE ZA ŠPORT PRODAJA, SERVIS, SVETOVANJE Vojkova 77 (Bežigrad) Žibert Peter s.p., Vojkova 77,1000 Ljubljana THU1E TUDI STARO ZA NOVO PRTLJAŽNIKI ZA VSE AVTOMOBILE (staro za novo in staro za staro) TUDI STARO ZA NOVO Zenmo vi | - I I V ■ V ■ I V I v veliko bozicnBcudezev in pravljično Novo leto! Hvala za zaupanje! ^^^H VRH N ■ K A aosTiLnfl i ji i rvalnaagencij a ■ BAJC CENTER d.0.0. Želimo Vam vesele božične praznike in srečno Novo leto 2016 Agrocenter Vrhnika Vabimo Vas, da nas obiščete v agrocentru Vrhnika, kjer smo vam C Rode Miro s.p. Mala Ligojna 13a • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 www.parketarstvo-rode.sl - polaganje in obnavljanje parketov, laminatov, toplih podov in drugih talnih oblog meg(g)phone -=—- ^Jan Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 28, 1360 Vrhnika, GSM: 041 528 728 www.vodjan.com STROJNE INŠTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralna ogrevanje: solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi • Traktorski prevozi Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp Prodkja peletov in drv Bojan Nadlišeks.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T:01 7553 418 T: 0041 77422 001S NAS CASOPIS 433/21. 12. 2015 CM K 55 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi MAŠ ČASOPIS 55 Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi Ugodno oddam v najem prostore za obrtne dejavnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. 040 250 473. Iščem prostor, primeren za predelavo čebeljih pridelkov, zelišč ter skladišče v skupni izmeri do 100 m2. Prostor mora biti vzdrževan in primeren za dejavnost, ki ustreza določilom Haccp. Pokličite na št. 040/470-222 ali 041/788-175 - Matjaž in Margita. Nudim pomoč pri gospodinjskih opravilih, tudi delo s starejšimi na ožjem okolišu Vrhnike, 031751523. Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.srcna-moc.si. Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Prodam zelo dobro ohranjen otroški voziček »hoco«. Cena po dogovoru. Informacije na tel. št.: 041 472-975. Nudim pomoč pri gospodinjskih delih, pomoč starejšim in onemoglim na območju Vrhnike. Tel.: 051 399 019. Prodam mešana drva (bukova), že od 45 evrov dalje na kubični meter. Tel.: 041 634 964 (Razor-ska dolina, Vrhnika). Prodam cepilec na sveder, Jagodic, za 80 evrov. Horjul, tel.: 031 852 871 Prodam manjši nasad ameriških borovnic v Bevkah, cca 210 grmov, z vso pripadajočo opremo. Informacije na telefon: 031 537 110. Imam več ženskih oblačil, lepo ohranjenih. Pokličite na številko: 01 75510 18. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Prodam otroški voziček znamke Quinny Speedi, malo rabljen, brezhiben, rjave barve. Rabljen za enega otroka. Cena 50 evrov. Gsm 041 617 151 (Nataša). Prodam zazidljivo parcelo v izmeri 530 m2 za gradnjo stanovanjske hiše na Lukovici pri Brezovici. Vsa infrastruktura, na katero se objekt priključuje, je ob parceli. Dostop urejen po asfaltirani cesti do parcele. Za dodatne informacije pokličite po telefonu na: 030 931 750. Dobrova z okolico: iščemo v najem garažo, velikosti 20 m2. Tel.: 041 832570. Nudim energijske tretmaje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Lep apartma za do 4 osebe, Čer-var - Porat (do Poreča 5 km), blizu morja, infrastruktura kolesarske in sprehajalne poti, oddajam po ugodni ceni. Tel.- 041 828 455. Iščem delo na območju Vrhnike: proizvodnja, razvoz, pomagam lahko tudi pri sečnji lesa. 031-616-031 Prodam malo rabljen gorilnik za nafto, francoskega izdelovalca Cvenon NC 4, s predgretjem, Cena 150 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Prodam cisterno za kurilno olje, 3200 l. Cena 200 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Prodam okrogle silažne in suhe senene bale (hribovska košnja) ter suha bukova in mešana drva, možnost dostave. Telefon: 041 653 428. Oddam 72 m2 veliko družinsko stanovanje v hiši mladi družini ali paru. Lokacija: Dol pri Borovnici. 041 299 821. Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179. Izdelujem razne lesene konstrukcije (nadstreški, ostrešja, zamenjava kritine, izoliranje podstrehe, vsa kleparska dela - žlebovi). Opravim ogled, svetujem, izdelam predračun. Možnost dobave vsega potrebnega materiala in odvoz odpadnega. Telefon: 041 653 428. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Podarite odvečne knjige, priročnike. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225. Motokultivator, koso, mulčar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130). Prodam manjšo samostojno stanovanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elektrika, telefon, poleg hiše stoji gospodarsko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zemljiščem (970 m2) je bremen prosta in vpisana v zemljiško knjigo, ob hiši je tudi prostor za parkiranje. Hiša je potrebna adaptacije. Energijska oznaka stavbe: G. Cena po dogovoru. Za več informacij prosim pokličite: 041 502 870. Prodam kolo pony, 20 col. Ponudbe na telefonsko številko: 031 643 602 (Brezje pri Dobrovi). Na Vrhniki menjam prijetno, 32 m2 veliko stanovanje v bližini zdravstvenega doma in avtobusne postaje. Stanovanje je v mirnem bloku v visokem pritličju in je vpisano v zemljiško knjigo. Obsega kuhinjo z jedilnico, sobo mm z balkonom ter kopalnico z WC--jem. Ker stanovanje presega potrebe naše družine, iščemo zamenjavo za večje stanovanje (na Vrhniki) z dogovorom ob našem doplačilu. Ponudbe na na gsm 041-962-888. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. Kupim moped, do 25 konjskih moči. Tel: 040 978 448. Suha drva, več vrst (bukova, hrastova, sadna ...), prodam. 03 1277512. Star mizarskiponk,skrinje,om are,mize,vozičke in ostale stare predmete kupim: 031 878 351 Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602 Prodam popolnoma nov slušni aparat znamke widex-mind 440 mRC z dvema paketoma originalnih baterij. Komplet ni bil nikoli nošen. Spada v višji cenovni razred - cena novega je bila 1807 evrov. Aparat prodam za 300 evrov. Pokličite na 031 551 598. Prodam bioorehova jedrca. Telefon: 040 669 108. V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692666. Prodam okno PVC, bele barve, velikosti 1800 x 1350, z notranjo roleto. Prodam tudi dve beli okni PVC, enodelni, velikosti 720 x 1360, z mlečnimi stekli (primerno za kopalnice ali garaže). Vsa okna so bila narejena v Nemčiji, znamke Rehau Bril-land. Okna so bila vgrajena tri leta, prodajam jih zaradi adaptacije objekta. Telefon: 031 627 959. Vsi, ki imate velike težave z zdravjem, zakonom ter vsem drugim, me pokličite, da vam bom pomagala. Uspešno 99 %. Ada, 031/251-489 Vrhnika. Prodam digitalni TV sprejemnik in anteno Big Star. Cena po dogovoru. Tel.: 041 549 280 Prodam malo rabljena oblačila št. 44 (ženska), zimske jakne, hlače, jopice. 1 kom 5 evrov. Telefon: 031 439 994 Prodam kvačkane prtičke iz belega garna in klekljane prtičke -ročno delo. Telefon: 031 439 994 Kupim zazidljivo parcelo na območju Občine Horjul. Tel: 040 684 119 - Miha. V najem oddamo dvosobno stanovanje s površino 57,00 m2. Stanovanje se nahaja v centru Vrhnike, na mirni lokaciji. Možnost uporabe garaže (dodatno plačilo 40,00 €). Možnost vselitve: 01. 09. 2015. Najemna cena: 350,00 € / mesec z vključenim ogrevanjem, preostale obratovalne stroške kot so: voda, elektrika, smeti krije najemnik. Za več informacij nas lahko pokličete na tel.št. 01/750-21-44. AVTOTRADE, Sinja Gorica 11, Vrhnika, (01) 750 51 99 Povprečna poraba goriva: 5,7 - 5,2 1/100 km. Emisije C02: 132 - 120 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: Euro 5 In Euro 6. Specifične emisije NQx: 0,0340 -0,0196 g/km. Ogljikov dioksid (COj) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM8iB ter dušikovih oksidov. Fiat Panda 1.2 8v Easy že za 7.990 EUR, Fiat Punto 1.4 8v Easy (5 vrat) 8.990 EUR. siikajeskiiboiiina. Podrobni hf^^ HI Otroška trgovina Metuljček vam želi vesele praznike in vam ponuja nore popuste! IZDELAVA KOVINSKIH NADSTREŠKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV H Koprivec in družbenik k.d. Lesno Brdo 41 a, 1360 Vrhnika Tel/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 www.koprivec-druzbenik.si janez@koprivec-druzbenik.si m T j < : i r « 111 Ü um tii ¡Bt¡fÍ¿"Í> -1 "'■•■Á-ii. . . t* P .. ^MW ~ í _ i Zahvaljujemo se vsem našim strankam za izkazano zvestobo v iztekajočem se letu in želimo vsem bralcem Našega časopisa vesel božič ter srečno in zdravo 2016! NAS CASOPIS 433/21. 12. 2015 CM K 56 56 MAS ČASOPIS Oglasi 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si www.lekarnaljubljana.si | www.lekarna24ur.com | Velja od 3. 12. 2015 do 11. 1. 2016 katalog ugodnosti MATIČNI MLEČEK MALČEK MANDLJEVO OLJE safe; redna cena: 9,39 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 6,22 € cena s Kartico zvestobe skinpharma hranilna KREMA ZA OBRAZ redna cena: 12,20 € cena s Kartico zvestobe 6,10 € + Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. KAKAVOVO MASLO redna cena: 10,17 € cena s Kartico zvestobe 5,09 € skodelica redna cena: 6,99 € cena s Kartico zvestobe 3,49 € GOOD NATuRE rggr v* redna cena: 4,19 Cene s Kartico zvestobe veljajo izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana in zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolne. Popusti se ne seštevajo. Ponudba v katalogu ugodnosti velja od 3.12. 2015 do 11.1. 2016 oziroma do prodaje zalog. LEKARNA LJUBLJANA Toliko je lepih želja, ki se porajajo v pričakovanju novega leta. Vsaka nosi v sebi košček lepše prihodnosti. Srčnejše. Prijaznejše. Polne zdravja. Naj se najljubše uresničijo že v prihajajočem letu 2016. Lepe praznike in uspešno novo leto. Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica Obiščite nas v poslovni enoti Vzajemne Vrhnika Ljubljanska cesta 16, 1360 Vrhnika 01/ 757 39 10 Zahvaljujemo se vam za zaupanje^ v letu 2015 in vam želimo srečo in uspešno leto 2016! Vaš BLAGOMIX t irgovina Hiagomix _Pod Hruševco 48 c, Vrhnika 10 % popust na posteljnino in brisače Kupon je veljaven od 21.12.2015 do 31.1.2016 in ga predložite na blagajni skupaj z izbranim izdelkom. na masaže in sončenje Kupon je veljaven od 1.1.2016 do 31.1.2016 in ga predložite na blagajni skupaj z izbrano storitvijo. OBNOVLJENI POLIGON LOGATEC Eden izmed 5. poligonov v Evropi 9 Z NAJSODOBNEJŠO OPREMO Poleg vodnih ovir, sedaj tudi mehanske ovire www.varnavoznja.eu Poligon, kjer se počutite kot na pravi cesti! AKCIJA! Odprodaja opuščenega programa nogavic Odprodaja velja od 21.12.2015 do 31.1.2016. več vrst nogavic po ugodni ceni! € 04746780 NAS CASOPIS 433/21. 12. 2015 CM K 57 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAS ČASOPIS 57 KLUB ZVESTOBE MyCITROËNplus >080 3015 DO 24 OBROKOV S KARTICO DINERS CLUB CITROËN CITROËn AVTOHIŠA SELISKAR NOVI, NAJVEČJI IN NAJSODOBNEJŠI PRODAJNO-SERVISNI CENTER CITROËN NA NOTRANJSKEM CITROËN JUMPER L3H2 2.2 HD¡ 130 že od 15.590 C + DDV V PRIMERU CITROEN FINANCIRANJA CITROËN C-ELYSÉE 1.2 VTI 72 SEDUCTION (53kw) že od 9.490 €*+KAŠKO^ V PRIMERU CITROEN FINANCIRANIA CrTROEN pri poroča TOTAI- Primer informativnega izračuni odplačaanje; mesečni obrok je 102 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesec»; uuv je ooracunan v odi 6,4%; financirana vrednost 6.643 EUR; skupni znesek za plačilo 11.165 EUR; stranka v primeru Citroen nnanur si pridižuje pronco do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vaSega prodajalca vozli Citroen, ronuooa vetja i Naredbe opreme so ¡nfotmatrvnel Slike so simbolične. Več na vw.avtohisaseliskar.si. * V ceni ie upošta/an redni popust, bonus' Povprečna poraba goriva: 4,1-7,3/100 km, emisije C02: 108-168 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemneaa ozona, delcev PM,„ in PM, c ter dušikovih oksidov. rRŠATivPTPrHNni nnip 15 let i iiAâAii ritman ci Avtohiša Seliškard.o.o., IOC Zapolje l/2a, 1370 Logatec, PRODAJA VOZIL: 01/7502-252, 040 307 711, SERVIS VOZIL: 01/7502-253, 070 720 330 prodaia@avtohisa-seliskar.si, servis@avtohisa-seliskar.si www.salkon.si Salkon d.o.o. Smrečje 38a 1360 VRHNIKA GSM: 041 619 801;Tel.: 01 750 22 67 NorzANie Sreda od & do 18\ ure 60£tCe?oPkUN n 01 161 4? OU Ji V Želite tudi vi objaviti zahvalo? pošljite nam jo po elektronski pošti na naseasopis@zavod-eankar.si (besedilo v wordu, sliko kot priponko) ali po klasični pošti na Naš Časopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Cena zahvale je 68,72 evrov z DDV. Zraven pripišite še naslov plačnika in telefon. FL 0 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček) ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil FRANČIŠEK CANKAR 6. 1. 1932 - 17. 11. 2015 20. novembra smo v ožjem družinskem krogu pospremili k zadnjemu počitku našega dragega moža, atija in dedija. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili in poslovili od pokojnega ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala za sočutne besede in tolažbo našim sosedom. Vsem pa se zahvaljujemo za cvetje in sveče. Zahvala tudi zdravnicam dr. Tanjgi, dr. Vrankarjevi in dr. Bubničevi za izjemno skrb, lajšanje bolečin in pomoč pri njegovi težki bolezni. In ne nazadnje najlepša hvala pevskemu zboru Grm za ganljivo zapete pesmi, cvetličarni Jana in pogrebni službi Vrhovec za organizacijo. Žalujoči: žena Helena, hčerka Ada s Cvetom, sin Bojan z Verico ter vnuka Tiaša in Jure. KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING os i ññ il il Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) V 81. letu zemeljskega življenja se je od nas poslovil dragi oče, brat, ata, pradedek, tast in svak CIRIL JANEZ KOS (1934-2015) 17 Rnrnvnirp Iskreno se zahvaljujemo dr. Majdi Žagar in med. sestri Damjani Košir za telesno oskrbo ter g. župniku Janezu Šilarju za duhovno. Velika zahvala vsem ekipam urgentne medicinske pomoči ZD Vrhnika za vse dobro, ki ste mu ga izkazali v zadnjih dneh, in patronažni službi ZD Borovnica. Hvala Pogrebni službi Pie-ta, duhovnikoma g. Janezu Šilarju in g. Lojzetu Podgrajšku ter pevcem za lepo slovo. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, PGD Borovnica, GZ Vrhnika, sodelavcem Avtomehanike Kuclar in Društvu upokojencev Borovnica za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na poslednjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu. Nenazadnje hvala vsem tistim, ki ste mu v zadnjih letih in dneh polepšali življenje s svojim obiskom ali nasmehom skozi okno. Bog povrni! Vsi njegovi Borovnica, december 2015 POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA O» 01/755 14 S7 C» 041 6S7 617 24 _ 11 RNA nnSFGIMVnST 0S1 637 617 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. Simon Gregorčič Veselila se je življenja, ljubila petje, zbirala cvetje in gozdne sadove. Živali so bile niene zveste priiateliice MARIJA PODOBNIKAR (1934-2015) S trdno voljo je premagovala življenjske prepreke in vlivala upanje tistim, ki so ga najbolj potrebovali. Bolezen ji je vzela moči, a upanja nikoli. Po njenem zadnjem slovesu je ostala praznina. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvala zdravniškemu osebju in sestram v bolnišnici in Domu starejših občanov Ribnica za skrb in nego, predstavnikoma Društva izgnancev za izkazano čast in udeležbo na pogrebu, gospodu župniku Alojzu Golobu za lepo opravljen pogrebni obred in molitve. Posebna zahvala sosedi Korenovi za vso pomoč v času bolezni in slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Martin, sinova Roman in Darjan z družinama NAS CASOPIS 433/21. 12. 2015 CM K 58 58 MAŠ Časopis Oglasi 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R03E - NAORO&NI SPOMENIKI Dolničar (±0.0.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p, Računovodske storitve Davčno svetovanje Cakcija> Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: 041/801-801 E-mail: bostjan5005@yahoo.com Lavanda pogrebne storitve MARJAN ZVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica PAVLA CANKAR 1921-2015 Iskrena zahvala vsem, ki ste se prišli poklonit spominu naše mame. Zahvala vsem za tolažilne besede, darovane sveče, rože. Zahvala patronažni sestri Biljani za pomoč pri negi. Zahvala duhovniku Francu Hočevarju, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Posebna zahvala pogrebcem za opravljeno storitev in za denarni prispevek namesto venca, ki pa so ga namenili za obnovo smreške cerkve. Zahvala vsem sorodnikom in preostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem. Žalujoči: sinova Franc z družino in Pavel ter hčerka Marta z družino Vrhnika, Smrečje, Lavrovec November 2015 Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran. Mnogo prezgodaj se je od nas poslovil STANE POTREBUJEŠ Nagličev Stane (1963-2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Blažu Gregorcu, gasilcem PGD Drenov Grič - Lesno Brdo in ostalim gasilcem, pogrebni službi Antona Vrhovca, za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, sodelavcem KPV ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Drenov Grič, Lesno Brdo, Podolnica, Šoštanj 2015 ZAHVALA Pod hrastom bivam zdaj, v deželi rajskomili, in zrem tja v davni raj, kamor srce mi sili. (Andrej Prebil) Ob prerani izgubi dragega moža in očeta ANDREJA PAJSARJA 12. 2. 1948 - 25. 11. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na zadnjo pot. Hvala za sveče in darove za svete maše. Hvala osebni zdravnici Evi Cedilnik, urgentni službi ZD Vrhnika, PGD Bevke in sosednjim društvom, gospodu župniku Miru Šlibarju za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in Pogrebni službi Vrhovec. Žena Ani in hčerka Marjanca z možem Igorjem Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate je ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice ANE BOGATAJ (rojene Sedej) 11.12. 1919 - 7.12.2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove za svete maše. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Vrhnika, Pogrebni službi Lavanda in g. župniku Janezu Smre-karju za lepo opravljen obred. Posebno smo hvaležni vsem, ki ste našo mamo obiskovali in ji delali družbo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vrzdenec, december 2015 V božje naročje in sinov objem je pred enim letom odšel naš dragi mož, oče, dedek in pradedek JOŽEF CEH Prisrčna hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu! Vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi JUSUF - JOŽE J v/ v REDŽIC Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Lepa hvala govorniku za poslovilne besede, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi TEREZIJA PIŠL 1920-2015 V 96. letu starosti je v miru odšla naša Bica - mama, babica, sestra, teta in gotica. Hvala vsem za vse trenutke, ki ste jih preživeli z njo. Iskrena hvala tudi g. župniku in vsem, ki ste jo z nami pospremili na zadnji poti. Naj ji sveti luč večnega življenja. Vsi njeni »Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je.« ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš sin in brat PETER NARTNIK 4. 2. 1971 - 11. 11. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče in denarno pomoč ter darovane svete maše. Zahvala gospodu župniku Alojziju Golobu za lepo opravljen cerkveni obred, govornici ga. Janji Kečkeš za izrečene besede slovesa, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem za prelepo petje in vsem tistim, ki ste našega Petra pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: mama Mimi, ata Matevž in sestra Marinka NAS CASOPIS 433/21.12. 2015 CM K 59 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka MAŠ ČASOPIS 59 NOVOLETNA KRIŽANKA NAŠ ČASOPIS VAM ŽELI MOŽ S KUČMO TURŠKI PREMIER SULEJMAN CEPILNA ZANKA, KIRURŠKA IGLA SOGLASNIM V DANINI ZAČETNICI SLOVENS. SKLADAT. ADAMIČA NADALJEVANJE GESLA SPISEK OSEB ALI STVARI ZDRAVILNA TRAV. RASTLINA OBOLEL S STEKLINO ZNAK ZA POLMER SAMOGLASNIKA PO AJU INICIALKI JADRALCA čOPIJA AVTOMOB. OZNAKA SARAJEVA GESLO = POSEKA, LAZ.ROVT, ZLI DUH TOVOREK, BAKTERIJA TOMAŽ ZIDAR MEDNAR. ZDRUŽENJE PISATELJEV SREDIŠČE VRTENJA OKUŽENA DELA Z ILOM PRIDE ZA BOŽIČ KRIŽANKA 12-15 NAŠ ČASOPIS MEDICINSKA CEVKA V TELESU MATI GOETEJA, KIRKIN OTOK VODILNI V SAMOSTANU INICIALKI PISCA CVETJA V JESENI, V.KRONIKE NAČIN DELOVANJA L. VEVNIK, MENDRGA MESTO V BRAZILIJI SREČNO NOVO LETO PISANA ŽOLNA RIMSKI GRIČ DAVEK, OBVEZNI STROŠEK LETN POSEK, PLAN SREDSTVO PROTI VROČEMU INICIALKI SKLADAT. DEVA Z NJIM KREŠEMO AMPER GLAVNA SESTAVINA MAŠČOB 6 TIN,PRIVEZ DOLINA V AVSTRIJS. KOROŠKI STRANSKI DELI TELA OKRASNE KURE ZAIMEK, TEBE EVROPSKA VESOLJS. AGENCIJA VZHOD NIKAKOR ZNAK ZA ŽLAHTNI SVET.PLIN STREŠNA KRITINA, PLOŠČA RASTE V GOZDU DESET DECILITR. VEZNIK, AF.DREVO ORODJE ZA ČIŠČENJE PLUGA, OTKA 2016 N. Š. JASLICE OMENJANJA LETO 2016 ORIENT. GOSTIŠČE 10 ILOVINAR AVTOR JAKOB SUSMAN PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: Za najmlajše: na safariju je mogoče videti številne živali, a med njimi se skriva tudi 12 predmetov. Poišči jih! Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Našega časopisa, se je glasilo: »Veseli december«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Jožetu simonišek z Vrzdenca, Ceciliji Kogovšek z Dobrove in Jožetu Žerjavu iz Borovnice. Nagrajenci bodo po pošti prejeli praktične nagrade. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. januarja na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih poklanja NAS CAsOPis. U Lil Ponujamo delo V podjetju Imo izdelujemo vrhunska gradbena lepila in stopniščne elemente iz keramike. Z razvojem novih izdelkov se povečuje obseg dela, zato iščemo nove člane za naš urejen kolektiv. Pri zaposlitvi imajo prednost mlajši moški do odaljenosti 20 km z dobrimi ročnimi spretnostmi in natančnostjo. Zato za določen čas, z resnimi željami za trajno rešitev iščemo poštenega in pridnega fanta. Naša prednost so dobri odnosi med zaposlenimi, dopoldanski delovni čas in dober osebni dohodek. Pokličite na telefonsko številko 041 655415 ali oddajte prošnjo na info@imo.si. Zahvala ob pomoči V nesreči spoznaš prave prijatelje Bil je torek, 10. 11. ob 18h in par minut čez, ko smo na hlevu, kjer je bila napeljana silaža, zagledali ogenj, ki se je z bliskovito hitrostjo povzpel na ostrešje. V slabe pol ure smo bili dobesedno rečeno ob vse. Ostali smo brez krme za živali, ki je bila pripravljena za vso zimo. Ob hitri pomoči gasilcev smo uspeli rešiti vso živino, prašiče in perutnino. Rešili smo tudi stanovanjsko hišo, ki stoji 8 metrov od hleva. Po celonočnem gašenju hleva je prišel nov dan, težek dan za vse nas in tudi za tiste, ki ste nam ga pomagali premagati z veliko pomočjo optimizma in seveda pridnimi rokami. Zato so dela potekala z veliko hitrostjo, saj je hlev bil pod streho v dobrih štirih tednih. In seveda beseda hvala je premalo, za kar ste spoštovani gasilci, vaščani, sosedje in dobri prijatelji naredili za nas. Ognjeni zublji so nas prizadeli, zato nam je z vašo nesebično pomočjo uspelo postaviti hlev pod streho, pred hudo zimo. Hvala vsem še enkrat in tudi vsakemu posebej. Družina Trček- Plaznikovi naš časopis izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahval: 68,72 evra NAS CASOPIS 433/21. 12. 2015 CM K 60 60 NA§ CASOPE Oglasi 21. december 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SAMSUNG Galaxy S6 edge+ že od 24 X 26,95 € TelekomSIovenije EHE meg(a)phone Tolea d.o.o., TC Mercator, Robova 6, Vrhnika, T: 01 755 71 61, M: 041 342 000, E: mega.phone@siol.net Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. MTK MT8163; Quad-Core Cortex A53 1.3GHz 1 GB DDR3L, 16 GB eMMC 25,7 cm (10.1'') HD 1280 x 800 IPS display, LED multi touch 802.11 a/b/g/n wireless LAN, Bluetooth® 4.0, Micro USB 2.0 dva stereo zvočnika + mikrofon zadnja kamera 2560 x 1920, sprednja kamera 1600x1200 čitalec kartic, baterija Li-ion 2 celična 6100 mAh (do 10 ur) G - Senzor operacijski sistem Android 5.1 (Lollipop) dimenzije 168 x 259 x 9,5 mm; 0,55 kg garancija: 1 leto digitalni LCD, radio ura, budilka, slovenski meni prikazuje ime glasbe, predvaja glasbo v MP3 formatu aktivna zvočnika (3W + 3W), avdio vhod ter 3,5 mm izhod za slušalke USB vhod za priklop USB ključka vhod za micro SD kartico izmenljiva baterija 600 mAh barve: rdeča, roza, modra, črna, srebrna •j ^ i 4 LII ■ wA H Fia f S PRAZNIČNIM BONOM ffryT«j 1 -I IIb ^H Q66 1 9 EUR/mesec x 24 Cena vključuje bon 200 EUR II EUR/mesecx24 Cena vključuje bon 150 EUR j P S PAKETOM ŽE VEČ 166 ■ EUR/m I EUR/mesec x 24 Cena vključuje bon 200 EUR I EUR (enkratno plačilo) Cena vključuje bon 200 EUR 3EUR/m " EUR/mesec x 24 Cena vključuje bon 150 EUR S PAKETOM SE VEČ ^^EUR/m "EUR/mesec x 24 Cena vključuje bon 150 EUR S PAKETOM SE VEČ SLADKO PRESENEČENJE ZA VSE NOVE NAROČNIKE. Pooblaščeni prodajalec: MOLEK SERVIS Peter Moleks.p. - Vrhnika, Vrtnarija 3,1360 Vrhnika, tel.: 070 210 814, e-pošta: vrhnika@posrednik.telemach.si. telemach mob.