PRIMORSKA DELAVSKA EHDTHDST G L AS1LQ ENOTNIH SINDI K ATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Leto 3., štev. 5 • Ona 5 lir . 5 Jttgolhe - 2 Din___TRST, torek 4. februarja 1947 Delo in življenje dajeta Trstu proizvajalna moč naše industrije ter naravna bogastva in kupna moč našega zaledja. Poštnina ‘piačacd . Scedfcioni Uredništvo in uprava: via Imbriani št.-SJ la abbonaatgEtd post, n grappo • Telefon — Rc.kopfej sp ne vračajo KLJUČ ZA ŽIVLJENJE TRSTA je v polnem obratovanju industrije »lai/ncga proizvajalca vrednosti na svohodnem ozemlju ter na drugi strani v gospodarski naslonitvi na zaledje. S teni bi bila zagotovljena gospodarska samostojnost, kar pomeni istočasna tudi politično neodvisnost našega ozemlja Prihod medzavezmike komisije gospodarskih in jinancnJi izvedencev ie silno razgibal tržaško javno mnenje, kajti ta prihod pomeni reševanje vprašanj, ki so za naše ljudstvo, in predvsem za delovno ljudstvo ž'vi j oljskega pomena.' Gre za to, ali bo STO živel ali ne, ali bo živel Trst, ki je center STO-ja, središče njegove proizvajalne sile, njegovih zenskih in morskih prometnih noti, njegove trgovine in vse ostale dejavnosti, kjer je nakopičena ogromna velim prebivalstva vsega svobodnega o-zemlju. Gre za to, kot pravijo strokovnjaki, ali je svobodno ozemlje zmožno samostojnega gospodarskega z vljenja, ah pa potrebuje, le se hale vzdrževali, pomol od zunaj-Pomol od zuna j pomeni gospodarsko odvisnost, od- onega, ki to pomol daje; z gospodarsko odvisnostjo se pa spremeni tudi [Ml; f ena samostojnost v lepo besedo brez prave veljave. Razumljivo je torej, zakaj ličkal eri tako vneto trdijo, da STO nima gos/mdarske bodočnosti, da ..kljub :skanju možnosti11, mle\o videti izhoda iz slepega kroga o-gromnih. izdatkov ih majhnih do-hodPov, vel kih potreb po uvozu in majhnih izvoznih izgledov — iz slepega kroga,' > katerega so se zaprli sami, ker zasledujejo š tem cisto določene namene. Pc tem pa gredo kot slepci mi mo dveh osnovnih faktorjev,:.brez katerih si ni mogoie-zaniisliti u-spešnega oblikovanja naše gospodarske bodočnost- — mimo dejstev, da Imamo mi na e.n: strani močno industrijo in na drugi strani ‘š roko zaledje, ki je bogato na suro-’ Vinah za našo 'jidusirijo ter ha živilih, ki so nam potrebna 'in. h utegne pod ugpdiunj pogoji pošta-.. ti kupec naših industrijskih proiz-K-dov. Brez industrije, ki dela za svojo kdpdrteiif; dejaiiško ,nj živijehjp za Trst. Poleg ‘dejstva, da daje; prav industrija delo in zaslužek veliki večini Iržašil ga ; rebivalslva -i s lem posredno tudi .trgovini m obrt-, zadostuje preprosta ugoto . vifev, da STO nima ne surovih ne dovolj poljedelske proizodnje, da mu daje torej blagostanje ustvar-ialna moč njegove delovne rile. Delovna rila pa se udejstvuje zlasti hi predvsem v industriji. Rešitev ene strani problema življenjske sposobnosti Trsta je torej polno obratovanje >n nadaljnji razvoj njegove industrije. Pomorsk1 promet in trgovina imata lahko le do ohtievalno fimkcUo. Le industrija Lahko odpravi brezposelnost in dviga kupno moč Hud siv a s tem pa koristi tudi obrt ti.ko m in trgovcem. Za obratovanje potrebuje industrija surovine in kupce; in iuhej oni, ki proglašajo Svobodno Tržaško Ozemlje za nezmožno življenju. spet ne vidijo izhoda. Surovine b pd njihovem Svobodno oženijo e že dobilo, toda s cim. jih naj plača? Z drugim besedami, kje nui najde trg, kjer bi s prodajo svo.ih. industr jskih izdelkov in pol izdelkov dobilo za nabavo surovin potrebna sredstva? Roše prepričanje, da je h juč do L. — druge — strani problema življenjske sposobnosti. Trsta v zaledju, predvsem i< fu gori ariji,' ki ima velik del za našo industrijo potrebnih surovin in potrebuje velik del naše pro zvodnje, potrjuje ek-snoze dr. Bartoša, seja jugoslovanske delegacije, pred komisijo Sveta zunanjih iririri.rov m njegov raz- govor z dop sniki dveh tržaških listov. Jugoslavija je zmožna in pripravljena, pravi dr, Bartoš, dobaviti Trstu 42% potr.bnJi industrijskih surovin v vrednosti 5 nul'jard 200 milijonov lir letno, poleg tega 100 mhjonov KW eleliricne energije letno, nadalje 89% hrane, premog in drva za kurjavo in drugo, V zameno za te dobave v skupni vrednosti 18 milijonov br je pripravljena kupili od Svobodnega tržaškega ozemlja industrij sri h izvodov v vrednosti prekv 14 milijonov Tr, za ostanek pa sc posluževati našega pristanišča in našega ladjevja ter pospeševati ostale trgovinske stike. Moč jugoslovanskega predloga je v njegovi konkretnost', v tem, da se vseskozi opira na dejanski položaj, da odraža po eni strani resnico o tržašri industriji kot osnovnem faktorju gospodarskega razvoja in biaginje STO-ja, po drugi strani pa resrico o medsebojnem dopolnjevanju tržaškega gospodarstva in gospodarstva njegovega zaledja, v prvi vrsti Jugoslavije. Dr. Bartoš se opira na realnost, na Jugoslavijo kot je danes; z razvojem, kateremu gre nova fugo-lavija nasproti, se bo njen potencial neprimerno zvišal, kar bo STO-ju, če bo to znal prarilno upoštevati, samo v veliko korist. Ključ do uranovešenja tržaške trgovinske bilance je torej na eni strani v polnem obratovanju industrije, glavnega proizvajalca vrednot na svobodnem, ozemlju, na dru • gi strani pa v gospodarski naslonitvi na zaledje (in to zaledje m samo Jugoslavija; ČSR in Madžarska lahko i> veliki meri zado voljita onim potrebam STO-ja po uvozu in izvozu, ki jih Jugoslavija sama ne bo krila). Industrija bo dala delo in kruh tržaškemu prebivalstvu; zaledje je glavni dobari-telj suroih za industrijo in obenem: glavni odjemalec ujetih proizvodov. i Kdor torej ne vidi možnosti za uravnovešen j e naše trgovinske bilance, je ne vidi, ker noče videli, kajti resnica ga bode v oči. In resnica je, da je tržaško gospodarstvo ob izpolnilri obeh pogojev, ki smo ju poudarili, zmožno samo slojnega življenja, da je s teni dana gospodarska osnova za dejansko neodvisnost svobodnega ozemlja. Onim, k: še niso opustili načrtov o podreditvi ST O, j a tujim interesom (v lastno korist), ta preprosta resnica razurrijvo ne gre i< atun, ker pomerit negacijo vseh naklepov. Naše delovno ljudstvo pa, ki je na tem vprašanju življenjsko zainteresirano, ker pomeri -panj izbiro med kruhom, in bedo, sprejema to ■ i .»prosto resrico in jo razume; razume jo, ker je tako preprosta resnica, da hoče in mora naše delovno H ud siv o delati :u živeti. Delo in življenje pa mu dajeta, proizvajalna moč itaše industrije ter naravna bogastva in kupna moč našega zaledja. REŠIMO DELAVSKE ZADRUGE pred prijat«:';! Ifuci: lihera, ki hnčaju „reševati‘‘ DelaifsliR zadrugi! — .seveda delavnemu ljudstvu na shodu Vod istim naslovom je obi-irc-navala. vprašanja Delavskih zadrug „Vocc libera" — seveda tiko kakor se njej. doslednemu sovražniku delovnega ljudstva, zdi prav in lejx>. . . Mi pa si oglejmo še eahraZ kako stvari dejansko stoje: . Nezaslišane stvari se ,dogajajo,_ nezaš . slišane in-jako neljube'za riainene. re» akcionarjev in njihovi?! hlapcev. De-loyf° JtMdstvo namreij'spoznava vedno ■: bolj; ta ja njegs. i-s^5ieo-eU:i«vart}e wd- ' visno od složnega, enotnega nastopa,, spoznava, da sb njega koristi in 'potre-, be enotne, nedeljive'‘ii; 'neodvisne od iracionalnih, verskih in drugih momentov . življenje, se ne ozira, na želje poedin,-cev, se razvija in nas s svojim razvojem stalno in vedno jasneje, z vedno večjo gotovostjo prepričuje, nam vedno znova dokazuje, da poskuša reakcionarna politika,- ker . že ne more zatreti, pa vsaj ovh-ati dosledno borbo delovnega ljudstva za boljšo, srečnejšo bodočnost. Vedno isto se ponavlja! Na eni strani želja po lagodnem, brezdelnem življenju, kr sloni na možnostih izkoriščanja, na drugi strani pa koristi delovnega ljudstva — pravice dela! Tu potrebe iti delo,' tam denar’ in dob" „Stražna" in za reakcioh. c in njihove hlapce škodljiva, je odločna,, borbena, na spoznanjih slonica enotnost delovnega ljudstva, ki je toliko „straš-'nejškvi' čim popolnejša,, .brezhibnejša j c. ds -vfcn^si Aiattičeč njihove, reakcionar.:; 'možnosti, njihovi izgiedi, za v.adr.Jnje izkoriščanje manjšajo, njihov vpliv Medi, izginja. Zaradi tega se bojijo enpt-rtega, složnega nastopa delovnega ljudstva ih baš zato so v skrben, zato jih je strah in zato vpijejo. Nasprotje med dvema stališčema, med kapitalom in delom, je stalno. Vendar se to nasprotje v vsakdanjem življenju' ne kaže vedno v .najostrejši: obliki. Vemo tudi, da reakcija nikdar noče, ne sme odkrito' 'nastopati, ker so njem nameni protiljudski. Tega se prav do- bro zavedajo, zato delajo vedno potuhnjeno, prikrito in se poslužujejo tudi I' intrig. Delovnega ljudstva pot pa je ravna in ■i dosledna. Zato tudi rie pozna’ intrig. Na tvoji poti obrambe ljudskih , pravic ,in ustanov smo prišli tudi do trenutka, ko se je delovno ljudstvo spontano odločilo rešiti Delavske zadruge. Do tega prepričanja smo prišli zar«!!. življenjskih potreb, zaradi, obrambe pred reakcio-r.arnim pohlepom.. Buriti se moramo, paziti in skrbeti, da bomo izvršili v te. Star pospešuje in služi splošnemu blagostanju. Ta zavest je v nas zrasla spontano, nas sili k dejavnosti; zato jc vij bilo treba organizirati, umetno povzročiti. zavest življenjskih potreb je sprožila vprašanje lastništva- Delavskih zadrug, ki jih zahteva delovno ljudstvo zase, zahteva, da služijo svojemu namenu. Zavladala je tista zavest potrebe, ki je obvladala delovno ljudstvo ob ustanovitvi Delavskih zadrug, zavest, da morajo. služiti proletariatu. To je bilo za časa. bivše Avstrije. Od takrat pa je preteklo mnogo časa, zadruge so med tem časom postale plen fašizma, ki jih je iztrgal delovnemu ljudstvu iz rok. Danes pa ni več daleč . čaš, ko bodo Delavske zadruge ponovno postale last delovnega ljudstva in služile zopet svojemu namenu — proletariatu. Reakciji in njenim podrepnikom vse to ni všeč. Zlasti se bojijo,, da'bi Delavske zadruge prešle res v prave roke, v roke zatiranih in izkoriščanih, ki bi iz . njih napravili zdravo, gospodarsko in’ finančno močno podjetje. Bojijo sc. da bi se s svojo gospodarsko delavnostjo preveč uspešno, plodcnosno razvijale in jim s tem preveč konkurirale. Pri vsem tem jim gre izključno le za njihove ozkosrčne namene, za njihov dobiček. Zato, če že pridejo zadruge v roke delovnega ljudstva ne sme biti v. njih sloge, zato hočejo že sedaj vnesti v vrste članstva razdor. Vse to pa poskušajo doseči s političnimi in nacionalnimi gesli, ki bi jih hoteli zasejati med članske vrste. Zato vp.iejo: rešimo Delavske zadruge! Govoričijo o dveh blokih, o dveh političnih strujah v Delavskih zadrugah. Trdijo, da ima ena struja 18.000 pristašev, druga — „njihova“ — pa, 10.000. Celotno akcijo delovnega ljudstva v borbi za lastništvo zadrug, v borbi proti krivicam fašistične dobe, bi hoteli prikazati kot borbo proti italijanskemu delu članstva. S tem bi hoteli razdvojiti vrste članstva Delavskih zadrug. Toda delovno ljudstvo noče nič več slišati o šovinizmu, ker ve, da predstavlja baS složnost - in enotni nastop najmočnejše orožje proti reakciji m njihovim hlapcem. Zato jim ne naseda! Sovražniki delovnega ljudstva se bojijo, da bi mecl članstvom Delavskih zadrug vladala složnost. Bojijo se, da bi bila v zadrugah samo ena struja, struja, ki bi vestno, dosledno branila in zasledovala interese , delovnega ljudstva. struja, ki bi neprestano delala za koristi članstva, struja, ki ne bi nasedala podlemu in razdiralnemu prišepe-tavanju protiljudskih, šovinistično nastrojenih elementov. Zaman poskušajo izoblikovali vsaj j dve struji, ki bi-ju stalno ščuvali drugo ' proti drugi,. da - bi na ta način ovirali . uspešno in nemoteno gospodarsko delo-j vanje, napredek Delavskih zadrug. * Naša dolžnost pa je, da . vedno in ob vsaki priliki razkrinkujemo vse podle, izdajalske, protiljudske namene, da s i tem dokažemo, da se zavedamo odgo- ! votnoati pred. skupnostjo. Zato žago- j. javljamo, pa bilo to reakcionarjem prav f ali ne, da bomo rešili Delavske zadruge pred vsemi kvarnimi vplivi in da bomo vložili vse napore v to, da se .bodo .te zadruge razvijale tako, kot to zahtevajo koristi članstva — delovnega ljudstva. Borili se borno proti temu, da bi zavladal med članstvom razdor,, ker koristi delovnega ljudstva; članstva Delavskih zadrug, no moremo deliti in izražati z ..razmerjem 18 proti 10, kakor c ? to dela reakcija, temveč so za. vseh tisoč članov enotne, nedeljive za vse; one, ki hočejo res iskreno varovati in boriti se za koristi delovnega ljudstva.’ J Vsako drugačno stališče pa bi pomenilo , razbijati moč delovnega ljudstva in 1 Vprašanje draginje '/.VI ne premakne a mrtve Iniint Borimo se za ljudsko oblast! ki h» /višata obrok racioniranega blaga, makHimirnl« cene, zatrla erno borzo in špekulacijo, ker imajo |t«> viški mezd in plač le na ta način svoj pomen Draginja je pri današnjih neurejenih gospodarskih prilikah huda in povzroča pri delovnem ljudstvu težke, resne skrbi. Zlasti jc neurejeno vprašanje prehrane, ki se pa ni od prvih početkov ?aipne in začasne vojaške uprave prav’’ nič resno obravnavalo. Ustanovni se je sicer Seprai in kasneje še Diktiral, a oba urada za prehrano nista izpolnila nalog, ki bi jim morale biti kar naj večje važnosti. Dosledno so se ščitili interesi trgovskih slojev, dopuščala sc je v glavnem svobodna trgovina, na težave de- komisijsko kontrolo nad cenami, ki bi izpolnila nade najširših potrošnikov. To pa še ni vse. Da bodo 'vsi tozadevm sklepi in ukrepi res zadovoljivi, je tre« ba zvišati obroke racioniranega blaga, odpraviti črno borzo in maksimirati cene. Tov. Maule je nadalje govoril tudi e socialnem zavarovanju, ki. mora po mnenju delavstva in ES preiti v roke zavarovancev samih. Nato je prešel na vprašanje .brezposelnih, katerih število stalno narašča. Koordinacijski odbor za brez- lovnega ljudstva se, je pozabilo, čeprav j poselne sicer ukrepa in podvzema so ravno v pogledu prehrane široke j mogoče. To vpraanje pa se bo dalo do-množice potrošnikov najbolj prizadete. | končno in zadovoljivo rešiti samo takrat. Zlasti o vprašanju prehrane so poleg ' ko bodo pristojne oblasti prepustile stodrugih perečih vprašanj razpravljali tu-1 -dikatom skrb glede nameščen j a. V tej zvezi je zelo zanimivo ugotoviti, da se v tukajšnjih uradih in. ustanovah dajo prednost predvsem raznim ,,beguncem*', za državne im noldržavne nameščence, ki so bili iz političnih razlogov^ odpuščeni za časa fašizma, se pa ne zanimajo. Zelo težaven pa je položaj upokojencev. di na zadnji seji MOSA-a. Govoril je tov. Maule, ki je brisal delo Enotnih sindikatov na sindikalno političnem , ati socialnem polju, o delu, ki so ga ES izvršili v korist delovnega ljudstva, v korist širokih slojev potrošnikov. Plače so se od julija 1943 pa do decembra 194o ^ ^____^____^ dvignile od 250 do 300%. čeprav je bila ' ki s svojimi pokojninami ne morejo ži-uvedena draginjska doklada, katere na-j veti. men je bil prav za prav preprečiti vse- j z ozirom na splošni socialni, higienski ko nadaljnje dviganje mezd, so se sled- iu gospodarski položaj bi se motala iz-nje dvignile v zgoraj navedenem obdob-- vesti gradnja stanovanjskih hiš, s čimer ju kar za dvakrat. | bi bilo pomagano zlasti delavskim dru- Kljub vsem izbojevanim izboljšanjem žinam, ki‘živijo v zelo nezdravih raz-mezd in plač so te še vedno pretirano merah, ali pa so celo brez stanovanj, nizke, saj znaša povprečni mesečni 'za- j Razvila sc je dolga in živahna disku-siužek 15.000 lir, povprečni življenjski Iz- ; sija, v teku katere je bilo sklenjeno podatki pa 20.000 lir. Zaradi tega zahtevajo -spešiti borbo proti draginji, izdejstvova- ti večje obroke racioniranih živil in zmernejše, dostopnejše cene. Obravnavali so tudi vprašanje povišanja stanarin ter so končno izvolili posebno komisijo, ki naj prouč; vsa1 ta pereča vprašanj«. ES ustalitev cen- za vsa živila, oblačila in obutev. ZVU je sicer imenovala, (žal samo imenovala, op. ur.) komisijo za cene, a ta prav nič ne ukrene, zato sc* se tudi ES iz -nje umaknili in zahtevajo . Kdo in zakaj se seli iz Pulja podpirati reakcionarne, kroge in. njih stališče! protiljudske Skopo nam odmerjajo vse — tudi drva ra kurjavo—kar M k« naeakHig Bež pred umazano prefehlostfo Ko so leta 1918. italijanski imperiall-sti poslali svojo vojsko, da je zasedla Slovensko Primorje in Istro, so nastopali zelo previdno in zvijačno. Njihova usta so bila polna obljub. Takoj po uradni priključitvi pa so vse te dobrote izginile. PriSli so davki, brezposelnost, izseljevanje, ra saj to je vsakomur znano. Pulj je bil pod Avstrijo utrjeno vojaško oporišče z močno razvito industrijo iu številnim delavstvom. Od njegovih 55.000 prebivalcev jih je bilo skoraj ena četrtina zaposlenih pri raznih industrijskih podjetjih. Samo ladjedelnica je takrat zaposlovala 7000 ljudi, dočim je bilo v začetku tega meseca, tik pred končnim zaprtjem, zaposlenih ta nrkomai nekaj nad 500 delavcev. Tudi cementna industrija, tobačna tovarna- in druge so zaposlovale mnogo ljudi. Italija je brž začela prestavljati važne . industrijske objekte v notranjost države ,,na varno“ ter zelo reducirala? delavstvo. Veliko jih je odšlo tedaj v Jugoslavijo in v druge evropske drža- i ve. Mnogi so odšli preko morja. Italija je industrijsko in vojaško me- j sto spremenila v politično-upravno. če- 1 prav je doselila vanj mnogo tisočev svojih uradnikov, je število prebivalstva padlo od 55 na 32.000 ljudi. Poleg leh uradnikov, tako zvanih ..Regnicoli" je prišlo zadnje čase pod upravo ZVU . v mesto še mnogo istrskih veleposestnikov in raznih zločincev, ki so tam ' iskali zavetja pred ljudsko oblastjo, od katere so pričakovali pravične kazni za svoje kolaboracionistlčne grehe. Tak je torej cvet izseljencev iz Pulja, o katerih „mučeništvu“ in patriotizmu trobijo na vse vetrove in vsem tistim, ki jih hočejo poslušati: Pri tem jih na vse načine podpira tudi sedanja začasna uprava, ki daje na razpolago vsa mogoča prevozne sredstva za ljudi in prtljago. Pomaga jim demontirati tovarne in odvažati stroje. Njena policija pa ubija delavce, ki branijo svoje industrijsko naprave, ker brez njih ni mogoč uspešen gospodarski razvoj. Tako so odpeljali industrijsko naprave petih pnaistii n) hoteli odpeljati še druge, čeprav je to proti vsem sklenjenim dogovorom, 'jugoslovanske oblasti so predlagale imenovanje posebne mešane komisije uprave cone A in cone B, ki naj na mestu prouči in uredi to vprašanje. Pa je ZVU tudi ta predlog odbila. Seveda, njihovim imperialističnim namera mne gre v račun, da bi. Pulj, kakor ves osvobojeni del Primorja gospodarsko procvital. Hoteli bi, da bi bilo kot v Italiji, kjer kljub temu, da je še vs aod vojne razdejana, obnova skdro počiva, čepra virrtajo prav tam dva milijona brezposelnih, ki čakajo na delo. Na drugi strani pa bi radi te stvari jired svetom m pred vsem svojim lastnim ljudstvom zakrili. T>i zato je potrebno, da se raztrobi doz lično „mučeništvo“ Pulja na v-'e strani It da se ustvari za vsako ceno razdir med jugoslovanskim in italijanskim narodom. Divide et imepera — razdeli in vladaj Toda večina puljskih duhmcev ,it sprevidela njihove račune m j m ne naseda. Ti se ne ganejo, ampak bodo : ostali, na svojem mestu. V skoio dven letih upravljanja ZVU jo obiK.va Pulja, počivala. Niti s prst.'in ni c m'g-nili, dočim je onstran . [ >'Vega plota vse v vrvenju ob uivlianja. In puljski delavci vedo, da bo s p;, h odom ljudske oblasti tudi v rj L -mest) prišel nov duh ustvarjaiva *n blagostanja, kakor ga: ni pozna o mesto zadnjih trideset let. Delavci vedo in z nasmeškom na ustnicah g(e'>ajo za odhajajočimi: ,,Naj gredo, mi borne ostali." Brivci in grafiki proti izkoriščanju (Himnim zahtevam brivcev so ugodilt, zalo je stavka |>r«kutjMMh firatični delavci pa se bodo danes odločili, č« pričnejo stavkati Kakor smo že poročali, je v torek, dne 28 pr. m., pričela stavka delavcev in S delavk brivske stroke. Istočasno so tudi ? lastniki brivnic zaprli svoje delavnice, ker ZVU že vedno ni ugodila i njihovi prošnji po povišanju tarif. Stavka se nadaljuje, ker ni prišlo Se do nikakega sporazuma. Med tem časom je bila tudi posebna delegacija brivcev in frizerjev pri polkovniku Bow-manu in mu predložila svojo resolucijo, v kateri so pojasnili vzroke, ki so dovedli do zapore brivnic. Zahtevali so, da ZVU upošteva njihove zahteve. V resoluciji navajajo lastniki brivnic, da so že 12. decembra zahtevali zvišanje brivskih pristojbin. Do danes pa še niso prejeli odgovora in zato so zaprli svoje obrate. Brivci in lasuljarji so poslali ZVU-ju •noto, kjer protestirajo proti brezbrižnosti oblasti pri reševanju mezdnega spora, ru. Danes so brivnice zopet odprli. Delo se je ponovno pričelo. Stavka je odložena, ker so delavcem in delavkam brivskih salonov v glavnih točkah že ugodili. Vodijo se pogovori še v ostalih točkah zahtev delavstva. Složni nastop delavstva žanje vedno novo uspehe v borbi za izboljšanje so- cialnega položaja.. * * * Zadnjo' dni je nastalo tudi med grafičnim. ,delavstvom iiiezadfcvolj- etvo, ker delodajalci nočejo pristati na'nova pogajanja- Urad ?,a delo pri ZVU pa ne kaže nobenega ra-zum«va{u'a ,*aa n jihove . upravičene zahteve. Grafiki so v preteklem oktobru doseg!ii čpt; r,a?.um b peVšijsn-nju mezd zn 309».' medlem ko s > v industrijski delavci dosegli 55% mezdno zvišanje- Delodajalci in ZVU hočejo s • tem zadržanjem izločiti tradicionalno mezdno razliko, kar izhaja h dejstva, da opravljajo delavci te stroke specialno de'o. ki zahteva tudi večje sposobnosti- V nedeljo dopoldne se je zaradi vprašanja položaja grafičnih delavcev vršilo v ul- Trento 2 zborovanje. Na skupščini; so obravnavali celotni razvoj dogodkov v pogledu izenačenja mead. Tov Pbdmehik ge podal izčrpno poročilo? Po poročilu je sledila diskusija, nakar je eden. izmed tovarišev predlagal spomeni- co, naslovljeno na Zvezo iudush#-cev in na Osrednjo komisijo za dikaln; sporazum. Spomenico s© etn glasno, sprejeli- -Spomenica daje Osrednji .komigfll za sindikalni sporazum pcoblastii^ da pozove ponovno Zvezo industriji' cev. da upošteva upravičene zahteve grafičnih delavcev. V spomenici se nadalje zahteva, da delodajaMi izročijo kvcnčhcveljsuvni .sdgovGd- t? predmetni zadevi najkasneje v ps» nedelj ek 3. t. rn« do 18 ure hi pa" oblašča Osrednjo komisijo za mn» dikalni sporazum, da napove v bho sprotnem slučaju stavko vsega grafičnega in kartonažnega delavstva, začenši s .3. t- m, ob 20, uri. Spor se še vedno ni rešil. S stavko p* grafično delavstvo še ni pričelo, ker Je včeraj iz Rima došll zavezniški častnih zaprosil za 24-urni odlog, da bi lahka razgovarjal tudi z delodajalci. Dokončna odločitev pade tekom današnjega dne. Vse delavstvo je odločno in nepopustljivo. Zaradi neuvidevnosti delodajalcev pa je skoro sigurno, da se bo moralo delavstvo nosi užiti skrajnae« borbenega sredstva — stavke. Ra/.glodi po svetu iapod se ANGLIJA Britanski-minister za trgovino Staf,-ford Cripps je v svojem govoru na konferenci za proizvodnjo v Bread-fordu, v katerem je orisal izredno jesen položaj, v katerega je zašla Velika Britanija zaradi pomanjkanja dobrin široke potiošnie In blaga za izvoz, izjavil, da bo morala Velika Britanija vzdržati zelo težko gospodarsko borbo. * * * proizvodov doseglo v državi višek. Prodajalne ža moške obleke so prazne, medtem ko preživljajo krojaške delavnice ..nejvočjo krizo v zgodovini". Za srajce obleke, plašče, kravate in robce plačujejo visoke cene. j e * * V Glasgotvu traja že 26 dni stavka cestarjev. Cestarji so stopili v stavko. ker je 'mestna uprava odklonila, i da bi jim povišala mezde. Število stavkajočih znaša 2.000. press poroča, da je uvedlo na tovarn po vg,ej Britaniji skraj-dovni čas zaradi zmanjšanja mnoga. To pomanjkanje preje pbsebno prizadelo industrijo Nekatere jeklarne v Sheefieldu jvedle i dnevni delovni teden, .jejo, da ho proizvodnja jekla zmanjšana za riC 000 ton. Na stotino predilnic bombaža bo uvedlo skrajšan delovni čas in nekatere izmed njih; bodo celo, obratovale 3 i« P01 dni na •teden Listl pišejo, da je pomanjkanje tekstilnih AVSTRALIJA Kakor poroča londonski radio, razpravlja 20.000 članov zveze strojnih -delavcev v Sydncy-u (Avstralija) o vprašanju objave stavke v znak solidarnosti z levičarskimi delavci v državi Vietoria,, ki stavkajo že več tednov. Razen tega ima sindikalni svet namen objaviti stavko 100.000 kovinarjev kot podporo stavki 8000 pristaniških delavcev. Delo v ’ ladjedelnicah je ustavljeno. že od novembra lanskega leta. Rudarji, Novega Južnega tVallcsa nameravajo objaviti ! stavko, oko vlada ne bo spremenila j zakona, ki ureja delo v rudnikih. , :'fi *• * 27. 1, se je pričel v vseh avstralskih pristaniščih bojkot izvoza blaga v Španijo, ki so ga proglasili obalni delavci. , Federacija avstralskih delavcev je izjavila, .da' je podvzela ta korak zato, cia bi pomagala uničiti Francov režim v Španiji. 3INGAPOH Po vesteh agencije Reuter iz Sin-gaporja je pričelo tamkaj stavkati še 1200 delavcev v znak solidarnosti s 4000 delavci, ki že stavkajo. Tako stavka danes izmed skupnega števila 6.4C0 občinskih delavcev, več kot 5 tisoč, stavkajo delavci v plinarnah, elektrarnah In'drugod. ' TEj.VJDAD Do luidega oboroženega spopada je prišlo med policijo in delavstvom bli-ku'sedeža sindikalne zveze, v, .Porto dl Spagna' (Trihidad, angl. posest), člani j zveze so nastopili proti policiji z orožjem, kamenjem in steklenicami, šef policije Milller, ki je bii preje ranjen v glavo, je bil sedaj ranjen v roko. I INDIJA V Kalkuti jc pričelo stavkati ož.uuu delavcev. Delo v pristanišču je ohromljeno, 40 ladij m mogoče raztovoriti. V , mestu stavkajo tildi tramvaji, 'gasilci in občinski uradniki. JUŽNA AFRIKA Kakor poroča „Reuter", so pričeli dne 27. januarja na poziv komiteja združenih rudarjev — sestavni del .zvezo sindikatov južnoafriških rudarjev — stavkati rudarji v južnoafriških rudnikih zlata, dinamita in premoga. j AMERIKA j Izvršni odbor ameriške delavske zve-j ze (AFL) je pooblastil svojega pred-i sednika Williama Greena, naj stopi v - stik s predsednikom združenja industrijskih organizacij (CIO) Philipom ■ Murrayem in naj mu predloži, da bi se obe organizaciji združili v boju proti delavcem nasprotni zakonodaji. INDONEZIJA Holandski tisk objavlja vest, da je bilo kot. rezultat pogajanj med raznimi organizacijami ustanovljena c-notna organizacija sindikatov Indonezije. Sedež vodstva Enotnih sindi-.katov, ki štejejo preko U milijone članov, se nahaja v Dzekjakarti. NEMČIJA Voditelj Komunistične partije Spodnje Saške Kurt Miiller je poslal britanskemu ministru za Nemčijo Johnu llindu pismo, v katerem trdi, da so na glavnih položajih v nemški industriji in v glavni upravi kontrolne komisije v Miinchenu znani nacisti. V pismu poudarja, da je izvajanje demokratičnih ukrepov nemogoče, ee se sodeluje z ljudmi iz predvojne oboroževalne industrije. Potrebno j'e, da se za dosego tega cilja sodeluje z naprednimi silami in delavskimi zvezami. ITAUJA Po službenih podatkih organov socialnega zavarovanja, ki so bili objavljeni v listu „Globo“. je bilo v Italiji 31. decembra 1946 3 milijona brezposelnih. število brezposelnih je v zadnjem mesecu naraslo za 100 tisoč, od tega 48.000. v industriji. I . :K # * Unipress je izvedel iz uradnih krogov, da so ZDA ustavile posojilo in druge pomoči Italiji, dokler ne bo rešeno vprašanje nove italijanske vlade. ! ki jo skuša sestaviti De Gasperi. j * » * Stavka rudarjev v Dulcisu se ja snoči spremenila v burne demonstracije delavskih množic proti sardinski rudarski družbi Ob koncu pogajanj so Javili delavcem, da je ravnateljstvo sprejelo vse njihove zahteve. Menijo, da bodo rudarji jutri pričeli zopet z delom. FRANCIJA Komisija francoske narodne zbornice za industrijsko proizvodnjo je z 12 proti 9 glasovi glasovala za po-državljenje železarske In kovinske industrije. JUGOSLAVIJA Dela pri obnovi sušaškega pristanišča, ki jih izvaja pokrajinsko gradbeno podjetje Hrvatske,- se vršijo po v naprej predvidenem načrtu. Tako dobiva „Obala 10. septembra" vsak dan bolj svoje predvojno lice. Ruševine ob obali so že IzginTe. Do sedaj so zgradili 120 m obale. Na tem delu jc postavljeno tudi vodovodno omrežje, sedaj pa gradijo armirane betonske temelje za tir za dvigala. Vzporedno s trmi deli obnavljajo tudi Šolska poslopja. Do sedaj so obnovili poslopja pristaniške kapetanije, obnavljajo pa tudi poslopje carinarnice. Na prihodu v mrtvi kansl so | zgradili novo obalo. Na ,.Aleksandrovem pristanišču" ; gradijo velike betonske bloke, ki so težki po 35 ton. Betoniranje pod gladino se vrši te dni v tosonu, medtem ko je gradnja nadaljnjih 4 toso-nov v teku. Pri čiščenju morskega | dna dvigajo tudi. električna dvigala, ki so bila ob priliki miniranja obale potopljena. Do sedaj so dvignili dve dvigali. ZSSR Po nepopolnih podatkih ministrstva 28 finance ZSSR znaša skupni ljudski I prihranek, ki je .bil l. januarja v ban-( kah, preko 12 milijard rubljev. V Karlovki, rojstnem kraju »ka*. dcmlka Lisenka, je tila odprta kol« hozna univerza. Predsedniki kolhoza vaških sovjetov in sekretarji vaških partijskih organizacij posečajo redna dvakrat mesečno -univerzo ter poslu« šajo predavanja in referate oblastniki vodilnih delavcev in poljedeiskib strokovnjakov. * * » Ministrski svet ruske SFSK je odo; bril načrt za gradnjo hiš v letu 1947. Gradnja poslopij se bo povečala, za 1.5 krat v primerjavi z lanskim letom. Letos bo dobila ruska SFSR IS novih šol, 34 dečjih zabavišč in jasli, 90 bolnišnic in okrevališč in 52 gledališč. Letos bo Zglajeno 817.000 m2 stanovanjskega prostora. Investicije za gradnjo hiš znašajo skupno S75 milijonov rubljev. * « * Klubi ir. sindikati bodo obogatili letos svoje knjižnice s 8 milijoni novih knjig, dočim je ostalo v knjižnicah delavskih klubov izmed 51 milijonov knjig samo 22 milijonov. Lani so sindikati obnovili 4250 knjižnic in kupili različnih knjig v vrednosti in milijonov rubljev. Do leta 1950 bo obnovljenih vseh 28.000 knjižnic v delavskih klubih, skupno število knjig bo prekoračilo za 18 milijonov predvojno številko. Predvideno je, da se do leta 1930 porabi za obnovo in razširjenje knjižnic 300 milijonov rubljev. Skupni napori - splošno blagostanje Sindikati danes... V jjostednjšh čaeih srečujemo p® vseh časopigili skat-o dne^-no laaue vesti o (MovMiju aiidikatov po sve-t«; čttamt) o zatiranju sindikalnih orgaMBacij v Iranu, o zapiranju sin-dakataKh delavcev v Grčiji o uničevanju in preganjanju sindikalnega gibanja povsod tam. kjer imajo pri uptmljanj u države glavno besedo ne delovna ljudstva, ne proizvajalci živi j enakih dobrin, ne oni, ki s svojim delom živijo in vzdržujejo čiovešfei rod, temveč Mii. ki si na i«eu» bednega življenja delavca morejo privoščiti vsaktere raakcšnosti j» sialno praznično življenje. X«j se Amerika in Anglija še tako šfšrdkoustita s svojo svobodo iti demokracijo, ki daje državljanu o-sebno pro-st-osi! Če pogledamo po svetu, T*a moremo ugoto\ati, da se piw povsod, kjer imate, baš ti dve državi besedo, ljudstva upirajo, da moremo že v čagopsju, ki je njun na-ktonjeHO, citati naslove, kakor: »Ni vsako osvobojen je prijetno!« Ta naslov smo mogli citati nedavno v nekem švicarskem kapitalističnem M-spH m naPtov anglo-ameriškc politike v »prijateljskih« deželah, kjer iz sto n»jrazličnejsiti »razlogov« še n« napočil ites umika angto-atnen-škiit čet- Mar s*i«d«kati t*wii te naj- manjsL vfdSv na ueslavo imatovnib if.ig-o.#*? I«. vendar »o te teko o-promtte važnosti ravno za. ljudstva, za delavno človoartvo. Toda baš tu ; kultura gojila in se še vedno goji tudi v kapitalističnih državah. Vsakomur je pa še dobro v spominu, da ni Imel delavec od fizkulturnih ustanov prav ničesar; vse njegovo ,.fizkulturno udejstvovanje" je obstajalo v tem, da je smel prisostvovati raznim nastopom kot — gledalec in seveda — plačati vstopnino ... Le prav redki so bili, ki so se mogli pokazati na samem stadionu. Ljudska oblast zavzema v tem vprašanju docela drugačno stališče. Vse fiz-kulturne ustanove od telovadnice do največjih fizkulturnih ustanov so v polni meri na razpolago vsemu delovnemu ljudstvu brez vsake izjeme, še več! Ljudska oblast se dobro zaveda ogromnega pomena trdnega zdravega in vsestransko izvežbanega delavčevega telesa in se zato s posebno vrnemo zanima za razvoj fizkuiture v najširših ljudskih množicah. Sindikalne organizacije bi ne bile življenjske, če bi šle mimo tega problema prekrižanih rok. Zato proži zavedna sin- dikalna organizacija vso svojo podporo razvoju ljudske fizkuiture ter jo podpira na vse mogoče načine. Naša dežela je za fizkulturno življenje v vsakem oziru, lahko trdimo, naravnost idealna. Od začetka pomladi pa do zadnjega dneva zime nam nudi nebroj r.iožposti za telesno vzgojo in za.ddanje marsikatere države napram nam ni baš brez vsake podlage. Spomnim v se samo nasprotovanje nekaterih Norvežanov zaradi naše skakalnice v Planici! Toda baS ta zavist nam mora biti znak da razvojne možnosti pri nas obstajajo, da so velike in da jih moramo torej le vsestransko izkoristiti, kar bomo v rž j večji meri dosegli predvsem z razširjanjem zdrave fizkulturne misli res med vse naše ljudske množice. Prvi uspehi zavednega dela Brotnih sindikatov so že vidni. Izvršni oobor ES za področje B Slovenskega Primorja je osnova! I3-dnevni, seveua brezplačen smučarski tečaj. Za mesto tečaja ni bil v zadregi, saj je primernih mest na pretek. Izbral pa je vojsko pri Idriji, kraj krvavih bojev v narodno-osvobodilnt vojni. Tečaj je imel dva namena: razen običajnemu fizkulturnemu pomenu v ožjem smislu je bil namenjen tudi zlasti gozdnim delavcem, čuvajem in sličnim poklicem, katerim naj bi tečaj olajšal izvrševanje njihovega težavnega poklica. Z veseljem in gostoljubno so sprejeli i družnice. se tega dejstva v polni meri ^ zavedajo, kar smo imeli priliko potrditi za že večkrat; to pot nekaj besedi o delu j za sindikalne podružnice cestarjev v Po- za stojni, ki so se 12. t. m. zbrali na skupni sestanek, da položijo račun svojega dela v preteklem letu. Iz poročila tov. tajnika je razvidno, da se je sindikalno gibanje trdno usidralo v vrstah naših cestarjev; tudi naš sindikalni list radi vzamejo v roke, saj so nanj vsi naročeni. Tudi iz poročila tov. blagajnika smo mogli spoznati sindikalno discipliniranost cestarjev; v preteklem letu je prejel od članstva:. J ir 70.703.— naročnino na list lir 13.976.— tiskovni sklad lir 3.328.— Rdeči križ lir 4.472.— za obnovo Ur 16.234.— za knjige lir 1.000.— za stat kujoče v Trstu lir 21.600.— za albanske poplavljenee lir 4.290.— Skupaj lir 135.603,— V organizacijskem oziru je podružnica ubrala pravilno' pot in - ni zato pričakovati v novem letu posebnih izprememb. Seveda je pravilno delovanje podružnice v veliki meri edvisno od zavednosti in aktivnosti podružničnega odbora; pri postavitvi dosedanjega odbora je pa pc* družnica Imela srečno roko in izbrala prave ljudi, ki so si s svojim delom pridobili med člani tolikšno zaupanje, da so pri volitvah celotnemu odboru poverili nadaljno vodstvo podružnice. V kratkih in. jedrnatih besedah je tov. Veber, vodja cestne baze, obrazložil nekaj napak, ki so jih doslej delali ter nato prešel na nove naloge, ki čakajo našega cestarja. Kot najvažnejšo zadevo smatramo postavitev delovnih norm, na podlagi katerih bo mogel vsak član podružnice vsak čas kontrolirati lastno delo, kakor tudi delo svojih tovarišev. Prisotni (vsega 68 članov) so razumeli pornen norm in se dela lotili kar takoj; to še posebno z ozirom na načrtno delo v teku petletke, ki naj izgradi naSo državo v močno industrijsko oporišče, ki bo moglo kljubovati še tako hudim nasprotnim vetrovom. Kako so se zme-: Spominska svRČanosl v Idriji Ob sodelovanju vseh ljudskih sil so v Idriji na veličasten način proslavili spomin velikega ustanovitelja Sovjetske države Vladimirja Iljiča Lenina. Delo tega moža, ki je edinstven v zgodovini človeštva, nam je nazorno prikazal zastopnik tukajšnje posadke. Mešani zbor je pod vodstvom rudarja tov. Lipužiča zapel državno himno in Stalingrajsko pesem. Z zanimanjem smo sledili predavanjem o nesmrtnem Leninu m njegovem življenju. ki sta jih podala zastopnika srednješolske mladine. častno se 'je odzval svoji nalogi tud! naš rudarski orkester. Kulturno - prosrotni dolanci Ijostopajo v svojem sindikalnem delu smotreno Vsako delo zahteva smotrenost! In načrtnosti. Tega se dobro zavedajo tud! kulturno-prosvetni delavci, organizirani v svoji podružnici ES v Postaj li, in so zato razdelili sindikalno delo na šest sektorjev. Organizacijski sektor bodo sestavljali predsednik, tajnik in blagajnik podružnice. Produktivni rektor bo obravnaval vprašanja šole in šolskega dela. Sektor delovnih odnosov bo preiskoval in razmotrival delovne pogoje. Kulturno-množični sektor ima nalogo poskrbeti za politično vzgojo članstva, za strokovno delo in za izvenšolsko delovanje. Socialno-ekonomski sektor bo pretresal vprašanja izboljšanja socialnih prilik podružničnega čl anstva. Sektor za povezavo z mladino bo p h nili v podrobnostih, ne bomo omenjali, tudi imel mnogo važnega pcsla. Drobne vesti h postojnskega nknija Okrajni odbor za ljudsko prosveto »» Postojni je poslal kratka poročila iz raznih krajev postojnskega okraja. Žal, doslej nismo mogli priobčiti teh novic in mora zato marsikatera odpasti, ker Je že zastarela. Vsekakor se pa OO-u za ljudsko prosveto v Postojni za lepo zamisel zahvaljujemo; vse ostale OO pa prosimo, da ga posnemajo. V Postojni se 1. II. 1.1. prične pouk na Glasbeni šoli. Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Postojni za postojnski okraj je Z umnim zadrugarstvom najuspešneje pobijamo špekulacijo MPR0ZA Tolmin Podružnica ES pri Nabavni in prodaj-r t zadrugi v Tolminu je bila ustanovljena 22. X. 1946. na pobudo samih delavcev in nameščencev; vpisali so se Vrt, po številu 22 članov. Takoj po ustanovitvi je odbor prevzel vodstvo rednih tedenskih organizacijskih sestankov, na katerih so se reševale predvsem razne organizacijske težkoče; i a teh sestankih so člani prejemali naredila za delo in to na podlagi izkušenj, pridobljenih v delu med tednom. Tudi študijski sestanki so se vršili tedensko; snov teh sestankov je bila za-dlužnega značaja, pozneje se je pa pokazala potreba tudi po študiju raznih zakonov o ljudski oblasti itd. Mesečno enkrat se sestanejo vsi poslovodje, da rešujejo razne pomanjkljivosti in pripravijo navodila za enotno in pravdno poslovanje posameznih poslovalnic s centralo. Da bi se pa delo še bolj poenotilo In poživilo, so sklenili združiti posamezne sindikalne podružnice pri poslovalnicah s podružnico pri centrali ter tako dosegli močnejšo sindikalno podružnico, k! šteje 43 članov. Nova podružnica ima mesečne podružnične sestanke; ker so pa nekatere poslovalnice oddaljene od Tolmina nad 30 kilometrov, je obisk sestankov odda js-r.ih članov zagotovljen s kamjoni. £e pri prvem sestanku je bilo jasno, da je ta način sindikalnega dela prikladnejSl. Brošure „3akon", „Blagoznan3tvo‘‘ in ..življenjski zakon vzajemnosti" so članom ravno tako dobrodošli, kakor- ,,Delavska enotnost". Petletka 1946-1950 Hitdki delavci, kmetje in inteligenca. so sprejeli petletni načrt kot. borbeni program, odgovarjajoč njihevim življenjskim intereso-nj. Obstoji trdno upanje, da ne bo sovjetsko ljudstvo, predvsem člani komunistične partije, obitalo-valo svojih meči in svojega truda in da načrta petletke ne ho samo »vršilo, temveč ga preseglo- Sovjetsko ljudstvo se je pod 'vodstveno, partije Lenina in Stalina oprijelo dela z velikim veseljem- To plodonosoo delo je bilo prekinjeno zaradi vojne. S tem večjo energijo so se pa delovne šib' SZ vrgle na delo po vojni, da bi čim prej obnovili in presegli predvojno višino industrije it.t vsega. narodnega Gospodarstva ter s tem zagotovili nadaljni napredek materialne in kulturne višine narodnega življenja. NV. plenum centvainega sovjeta sindikalnih zvez je naznačil kon-pritegnitev delavcev, uslužbencev kretpe pori m oblike za splošno in tehničnega osobja k plodnemu (Mm za uresničenje petletnega načrt« »a osnovi soemJšstičnega tekmovanja. , y«.lil * .\/7 - _ i-f»V . Podružnični odbor rešuje skupno z upravo vsa vprašanja, ki se tičejo delavcev in nameščencev. Tekom tekmovanja z« priključitev & Jugoslaviji so člani zbrat): za fond za obnovo lir 6.118.— za albanske poplavljene«: lir 1.362.— Skupaj lir 872.— Pripomniti je, da je pri obeh zbirkah sodelovalo le staro članstvo, torej 22 članov. Isto velja tudi za prostovoljno delo; v ta namen je bilo napravljenih 3608 delovnih ur. V kratkem rt namerava nabaviti podružnica lastno sindikalno zastavo. MPR0ZA - Ajdovščina Podružnica ES pri Okrajni gospodarski zadrugi v Ajdovščini je bila ustanovljena šele 10. vm. 1946., šteje pa danes 26 članov. Vsako soboto se njeni člani sestajajo na skupne sestanke, da ugotove svoje uspehe, oz. neuspehe in se pomenijo o dnevnih zadevah. Od svoje ustanovitve do konea leta so člani podružnice napravili 3726 prostovoljnih delovnih ur in sicer: polovico, t. j. 1863 ur v korist zadruge same, drugo polovico pa v korist obnove. Vrednost poslednjih delovnih ur znaša 57.297.— lir in gre v korist fonda za obnovo. Vrhu tega so člani zbrali: d pomoč albanskim poplavi,jeneem 1.67 za albanske poplavljenee lir 1.675— za potrebne podružnične člane lir 6.(HK).— Celoten prispevek članov znaša torej teavljajo najštevilnejšo otiganigaci-jo delavskega stanu, pripada pri tem posebna nalega. Pozvani -so, da organizirajo večmilijonske množice delavcev za dovršitev in tudi prekoračenje načrta petletke- To je glavna naloga sindikalnih zvez. Da jo pa. bodo mogle izvršiti, je potrebno natančno organizatorično in vzgojno ddb vseli sindikalnih voditeljev in delavcev. Predvsem je neobhoclno potrebno, da ne seznani delavstvo v podrobnostih z. zakonom o petletnem načrtu; vsak delavec,in uslužbenec mora imeti jasno, sliko o razvoju narodnega gospodarstva svoje dežele, svoje industrijske strcke in svojega podjetja. Delavstvu mora biti jasna, da za visi uspeh izvršitve, petletke . od požrtvovalnega dela vsakega posameznega sovjetskega človeka- XV. plenum je pozval delavce in delavke, tehnično csobje in vse člane sindikatov k aktivni borbi za napredek proizvodnje; pozval jih je- k izvršitvi dnevnih, mesečnih in letnih načrtov, kar je smatrati kot najvažnejši -pogoj ža uresničenje petletke- Ta poziv je našel v množicah delavstva najživahnejši odziv. 'UreattSepje' načrta razen 1868 m- dela za zadrugo 64.972 lir. Podružnica ima tudi svoj STEN^AS, 2« katerega so člani prispevali 34 dopisov, od katerih je eden izšel v „Prl-morski borbi", drugi pa v „Novi zadrugi". Op. uredništva: že nekajkrat smo našem listu izrazili željo, da bi nam podružnice poslale v objavo primerne članke iz svojih STENčAS-ov ter to svojo željo na tem mestu ponavljamo! Idrijsho čipkarstvo čipkarska zadruga v Idriji je v polnem razmahu. Sicer je bila ustanovljena šele pred nekaj meseci, kljub temu pa šteje danes že skoro 609 članic-čipkaric, med katerimi so najvnetejše one iz Vojskega in Stopic, ki se posebno trudijo, da oddajo svoji zadrugi take izdelke, da so jim res v čast, na trgu pa širijo sloves našega člpkarstva. čipkarska zadruga prejema mnoga naročila posebno iz Ljubljane in iz Italije. S tem je seveda zagotovljen reden zaslužek našim marljivim ženam. Vendar se ne smemo zadovoljiti že s temi uspehi, temveč moramo stremeti za tem, da zavzamejo naše idrijske čipke zaslužen« častno mesto na svetovnem trgu, kar bomo dosegli le s solidnimi izdelki, če upoštevamo dejstvo, da so bile idrijske čipke že zdavnaj dobro znane, kakor tudi, če upoštevamo pridnost naših žena, se nam gotovega uspeha ni bati. Kaj bi pa značilo smotreno plasiranje čipkarstva na svetovnem trgu za naše domače gospodarstvo, je menda jasno vsakomur. domačini tečajnike v svojo sredo. Pre-j začela urejevati knjižnico, ki vsebuje žs mnogi so bili že stari znanci: družili so doslej 638 knjig. jih težki spomini na one slavne dni, ko ' ------ so naši partizani doživljali neštete tego- ' Zmagovalci v kulturno-prosvetnem tek-be borbe proti okupatorju v Vojskem ( movanju, ki se je vršilo X. I. 1.1. v Po-in njegovi okolici. Stari borci in vaški stojni, so prejeli zaslužene knjižne na-terenci so si stiskali roke z istim razu- grade in sicer: Postojnska mladina, kot najboljša igralska družina, je prejela knjigo „Dva kapetana"; med pevskimi zbori se je najbolj izkazal oni iz Slavine in je prejel Alekseja Tolstega ..Kruh"; zmagovalka v zborni recitaciji je bila mladina iz Košane, za kar je bila obdarovana s knjigo „Fot nove Jugoslavije"; najboljša recitatorka, tov. Ravbar Nada, pa je v priznanje prejela Grudnovo ..Pesnikovo srce". Vsem nagrajencem — naše iskrene čestitke! mevanjem in isto prisrčnostjo kakor tedaj... Tečajnike so nastanili v prijazni hišici izven vasi, kjer jim je tovariš vaditelj razlagal teorijo o smučarstvu ob topli peči in medli razsvetljavi karbidovke. Toda ostalo ni samo pri tem, kajti zanimanje za nacionalizacijo podjetij, za elektrifikacijo in za še nebroj drugih sličnih vprašanj je povzročalo vedno nove diskusije in pogovore. Dolgo v noč j pa niso smeli bedeti, kir jih je nasled-! njega dne čakalo novo naporno delo: | hoja v hrib, smuk v dolino ... Kosilo ’ je bilo seveda potrebi želodcev primer-| no. Po kosilu pa niso legli, temveč si zopet pripeli „diice“ in hajd na sneg; to pot bolj na igre, ki so vzbujale veliko zanimanje. Prilika je nanesla, da so mogli tečajniki prisostvovati tekmam za okrožno smučarsko prvenstvo; oni, ki so se tekme udeležili, so pokazali, da tečaj res ni bil zaman, saj so dosegli kar lepo uspehe. še bolje je bil poudarjen uspeh tečaja s tekmovanjem za 2REN, ki je bilo organizirano koncem tečaja na progi 10 km. Pri tej tekmi se je pokazala velika moralna višina tečaja samega, saj so vsi tečajniki dosegli vsaj minimalne nor-ne, če jih že riso prekoračili. Najvaž-lejša naloga pa čaka tečajnike v njiho-dh podjetjih, kamor so se vrnili, in ! :jer jim bo dolžnost, da razvijajo med svojimi tovariši veliko misel zdrave ljudske fizkuiture. Ažman Jože, Ajdovščina. OBNOVA V SLAVONSKEM BRODU. Delavci Gradbenega odseka pri Okrožnem NOO so s pomočjo ljudstva zgradili 202 stanovanjski hiši, popravili 132 težko in 69 laže poškodovanih stanovanj. Delovni načrt za 1. 1946. so prekoračili za 33%. Vrednost zgrajenih hiš znaša 9 milijonov dinarjev, vrednost samega prostovoljnega dela pa 2,310.000 din. Daučue komisije sa zemljarina v Postojni imajo polne roke dela. Izdelujejo osnutke za krajevne takse in trošarine, ki bodo šle v prid KNOO. Živinski sejmi se, kakor povsod drugod, vršijo tudi v postojnskem okraju. Pri tem je pa opažati žalostno dejstvo, da polagajo naši živinorejci mnogo premalo pažnje na plemensko živino. Ugotovljeno je, da prodajajo živinorejci plemensko živino, a za izkupljeni denar kupujejo konje, s katerimi gotovo ne zaslužijo več kakor le za sproti za sebo in za konje. V naših krajih bo igrala glavno vlogo baš živinoreja, s čimer bi morali naši kmetje vsekakor računati; izgleda pa. da so po večini nasprotnega mnenja; morda računajo tudi na stalen dohodek iz gozdov, na kar sklepajo, ker je po voznikih stalno povpraševanje. Za postopek v Domu T. Tomšiča v št. Petru na Krasu je značilen odhod sirot iz koperskega okraja, ki so bili premeščeni v Portorož. Slovo je globoko danilo ne le otroke, temveč tudi uslužbenec same. Nekateri otroci niso nikakor ho-, teli oditi in so se pred odhodom poskrili. Med jokom so zatrjevali, da se bodo na vsak način vrnili, če jim v no- novem domu našli polno razumevanje in prisrčno nadomestilo za padle starše. Mladina iz št. Petra na Krasu je 13. I imela tekmo čez drn in strn, kateie se je udeležilo 30 mladincev in mladink. Zmagovalca sta bila tov. Korošec Marija in žele Štefko. Postojnske iene so kaj agilne. Koncem decembra so priredile družabni večer m del izkupička darovale sirotam padlih borcev v Domu T. Tomšiča v št. Petru na Krasu. Za novo leto so pa obiskale divizijsko bolnico proletarske divizije v Postojni in obdarovale okoli 100 bolnih borcev S cigaretami, pecivom in sadjem. Žene iz Trnja so se ob zaključku tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji polnoštevilno udeležile dela na cesti Trnje — Selce — Petelinje — žt. Peter — Hrastje. žene iz Selc so se postavile na lastne noge. Sklenile so pristopiti k delu na vseh poljih in darovale 1090.— lir za dvig svoje organizacije. Za delegata na Medzadruini konferenci v Ljubljani je bil na okrajni skupščini Naproze v Postojni izvoljen tov. Vodopivec Anton, star aktivist in tajnik MNOO v št. Petru na Krasu. Okrajni odbor ZAMJK v Postojni je a posredovanjem Okrajnega odseka za go spodarstvo nabavil 39 parov smučk, k! so jih razdelili deloma mladini gimnazije, deloma v mestu in v vaseh. Tečaj za poenoteno knjigovodstvo bo začel delovati v Postojni l. II. Tečaj bo vodil knjigovodja pokrajinskega PRO-MES-a, tov. Tuta. Mladina postojnskega okraja je z navdušenjem sprejela predlog, da se udeleži dela pri gradnji proge Samač—Sarajevo. Z enako vnemo pa se hoče lotiti tudi dela pri regulaciji reke v postojnskem, bistriškem in vipavskem okraju. Krajevni medstrokovni svet v št. Petru je organiziral večerno strokovno obrtno šolo za vajence. Po vseh vaseh postojnskega okraja so se vršili zbori volilcev. Marsikje je ljudstvo zamenjalo svoje dosedanje predstavnike, ki niso izvršili svoje dolžnosti kakor je treba, in jih nadomestili ž novimi. Naše ljudstvo sledi duhu časa in zahteva v svojih odborih ljudi, ki pravilno pojmujejo ljudsko oblast. Spojitev Tehnične baze z Okrajnim odsekom za gradnje je že izvršena; 13. I. j je bilo registrirano Okrajno gradbeno J gradbenega podjetja je tov. Lozej Franc, dosedanji vodja TB v Postojni. . Za osamosvojitev zadružnih poslovalnic pripravljajo zadružni i-eferenti pri OO v Postojni, št. Petru na Krasu, H ruševju in Senožečah. S tem bo omogočeno lažje sodelovanje zadrug s člani in ostalim ljudstvom. Živinorejske zadruge v Hruševju, Senožečah in Mrzleku pri Šmihelu so pripravile živinske sejme. — Povsod se vrši tudi pregled vse živine članov in nečlanov v svrho kontrole kužnih halszui pri plemenski živini. —«0» — Iz Jugoslavije DELAVCI POŠTNE AVTOGARAŽE ▼ Beogradu so preteklega meseca predali predstavniku albanskega poslaništva stroj za vlivanje plomb za poštne vreče. Stroj so izdelali delavci poštne avto-garaže sami in ga poklonili v dar svojim albanskim tovarišem. Vrednost stroja znaša 50.000.— din, narejen pa je bil s prostovoljnim in nadurnim brezplačnim delom. Pred časom je obiskal poštno avtoga-razo v Beogradu načelnik Direkcije pošt Albanije in izrazil pri tej priliki neprijetnost, da nima pošta v Tirani še stroja za vlivanje plomb ter da ga bodo morali nabaviti v inozemstvu. Prisotni delavci so mu pa takoj obljubili, da bodo izdelali tak stroj v dar svojim albanskim tovarišem, kar so tudi res izvršili. «o» - CENTRALNA UPRAVA ZVEZE METALCEV je pohvalila pet najboljših podjetij, med drugimi tudi industrijo motorjev v Rakovici, kjer so delovnemu kelektivu izročili na svečan način pohvalno diplomo za delo v zadnjem tekmovanj u. - «0» - BRIGA SIND. ORG. ZA VAJENCE. V Subotici živi brivec, ki je svoja dva vajenca zadrževal preko delovnega časa, ju izkoriščal v osebne svrhe ter jima nt izplačeval predpisanih dnevnic. Sindikalna podružnica je poslbdajalca skušala zlepa pripraviti do pravilnega postopanja z vajenci; ker pa lepe besede niso zalegle, ja sind. podružnica predala zadevo okrajnemu sodišču, ki je nesodobnega brivca obsodilo na izplačilo neplačanih dnevnic obema vajencema. <:()» MLADINA TVORNICE „29. NOVEMBER" V SUBOTICI je kot najboljši delovni aktiv Subotice na. svečan način prejela prehodno zastavico. DELAVCI ..BEOGRAJSKE TEKSTILNE INDUSTRIJE" so sklenili izvršiti delovni načrt za lato 1947. v 11 mesecih. V letu 1946. je Beograjska tekstilna industrija prekoračila načrt proizvodnje za 17.7%. — «0» NAJBOLJŠI DELOVNI KOLEKTIV ŽELEZNIČARJEV je v železniški delavnici v Mariboru. - «0» Čakovec, v tekmovanju tekstilnih tovarn si je osvojil drugo mesto na Hv-vatskem delovni kolektiv ..Medjimurske trikotaže", za kar je prejel od Centralne oprave tekstilcev nagrado v znesku 25 tisoč dinarjev. Proglašenih je bilo is udarnikov, med njimi 2 novatorja. Proizvodnjo so povečali za 12%, delovno normo so pa prekoračili za 11%. pro.z-vodni stroški so bili zmanjšani za 16%. Niš. Poslovodji tekstilne tovarne „Kat-ko Pavlovič" se je posrečilo z izboljšanjem strojev dvigniti kakovost tkanin za 100%, proizvodnjo pa za 18"^. RUDARJI SLOVENIJE so priredili v proslavo velikega Lenina štirindvajset-urno tekmovanje. Doseženi uspehi v prekoračenju proizvodnje so sledeči: Laško 101. odstotek, Liboje 73 odst. Hrastnik 79,05 ost., Pečovnik 63,05 odst., Zagorje 57 odst., Zabukovca 54 odst., Trbovlje 45 odst., Velenje 40 odst., Kočevje 18 odst. MLADINA VSE DRŽAVE se živahno pripravlja na delo nove proge šamac— Sarajevo in ustanavlja delovne brigade. ! , »K- CtezNJETA. zobozdravnik Trot — ulica Torrebianca 43 (vogal ul. Carducci) izdeluje proteze v jeklu, zlatu kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. Govori slovensko NAROČNINA za naš list znaša* mesečno 20 Ur ali 12 jngolir ali 8 din '' letno 55 lir ali 30 jugolir ali 20 din letno 110 lir ali 60 jugolir ali 40 din celoletno 220 lir ali 120 jugolir ali 80 din vem domu ne bo tako všeč, kakor jtmi podjetje, katerega naloga je, nadaljevati, je bilo tu. Toda ti malčki bodo tudi v/ delo dosedanje Tehnične baze. Vodja'* Odgovorni urednik: MARJAN MEDVEŠČEK Sindikalno gibanje v Sovjetski zvezi velikih del se je začelo z ustanovitvijo velikega delavskega podviga, ki narašča iz dneva v dan-Organizatorska vloga sindikatov v tekmovanju mora biti splošna in na višku. Neobhcdno je potrebno uporabljati vsa primerna sredstva za, dvig proizvodnega dela, za tehnični napredek proizvodnje, za razvoj racionalnega gibanja in iznajdljivosti. Plenum je izdal nalog, da je stalno reševati vprašanja delav-, •-kili mezd, da se dvigne delovna proizvodnja jn obenem izboljša delavska plača. Borba za izpolnitev in prekoračenje petletnega načrta znači vsakdanje izboljšanje življenjskih potreb delavstva- Skrij za človeka in za ustvaritev vseh pogojev za produktivnost dela ter kulturno ra-mora predstavljati središče zanimanja sindikalnih organizacij. Sindikalne organizacije se ne morejo zadovoljiti že s samo •IgatovHvijo mdostaikov, na pr- na področju stanovanj. Potrebno bi bito ustanoviti množično nadzorstvo v času 'graditve afemoivanj in kulturno'. življenjskih ustanov- Sindikati obnavljajo in gradijo mnogo zdravstvenih, kulturnih in športnih u-stanov iz lastnih sredstev ;iH k sredstev socialnega zavarovanja. V letu 1950 bc v Sovjetski zvezi: ISo-OOOm mest v domačih oddihih > m zdraviliščih, 6.900 klubov, 100-000 prijetnih kotičkov, 8.00 knjižnic. 8-700 sindikalnih kinematografov. Leta 1950 bo v SZ pionirskih la-beriše za 3 milijone otrok, kav zna-či trikrat več kot v preteklem letu. Tekom petih let bo obnovljenih 1.050 etadijonov in športnih igrišč, 200 športnih in fizkulturnih domov, 180 kopališč in 230 (zimskih) drsališč- Naloge, ki jih je predložil plenum. bodo uspešno rešene, če bodo vodilni sindikalni organi posvečali veliko zanimanje nižjim kolektivcm. V sindikainh vrstah je nad 5 milijonov terenskih aktivistov in voditeljev- Vsakdo teh mora dajati vzgled samozaiajeval- nega dela za izpolnjevanje pravil in načrtov. Moč osebnega zgleda je ooromna in v veliki meri vpliva na vse množice delavstva- Da zadostijo važnim nalogam, zadanim od plenuma, morajo sindikati pomagati delavcem mobilizirati njihove napere in ustvarjal-■ no silo za obnove in razvoj ijaro l-nega aeia za izpolnjevanje pravil mogočnosti domovine m za dvig materialnega m kulturnega blagostanja sovjetskega ljudstva. Zdravje delavcev Ekspedicije in raziskovanja Higi-jenskega zavoda za delo in poklicne bolezni! Sovjetska zveza posveča veliko pozornost izboljšanju delovnih pogojev. V Moskvi, Leningradu in drugih mestih so posebni hig-i-jenski zavodi za delo in poklicne bolezni. Njihovi kolektivi izvršujejo veliko znanstveno-raziskoivahio -delo- Dopisnik »Truda.-, sindikahiega liria v SZ (edini sindikalni dnevnik na svetu!), je obiskal ravnatelja 1 ligi jenskega zavoda, ki mu je dal naslednja pojasnila. Pozornost našega kolektiva je osredotočena na nekatere važne znanstvene , probleme- Nas zavod je skupno z delavskimi bigi jenskimi zavodi drugih mest in z mestnimi zdravstvenimi organi pregledal približno 25 p.-rt-jerij, zgrajenih v zadnjih 3 - 4 letih. Smoter teh pregledov je bila odstranitev vseh pomanjkljivosti v podjetjih na zdravstvenem področju. Velika pozornost se posveča raziskovanju pljučnih bolezni. Ekspedicija je bila poslana v Anderminski rudnik, kjer pridobivajo florit- V teku treh in pol mesecev sc udeležene ekspedicije ugotovili zaprašenost zraka, pri podzemnem delu Praktično je dokazano, da je mogoče tudi pri pogojih večnega mraza prilagoditi vlažno vrtanje. Mesto hitro zmrzujoče sladke vode se zato uporablja s-laiia veda iz rudniških rovov- Ekspedicija v Anderminu ne predstavlja samo praktični, temveč tušu zdravstveni interes: pr- vič v zgodovini zdravstva je uvedeno raziskovanje s sliko za onstran po’arnega kroga. V januarju 1916. je bila poslana ekspedicija z enakim namenom v zlate rudnike. Sledili sta šc dve ekspediciji (v Krivarožje jn v menijo). - l*SpoŠ* ?? razvijajo leiapična m profilaktiena raziskovanja po. klicnih zastrupi jen j katerih število se mza iz leta v lete- Nas kolektiv je zaposlen tudi s lugi)eno mladoletnih. ' letu 1945 je bilo izdelanih na zavodu skupno do 50 tem. Približno enako število- je bilo namenje "ih za preteklo leto- Zavod je razvil tudi znanstveno-. posvetovalno delavne.-;, k; izkazuje vidne uspehe. Mnoge gospodarske in sindikalne organizacije stavijo zdravstvenemu zavodu razna vprašanja. Država daje zavodu letno vsote, kar dovoljuje velik razmah na--ega dela V zavodu deluje 65 zdravnikov in zdravniških kandidatov • Razpolagamo z mnogimi poTiikliftiko1 tel’ tudi B kliniko in (Po