VSEBINSKA PODOBA PEDAGO.KO-ANDRAGO.KE SLU.BE SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA Sonja Kogej Rus IZVLEEEK V prispevku je prikazano delovanje pedago.ko andrago.kega oddelka Slovenskega etnografskega muzeja v zadnjem desetletju in razlieni pedago.ki programi za pred.olske otroke, ueence osnovnih .ol, dijake, .tudente in odrasle. Kljuene besede: Slovenski etnografski muzej, muzejska pedagogika, pedago.ki programi ABSTRACT The article presents the activities of the Education and Adult Education Service of the Slovene Ethnographic Museum in the past decade and its various programmes for pre-school children, primary school pupils, secondary school scholars, and adults. Key words: Slovene Ethnographic Museum, museum education, educational programmes Ena izmed poglavitnih nalog Slovenskega etnografskega muzeja je popularizacija kulturne dedi.eine, ki jo hrani. Temelj vsakega muzeja so obiskovalci. Z njimi muzej komunicira z razstavami in prireditvami. V odnosu do obiskovalcev SEM ne .eli biti le ustanova informativnega znaeaja, zato v muzeju ustvarjamo vzdu.je, v katerem si obiskovalci ustvarijo pozitiven odnos do kulturne dedi.eine, da postanejo do nje obeutljivi in jo posku.ajo razumeti. Obiskovalci SEM prihajajo v muzej z razlienimi potrebami, izku.njami in nazori. Ker je osredotoeen na .ir.o javnost, je potreben pedago.ki pristop, zato je SEM .e pred petindvajsetimi leti zaposlil kustosa pedagoga. V prispevku se opiram na dejavnost pedago.ke slu.be v zadnjem desetletju, s poudarkom na easu po preselitvi SEM na lokacijo na Metelkovo, ko so z razstavnimi prostori v zaeasnem razstavi.eu v muzejski hi.i in po hodnikih upravne stavbe nastale nove mo.nosti za delo z obiskovalci, ki .e delno napovedujejo vizijo prihodnjega delovanja pedago.ke slu.be po odprtju muzejske razstavne hi.e. Obiskovalce SEM lahko glede na njihove izku.nje in motivacijo za obisk muzeja razvrstimo v pet skupin: pred.olski otroci, osnovno.olci, dijaki, .tudenti in odrasli. Medtem ko mlaj.i obiskovalci potrebujejo ob obisku muzeja veliko Sonja Kogej Rus vzpodbud za opazovanje muzejskih zbirk ter alternativne metode in oblike dela, da zapustijo muzej s pozitivnimi in trajnimi vtisi, pa .tudentje in odrasli .e imajo nek izoblikovan odnos do muzeja in prihajajo vanj z doloeenimi .eljami in cilji. Prav zato so pedago.ki programi prilagojeni razlienim starostnim skupinam. Pred.olski otroci v Slovenskem etnografskem muzeju Odnos do muzejev in do kulturne dedi.eine je potrebno graditi .e v pred.olski dobi. Tega se zavedamo tudi v etnografskem muzeju. Ker pa SEM nima pred.olskim otrokom prirejenih razstav, je potrebno obstojeee pribli.ati njihovim sposobnostim, jih za njih motivirati in vzpodbuditi. Muzej je za otroke zakladnica skrivnostnih 234 predmetov iz preteklosti, na katere se odzivajo spontano in ki ob mirnem, spro.eenem vzdu.ju bogatijo otro.ki svet z vtisi, ki bodo pustili na njih pozitiven odnos do muzeja in kulturne dedi.eine. Pred.olski otroci imajo v muzej brezplaeen vstop, kar pa ne vpliva bistveno na odloeitev vzgojiteljev v vrtcih o odloeitvi za obisk muzeja. Tega jim velikokrat prepreeujejo organizacijski in finaneni razlogi, ki so posledica oddaljenosti vrtca od muzeja. Tako predstavljajo glavnino mlaj.ih obiskovalcev skupine iz Ljubljane, predvsem iz vrtcev v neposredni okolici muzeja, ki ga lahko obi.eejo kar pe.. Priprava na obisk muzeja poteka po vnaprej.njem dogovoru med vzgojitelji in kustosom pedagogom. Predhodna priprava vzgojiteljic se mnogokrat navezuje na obravnavane vsebine v vrtcu o tem, kako so .iveli v easu (pra)babic in (pra)dedkov, o .emljenju nekoe, o nekdanjih oblaeilih . Od leta 1997 do 2002 je imel SEM Delavnica poslikavanja obodnih .katel ob razstavi Ljubezen je v zraku. Foto Sonja Kogej Rus, marec 2000. Vsebinska podoba pedago.ko-andrago.ke slu.be Slovenskega etnografskega muzeja »zaeasno« stalno razstavo Okna zbirk (najprej v predavalnici upravne stavbe, v letih 2001 in 2002 pa v zaeasnem razstavi.eu razstavne hi.e), s katero so pred.olski otroci s pomoejo izbranih predmetov na razstavi, ki so ustrezali dojemljivosti otrok v obdobju od petega leta do vstopa v .olo, spoznavali nekdanji naein .ivljenja. Preko zgodb nekdanjih predmetov so ugotavljali, kaj uporabljamo danes. Najbolj so jih pritegnili smuei, krplje, stavbe, skrinje, pustne maske, panjske konenice, lect, velikokrat pa predmeti, ki so se jim zdeli nenavadni in skrivnostni. Na nekatere razstave, katerih vsebina je bila zanimiva za dojemanje pred.olskih otrok, smo vrtce pisno povabili na ogled. To so bile razstave Raztegni harmon.ke, pritisni na bas . Ljudska glasbila in godci na Slovenskem (1991/ 92), na kateri so otroci lahko zaigrali na zvoene igraee, Oselnik, drobna obrobna 235 oda delu, ustvarjalnosti, znanju, svojosti, erosu . (1994/95), na kateri so barvali ploskovno oblikovane oselnike, Udomaeena svetloba, Etnolo.ki pogled na svetila in pripomoeke zanje (1996/97), na kateri so lahko poskusili ukresati iskro in Igraee . stare in nove, moje in tvoje (1999) z igralnico in mo.nostjo izdelave papirnate igraee. Vabili smo jih tudi na razstave, s katerimi so se otroci sreeevali z neevropskimi kulturami. Ob razstavi Kitajski papirnati zmaji (1996) so si lahko izdelali zmaja, na razstavi Iz de.ele sonenega sijaja in meseeevih senc (1998) seneno lutko, na razstavi Japonski zmaji in vrtavke (2000) so se poigrali z vrtavkami in na razstavi Utrinek kitajske naive (2001/02) spoznavali naein .ivljenja kitajskih otrok. Projekt poslikavanja lesenih de.eic »panjskih konenic« za pred.olske otroke Projekt poslikavanja panjskih konenic je finaneno podprlo Ministrstvo za kulturo RS in Mesto Ljubljana in je potekal tri leta, od 1999 do 2001, ob pomoei zunanje sodelavke Vinke Miklaveie. V tem easu je delavnico obiskalo 58 skupin malo.olarjev v starosti .estih let. Vodenje po razstavi je imelo poudarek na ogledu zbirke panjskih konenic, na pogovoru o eebelah, o delu eebelarjev, izdelkih iz medu in na motiviki panjskih konenic. Slednje je otroke uvedlo v likovno ustvarjalnost, saj je vsak dobil leseno de.eico s pobarvanim ozadjem ter predlogo za prerisovanje s eebelarskimi in .ivalskimi motivi in si je naslikal svojo panjsko konenico. Kljub slabi lastnosti te metode, da hromi otrokovo lastno ustvarjalnost, se je izkazala za uspe.no, ker uvaja otroka v slikanje nekdanjih samou.kih, prilo.nostnih slikarjev in eebelarjev, ki so pri svojem delu posnemali obrtni.ko kvalificirane in polkvalificirane pode.elske slikarje. Panjskim konenicam pa so kljub motivom, ki so se lahko pojavili veekrat, dali svoj izraz, kar se je odra.alo v barvitosti izdelkov. Otro.ka ustvarjalnost se je ponavadi nadaljevala v vrtcu, kjer so s poslikanimi panjskimi konenicami pripravili razstavico »eebelnjak« in organizirali medeni dan. Osnovno.olci v Slovenskem etnografskem muzeju SEM je vzgojno-izobra.evalna ustanova, kjer ueenci na izvirnikih in prieevanjih sprejemajo kulturno dedi.eino. Prav obiski ueencev osnovnih .ol predstavljajo Sonja Kogej Rus Ogled SEM se dostikrat zaene s pogovorom ob lipi, na kamnitih kamnih pred SEM. Foto Sonja Kogej Rus, maj 1999. pomemben dele. na.ih obiskovalcev. Kljub prenekateri odmevni razstavi sodelovanje med SEM in osnovnimi .olami .e ni tak.no, kot bi si .eleli, ker to onemogoea vee dejavnikov. Na prvem mestu je treba izpostaviti dejstvo, da je SEM brez stalne razstave, zato obiski osnovno.olcev niso naertovani vsako leto. Ueitelji poudarjajo, da je njihova osnovna orientacija ueni naert, ob katerem jim primanjkuje easa za oglede obeasnih razstav, ki niso v letnem naertu. Prav tako veekrat izpostavljajo, da je program v muzeju te.ko realizirati v eni ueni uri, .e zlasti ee je ta oddaljen od .ole. Ker so obiski muzeja povezani tudi z materialnimi te.avami (prevoz, vstopnina), so naertovani kot kolektivni obiski vee razredov ob dnevih dejavnosti in so easovno omejeni. Dejstvo je tudi, da etnologija v osnovni .oli ni ueni predmet in ob pomanjkanju poglobitve v bistvo zbirk in .irine etnolo.kih razstav ueitelji preveekrat pozabljajo na smoter .ivljenjskosti pouka, ki krepi pozitiven odnos do dedi.eine, vzgojo za njeno varovanje, razumevanje med oblikami na.e dedi.eine in sodobnim .ivljenjem. Zato v ta namen SEM organizira in izvede tudi uene ure z vsebinami etnolo.kega raziskovanja, ki se lahko odvijajo tako v muzeju kot na osnovnih .olah. Ta oblika dela je bila dobro sprejeta na nekaterih ljubljanskih .olah ter v osnovni .oli Pediatriene klinike. V prihodnje, ko bo SEM z novo muzejsko stavbo postal muzej v pravem in sodobnem pomenu, bo naloga kustosa pedagoga v sodelovanju z ostalimi kustosi SEM ne le popularizacija zbirk in seznanjanje s pedago.kim delom v muzeju, ampak tudi seznanjanje s strokovnim delom, da bodo ueitelji in kustosi postali sodelavci pri naertovanju uenega naerta, ki bo obsegal pouk v muzeju. Za izbolj.anje pedago.kih Vsebinska podoba pedago.ko-andrago.ke slu.be Slovenskega etnografskega muzeja uslug in za vzpostavljanje stikov z ueitelji smo pod okriljem Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete ob uvajanju izbirnega predmeta etnologija . sreeanja s kulturami in sodobnosti z razse.nostmi dedi.eine v osmem in devetem razredu osnovne .ole spomladi 2003 pripravili v SEM (sodelovale so mag. Inja Smerdel, Sonja Kogej Rus, dr. Nena .idov) seminar o mo.nostih sodelovanja med SEM in osnovnimi .olami. SEM predstavlja vez med tradicijsko in sodobno kulturo, zato posku.amo vzgojitelje v vrtcih in ueitelje v osnovnih .olah vzpodbuditi k uvajanju ustvarjalnih pristopov za spodbujanje otrokove motivacije in kreativnega razmi.ljanja na podroeju ljudske dedi.eine. V ta namen smo v letih 2001 in 2002 priredili .tiri zaeetne in nadaljevalni seminar s podroeja ljudskega plesa, o ustvarjalnem gibanju ob ljudski glasbi in povezovanju plesne 237 tradicije z ljudsko dedi.eino, predvsem likovno in literarno. Seminar je vodila mag. Mojca Leben, umetnostna zgodovinarka in specialistka za kreativni gib in neverbalno komunikacijo v metodi konvergentne pedagogike. Vodstva po razstavah Vodstva po razstavah in cilji ogledov so zasnovani kompleksno. Za njihovo dosego izhajamo iz ueeneevega predznanja, neposrednih izku.enj, sposobnosti in interesov. Ponavadi so na ogled muzeja bolje pripravljeni ueenci razredne kot predmetne stopnje in prav ti potrebujejo dodatno motivacijo in vzpodbudo za ogled razstav. Med mladimi v starosti od 12 let je opaziti, da v svetu, ki zahteva eloveka sedanjosti, nimajo easa in volje, da bi razmi.ljali o preteklosti. Pri mladini imajo muzeji veliko konkurenco v sodobnih medijih (medmre.ju, kinu, TV). Zato moramo poudarjati konkretne prednosti muzeja, to je stik z originalnim predmetom, ko tudi navidez nievreden predmet v vitrini dobi nov naboj. Spoznavanje nekdanjega naeina .ivljenja z opredmetenim svetom muzealij postane vez, ki lahko mladim smiselno doloea podobo nekdanjega sveta, ki mu lahko odgovori tudi na sodobna vpra.anja. Zato se pri vodstvih po razstavah izogibamo dolgotrajnim razlagam, ogledi so selektivni, koncentrirani na nekaj problemov, ki jih razstavljeni predmeti spro.ijo, in na pogovor o njih. Ueence osnovnih .ol posku.amo pri ogledih razstav pritegniti k aktivnemu sodelovanju in odkrivanju muzejskih zbirk tudi z delovnimi listi (ob razstavah Oselnik, drobna obrobna oda, Udomaeena svetloba, Po sledeh vsakdana, Vonj po morju, Okna zbirk) in zabavnimi kvizi. Obe metodieni obliki ob predhodnem seznanjanju z muzejskimi zbirkami navajata ueence na opazovanje, primerjanje in razmi.ljanje o muzejskih zbirkah in .ir.e. Muzejske otro.ke ustvarjalne delavnice V .elji po veeji odprtosti in dostopnosti se v SEM sku.amo prilagoditi .eljam, potrebam in dojemanju ueencev osnovnih .ol, ki prihajajo v muzej v skupinah, kot tudi tistim, ki prihajajo posamezno in v spremstvu star.ev. Zato posku.amo sodobne oblike muzejskih postavitev dopolnjevati z aktivnostmi v muzejskih delavnicah in z otrokom namenjenimi prireditvami. Muzejske delavnice so specifiena oblika dela, Sonja Kogej Rus ko spoznavanje muzejskih zbirk in materialne kulture dopolnjujemo z neposrednim poustvarjanjem. Temeljijo na izdelovanju uporabnih predmetov in umetni.kem izra.anju, ko otroci na svojski naein spoznavajo, izdelujejo in preoblikujejo nek predmet iz preteklosti in mu dajo neko novo uporabno vrednost. Cilji muzejskih delavnic so podo.ivljanje in spodbujanje psihomotorienih spretnosti ter vzgoja pozitivnega odnosa do dedi.eine in roenega dela. Otroci se v muzejskih delavnicah seznanjajo s slovensko kulturo, s tem, kako smo povezani s preteklostjo, odkrivajo pa tudi umetnost neevropskih ljudstev ter s tem spoznavajo, kako se med seboj razlikujemo in smo si hkrati podobni. Nekatere dejavnosti temeljijo na obeasnih razstavah, nekatere na .egah in navadah koledarskega leta, tretje pa predvsem na 238 umetni.kem izra.anju z razlienimi naravnimi materiali. Muzejske delavnice in najrazlienej.e demonstracije izdelovanja smo zaeeli izvajati .e na stari lokaciji SEM na Pre.ernovi. Ker muzej ni imel prostora, namenjenega tem vrstam aktivnosti, so se le te odvijale sredi razstavnega prostora in so bile v veliki meri odvisne od postavitev obeasnih razstav. Na razstavi Raztegni harmon.ko, pritisni na bas leta 1992 so otroci izdelovali otro.ke zvoene igraee iz naravnih materialov. Glasba je zelo blizu otro.kemu svetu. Da bi jim priearali svet ljudske glasbe ne samo z zvoenimi in video posnetki ter preizku.anjem igranja na nekatera glasbila, smo pripravili tudi koncerte poustvarjalcev ljudske glasbe (Kurja polt, Trutamora Slovenica). Ponedeljke, ko je bil muzej zaprt za obiskovalce, smo rezervirali za obiske otrok s posebnimi potrebami, teden po zaprtju razstave pa smo odstranili razstavne vitrine in na voden obisk povabili skupine slepih, slabovidnih in invalidnih otrok iz vse Slovenije. Obiskovalci so lahko glasbila vzeli v roke in nekatera tudi preizkusili. V SEM je bila od oktobra 1994 do aprila 1995 na ogled razstava Oselnik, drobna obrobna oda. Na njej so mladi obiskovalci dobili vstopnice . ploskovno oblikovane oselnike v treh osnovnih oblikah, ki so jih krasili. Nekateri so posnemali motive z razstavljenih primerkov, drugi so jih krasili z motivi iz lastne domi.ljije. V juniju, mesecu ko.nje, smo tiste, ki smo jih izbrali kot najbolj.e, najzanimivej.e, najbolj duhovite, najbolj pisane izmed vseh oddanih in poslanih, nagradili in razstavili v izlo.bi Knjigarne Konzorcij na Slovenski cesti. Jeseni 1994 je potekalo osem demonstracij in rezbarskih delavnic .Okrasi si svoj oselnik. pod vodstvom rezbarja Du.ana Tom.iea, na katerih so otroci z dleti okra.evali v ta namen izdelane lesene .katlaste oselnike. .e v fazi priprav na obeasno razstavo SEM Udomaeena svetloba sta potekala dva projekta, ki smo ju uresnieili skupaj z O. Polje in O. Kolezija. Pri ueencih O. Polje smo vzbudili zanimanje za zbirateljstvo na primeru svetil, ueenci O. Kolezija pa so spoznavali navado spu.eanja luei v vodo ob gregorjevem z izdelovanjem hi.ic, cerkva . .gregorekov. in obujanjem tradicije njihovega spu.eanja po Ljubljanici. Ob razstavi smo za otroke pripravili vee delavnic barvanja lesenih sveenikov, ki so bili izdelani po originalu iz 19. stoletja, in okra.evanja svee, na katerih so z vo.eenim okrasjem izdelovali sveee za razliene prilo.nosti. Vsebinska podoba pedago.ko-andrago.ke slu.be Slovenskega etnografskega muzeja V pasjih dnevih leta 1996 je SEM prebudil zaspano Ljubljano z celodnevnimi delavnicami in demonstracijami na razstavi Kitajski papirnati zmaji v atriju Narodnega muzeja. Poleg organiziranih skupin otrok iz ljubljanskih vrtcev, ki so izrezovali in barvali pomanj.ane .ivalske figure kitajskih papirnatih zmajev, so starej.i otroci in tudi odrasli sredi razstave spoznavali in se preizku.ali v slikanju s tu.em, slikanju na svilo, kitajski pisavi kaligrafiji pod vodstvom umetnice Wang Huiqui, obeudovali umetelno tradicionalno rezljanje zelenjave kuharjev iz restavracije Orient ter pod vodstvom kitajskih mojstrov izdelali svojega papirnatega zmaja. Po preselitvi SEM na lokacijo na Metelkovo leta 1997 je nastopilo novo obdobje v ponudbi muzejskih delavnic za otroke, saj je bil zaeasno nezasedeni prostor fotografskega ateljeja namenjen za veenamensko dejavnost SEM. Program 239 muzejskih delavnic je sprva obsegal meseene aktivnosti iz slovenske ljudske ustvarjalnosti in se je izvajal ob pomoei zunanjih sodelavcev . izdelovalcev domaee in umetne obrti. Namenjene so bile otrokom od .estega do .tirinajstega leta kot prostoeasne dejavnosti, v katere se vkljueujejo prostovoljno po svojih interesih. Nekatere dejavnosti in vsebine smo prilagodili za izvajanje v veejih, .olskih skupinah in so postale stalna ponudba SEM za osnovne .ole. V mesecu juniju so na plo.eadi pred muzejem potekale celodnevne lonearske delavnice pod vodstvom lonearja Roka Komela. Udele.enci so lahko opazovali delo lonearja ter si na enem izmed sedmih lonearskih vreten izdelali svoj izdelek. V easu poletnih poeitnic so se otroci v juliju lahko vkljueili v delavnice vezenja in tkanja trakov na tkalskih de.eicah, v avgustu pa so izdelovali otro.ke igraee . .katre na kuhalnici.. September je bil namenjen pletarstvu, v delavnici so otroci pod vodstvom pletarke Toneke Jemec iz vrbovih beljenih .ib izdelovali okrasne ko.ke in namizne podstavke. Prav tako v septembru so otroci pod prsti frizerja Bo.tjana Videm.ka na .ivih modelih lahko opazovali oblikovanje secesijskih frizur. V oktobru in novembru je izdelovalka umetnega cvetja Vida Jeras z otroki izdelovala cvetne .opke iz krep papirja. Ob koncu leta je Marija Koro.ec v dvodnevni delavnici udele.ence naueila izdelovati belokranjske bo.ienike. Izdelane jaslice iz testa so bile razstavljene na hodniku SEM. S programom meseenih dejavnosti smo nadaljevali do poletja 1998: sveearsko delavnico okra.evanja svee z voskom pod vodstvom Vide Lah v januarju, delavnico izdelovanja pustnih mask pod vodstvom Jelene Sitar in Igorja Cvetka v februarju, pletarsko delavnico pod vodstvom Toneke Jemec v marcu, delavnico izdelovanja cvetnonedeljskih butaric pod vodstvom Olge .ribar, delavnico poslikavanja velikonoenih pirhov ob pomoei .tudentk oblikovanja v aprilu in delavnico otro.kih ljudskih iger v maju in juniju. Kljub pozitivnim izku.njam, ki jih otroci pridobivajo v stiku z mojstri domaee in umetne obrti, je kustodinja pedagoginja v .elji po zmanj.evanju stro.kov in s tem veeji dostopnosti za mlade obiskovalce zaeela muzejske delavnice ob pridobivanju doloeenih znanj voditi sama ob pomoei .tudentk. Poeitni.ke otro.ke delavnice (leta 1998) so se navezale na razstavo Iz de.ele sonenega sijaja in meseeevih senc, na spoznavanje indonezijske umetnosti. Otroci so vsak torek v juliju, avgustu in septembru izdelovali senene lutke ter z njimi uprizorili predstavo, vsak eetrtek pa Sonja Kogej Rus so v tehniki batik, nana.anju voska na svilene rutke in njihovemu barvanju, izdelovali enostavne vzorene umetnine, katerih navdih so na.li v naravi, v parku pred muzejem. Otroke smo postopoma uvajali v aktivnosti, ki so potekale vsak eetrtek med .olskim letom. Tako so bili eetrtki v oktobru namenjeni spoznavanju ene izmed tehnik slikanja na les . poslikavanju panjskih konenic, v novembru izdelovanju zapestnic na tkalski de.eici, v decembru pa v Miklav.evem tednu pripovedovalnici iz pripovednega ljudskega izroeila in risanju na temo dobri . zli ter izdelovanju jaslic in okraskov iz slanega testa. Na razstavi Igraee, stare in nove, moje in tvoje leta 1999 so bile predstavljene najrazlienej.e igraee, ki so pripadale otrokom na slovenskih tleh, in sicer od najbolj 240 razko.nih, uvo.enih, ki so jih lahko svojim otrokom priskrbeli posamezniki iz premo.nih slojev, do tistih, ki so si jih izdelovali otroci sami iz pomanjkanja in potrebe. Prav doma narejene igraee so nudile neizerpne mo.nosti za izdelovanje v muzejskih delavnicah. Otroci, ki so prihajali v muzej v prostem easu, so ob eetrtkih izdelovali puneke iz cunj, puneke iz volne, earovnice, zvoene igraee, zmaje, prstne lutke, manekenke s preoblekami iz kartona, medvedke iz gline, papirnate ptiee; okra.evali so ogledalca po pravljici o Sneguljeici, s svojo fotografijo so se upodobili v liku mo.ieka kopitljaeka ter spoznavali in izdelovali igraee otrok neevropskih kultur . mehi.ke zvezde in japonske papirnate .ivali v tehniki origami. Organizirane skupine pa so po dogovoru lahko izbirale med izdelovanjem kartonskih gugalnih konjiekov, papirnatih ku.kov in glinastih medvedkov ter izdelovanjem mo.iekov kopitljaekov in punek iz cunj. Delavnice in razstavo smo zakljueili s sreeanjem s slikarko Jelko Reichman, ki v svojih ilustracijah pogosto upodablja igraee iz svoje zbirke, ki je bila predstavljena tudi na razstavi. Tudi predmeti na razstavi Ljubezen je v zraku (leta 2000) so nudili neizerpne mo.nosti za otro.ko domi.ljijo in poustvarjanje. Otroci so po motivih z razstave spoznavali ljubezenska darila. V eetrtkovih muzejskih delavnicah so izdelovali srca (v tehniki pletenja kit iz rafije, oblikovanje in okra.evanje iz testa), ptiee (v mozaieni tehniki pod vodstvom mozaiearke Barbare Ravnik, iz papirja), nakit (ogrlice iz gline, bro.ke iz fimo mase in steklenih kroglic, zapestnice na tkalski de.eici), cvetje (iz papirja), mo.njieke; poslikavali so pirhe, obodne .katle in svilene rute. Ljubezen je bila tudi tema delavnice kreativnega pisanja pod vodstvom Milene Bla.ie. Ob razstavi V podobe ujeti indigo (leta 2001) smo delavnice poimenovali »modre« delavnice, saj se je modrina modrotiskarskih motivov z razstave odra.ala na izdelkih in vzorcih na svili, na cvetlienih lonekih, na steklu, na .katlah skrivnosti, na bo.ieno-novoletnih vo.eilnicah, na rogoznicah, zapestnicah izdelanih na tkalski de.eici, postopek in delo modrotiskarjev pa so spoznavali v delavnici izdelovanja tiskarskih modelekov in tiskanju na prtieke ter pri tiskanju poletnih majic. Poleg tega so bile delavnice usmerjene k odkrivanju vrednot dedi.eine in lepot ustvarjalnosti na podroeju .eg in navad praznienega leta. Izbrane so bile tiste, ki so blizu otro.kemu dojemanju. Od leta 1998 vsako leto potekajo v pustnem easu delavnice izdelovanja mask, ki otrokom pribli.ajo tradicionalno .emljenje na Slovenskem. Otroci s pomoejo razlienih materialov izdelujejo svoje domi.ljijske Vsebinska podoba pedago.ko-andrago.ke slu.be Slovenskega etnografskega muzeja Ob razstavi Japonski zmaji in vrtavke so si otroci izdelali zmaja. Foto Sonja Kogej Rus, april 2000. maske, za katere najdejo navdih npr. v picekih s Ptujskega polja ali ta lepih iz Dre.nice. V velikonoenem easu so delavnice namenjene okra.evanju pirhov v razlienih tehnikah (batik, kraspanje, barvanje z naravnimi barvili, lepljenje, okra.evanje s fimo maso .), izdelovanju velikonoenih butaric in .ivalskih simbolov v podobi zajcev, ptieev, jagnjet iz oblancev ter velikonoenih ko.aric za pirhe. Bo.ienonovoletni december pa je rezerviran za izdelovanje jaslic iz slanega testa in papirja, okraskov ter ovek iz volne. Velik del zbirk SEM predstavljajo predmeti zunajevropskih kultur, ki prieajo o posameznih kulturnih sestavinah tamkaj.njega vsakdanjega in praznienega .ivljenja. Ker pa so zbirke spravljene v depoju in nedostopne javnosti, smo nekatere otro.ke muzejske delavnice namenili spoznavanju tujih kultur, pri katerih so bili otroci vzpodbujeni k raziskovanju in ustvarjanju enostavnih izdelkov, kot so rogoznice (gvamski naein pletenja), bambuline (ju.noafri.ki naein izdelovanja tapiserij), kitajske izrezanke, liki (japonski naein zgibanja papirja origami) ter kaeji pastirji (v mosubi tehniki). Neposreden stik z drugaenostjo pa so otroci dobili ob nekaterih gostujoeih razstavah, na katerih so lahko ustvarjali z mojstri in umetniki, ki so predstavljali svoje de.ele. Ob razstavi Svilena mavrica leta 2000 je v dogovoru z japonsko ambasado na Dunaju mojstrica Hoko Tokoro v treh dnevih popeljala otoke v svet japonskega tradicionalnega oblaeenja s preoblaeenjem v kimone in v svet tradicionalne japonske obrti barvanja z naravnimi barvili ter prepletanja vrvic kumihimo na stojalu marudai (SEM je pridobil sedem stojal marudai, tako da je prepletanje zapestnic na njem del ponudbe eetrtkovih delavnic in .olskih skupin). Sodelovanje z japonsko ambasado na Dunaju je bilo plodno .e v dveh primerih. Sonja Kogej Rus Pomladi leta 2002 smo za otroke pripravili Origami dan v SEM (.tiri dveurne delavnice) z mojstrom Toyoakijem Kawaijem in .tiri jesenske demonstracije z delavnico tehnike ukiyoe pod vodstvom mojstra Isamuja Adachija in tiskarke Natsuki Suga. Tujim kulturam je bila pred prvim novembrom 2002 ob razstavi Mehi.ki daritveni oltar mrtvim namenjena delavnica »Mehika iz papirja«, na kateri so otroci z umetnikom Jorgejem Rosano ustvarjali t. i. papel picado. Razstave otro.kih izdelkov z ustvarjalnih delavnic in nateeajev ter didaktiene razstave za otroke Otroci svoje izdelke, narejene na ustvarjalnih delavnicah, navadno odnesejo 242 domov, veasih pa jih razstavimo in predstavimo tudi drugim obiskovalcem SEM in .ir.i javnosti. Tako smo pripravili razstavico v Konzorciju Mladinske knjige s ploskovno oblikovanimi in okra.enimi oselniki, ki so jih izdelali otroci na ali po obisku razstave v SEM. Napoved razstave Udomaeena svetloba smo predstavili v Epicentru v Ljubljani z gregoreki, ki so jih v projektu izdelali ueenci O. Kolezija. Pedago.ko delo in ustvarjanje v muzejskih delavnicah smo predstavili ob bo.ieu 1997 z izdelki delavnice testenih jaslic, bo.ienikov ter izdelki, ki so nastali v poldrugem letu po preselitvi SEM na Metelkovo. V Pre.ernovem letu in ob razstavi Ljubezen je v zraku smo SEM, Knji.nica Otona .upaneiea in Bralna znaeka Slovenije razpisali nateeaj Prosto po Pre.ernu tudi o ljubezni, da bi med osnovno.olci spodbudili poustvarjalnost ob pre.erniadi in na temo ljubezni. .eleli smo spodbuditi literarno, likovno, filmsko in drugo Program ob razstavi Eebelica Maja Waldemarja Bonselsa so sooblikovali ueenci ljubljanskih osnovnih .ol. Sonja Kogej Rus, junij 2001. Vsebinska podoba pedago.ko-andrago.ke slu.be Slovenskega etnografskega muzeja ustvarjalnost, raziskovalno in projektno delo ter druga skupinska dela na kateremkoli mediju. V po.tev so pri.la skupinska dela ueencev pri rednem pouku, izbirnih vsebinah, interesnih dejavnostih, v kro.kih in pri drugih oblikah skupinskega sodelovanja in ueenja. Nateeaju se je odzvalo 84 osnovnih .ol iz Slovenije, en vrtec v zamejstvu in ueenci dopolnilnega pouka sloven.eine srednjih .ol v .vici. Elani strokovne .irije Milena Bla.ie, Darja Lavreneie Vrabec in Matja. Schmidt so izbrali po tri najbolj.a skupinska dela iz vsake skupine (literarni in likovni prispevki, poroeila o projektih in raziskovalnih nalogah). Mladi avtorji in njihovi mentorji so bili nagrajeni, izbor njihovih del pa smo od 15. maja do 19. junija 2000 razstavili v SEM. Zalo.ba Mladinska knjiga, uredni.tvo revij Ciciban in Cicido, razpisuje 243 bienalne nateeaje likovnih izdelkov otrok iz vrtcev in otrok do tretjega razreda osnovne .ole. V letih 2001 in 2003 se je akciji organizacijsko pridru.il SEM (sodeluje .e otro.ki vrtec Ajdov.eina). Ob zakljueku nateeaja 5. in 6. Ciciumetnij, ki je v letu 2003 vseboval tudi etnolo.ke teme, so bila najbolj.a in nagrajena likovna dela razstavljena v SEM. Razstava je zasnovana tako, da se iz SEM seli .e v Galerijo Val v Slovenski Bistrici in v Pilonovo galerijo v Ajdov.eini. V SEM smo v preteklih letih organizirali dve razstavi, ki sta bili namenjeni predvsem mlaj.im obiskovalcem. To je bila razstava Pil i.ee, Pil najde pet krat pet najstni.kih let ter gostujoea razstava Waldemar-Bonsels-Stiftung iz Münchna Eebelica Maja in njene dogodiv.eine, ki smo jo didaktieno opremili s primeri iz eebelarskega dela na Slovenskem v preteklosti. V easu gradnje in prenove muzejske hi.e se je SEM z veseljem odzval povabilu iz Celja in se v easu od pomladi 2003 do jeseni 2004 predstavil v Otro.kem muzeju . Hermanovem brlogu. Didaktieno razstavo, ki je namenjena najmlaj.im, je pripravila kustodinja pedagoginja. Na njej so predstavljene zbirke SEM skozi zgodbo o nekdanjem domu, delu, no.i, glasbi, .egah in navadah, likovni ustvarjalnost ter otro.kih igraeah. Dijaki v SEM Obogatitev in popestritev obveznega uenega naerta, ki omogoea raz.irjanje splo.ne izobrazbe, se izra.a v vsakoletnih obiskih nekaterih srednjih .ol in gimnazij (Gimnazija Trbovlje, Srednja vzgojiteljska .ola, Srednja .ola za oblikovanje in fotografijo) ter srednjih strokovnih .ol ob tematskih razstavah SEM (npr. razstavo V podobe ujeti indigo so si ogledali dijaki srednji strokovnih .ol tekstilne usmeritve iz vse Slovenije). Programi za dijake, bodoee vzgojitelje pred.olskih otrok, ne vkljueujejo samo ogledov razstav, temvee tudi seznanjanje s pedago.kim delom v muzeju. Programi za dijake Srednje .ole za oblikovanje in fotografijo so namenjeni zavedanju o bogati dedi.eini, da bi jo razumeli, povezovali, obeudovali, da bi v njej na.li navdih pri svojem praktienem ustvarjanju. Dijaki te .ole predstavljajo na.o zvesto publiko ob projektih SEM, namenjenih starej.i in zahtevnej.i javnosti, kot so na primer projekt ustvarjanja iz kartona in izdelovanja prueke iz kartona ob razstavi Pohi.tvo na Hrva.kem (vodila jo je zagreb.ka oblikovalka Zdenka Jurjevec) Sonja Kogej Rus in .tiri jesenske demonstracije in delavnice japonske tradicionalne umetnosti lesoreza . tehnike ukiyoe (vodila sta jo mojster Isamu Idachi in tiskarka Natsuki Suga). V SEM se zavzemamo, da bi dijaki v na.ih zbirkah lahko iskali navdih za svoje ustvarjanje. V ta namen smo izvedli projekt Tut jst sem etno, ki je dijake tretjega letnika industrijskega oblikovanja v .olskem letu 1995/96 preko spoznavanja strokovnega dela v muzeju pripeljal do konkretnega rezultata, oblikovanja in postavitve razstave Po sledeh vsakdana, Etnologovo delo nekoe in danes od .treklja in Murka do sodobnih etnolo.kih prizadevanj. Z oblikovanjem razstave je bilo dijakom omogoeeno razumevanje oblik naeina .ivljenja, ki so ga izrazili z grafitom na razstavi Tut jst sem etno. 244 .tudentje v SEM .tudentje prav tako kot odrasli obiskovalci ne predstavljajo neke homogene publike SEM. Njihova prieakovanja ob obisku muzeja so zelo razliena. Posamezniki se lahko vkljueujejo v ponujene neformalne oblike izobra.evanja s tematskimi predavanji, videoprojekcijami, demonstracijami in koncerti. V nekaterih primerih prihajajo .tudentje v muzej v okviru formalnega izobra.evanje. Taki so vsakoletni obiski .tudentov prvega letnika Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, ki spoznavajo delovanje SEM in posamezne oddelke (knji.nica, dokumentacija, kustodiati, restavratorske delavnice), kar jim lahko koristi pri iskanju informacij pri njihovih raziskovalnih nalogah in pri odloeitvah za opravljanje obvezne muzejske prakse. Delavnica barvanja z naravnimi barvili za dijake. Foto Sonja Kogej Rus, oktober 2000. Vsebinska podoba pedago.ko-andrago.ke slu.be Slovenskega etnografskega muzeja .elja SEM je, da bi se .tudenti vkljueevali v aplikativne projekte s podroeja kulturne dedi.eine. V .olskem letu 2000/2001 je na pobudo mag. Andreja Dularja vzporedno z nastajanjem razstave o modrotiskarstvu na Slovenskem potekal projekt .tudentov Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehni.ke fakultete. Z njim so .tudentje pod mentorstvom dr. Marije Jenko in dr. Almire Sadar inovativno povezali tradicionalne metode rezervnega tiska s snovanjem novih modernih tekstilij. Nastale so kolekcije oblaeil, ki so tematiko modrotiska prikazovala v sodobno zanimivi obliki v smislu uliene mode. Projekt je bil zakljueen z modno revijo in spremljajoeo razstavo Eutim modro, na kateri so bila oblaeila predstavljena na prozornih folijah. Na njej so obiskovalci s korakom za folijo lahko »oblekli« izbrano oblaeilo ter si s pogledi iz razlienih zornih kotov sestavljali nove in nove vzorce. Podobe in vzorci 245 nekaterih izbranih kreacij so za.iveli tudi na tiskanih majicah, ki so se prodajale v muzejski trgovini. Z Oddelkom za tekstilstvo se dogovarjamo, da bi podoben projekt izvedli .e na primeru pridobivanja oveje volne in kreiranja oblaeil. Odrasli v SEM Odrasli imajo .tevilne in raznolike izku.nje, zato je naein komuniciranja z njimi drugaeen kot pri otrocih. Izhaja predvsem iz potreb posameznika po neformalnem izobra.evanju, ki je vezano na njegov osebni razvoj, vedo.eljnost, koristno izrabo prostega easa. Posamezniki se vkljueujejo v najrazlienej.e oblike aktivnosti, ki se odvijajo v SEM ob razstavah. To so tematska predavanja, literarni veeeri, video projekcije, (etno)glasbene prireditve, tiskovne konference in demonstracije mojstrov domaee in umetne obrti. V muzeju potekajo tudi andrago.ki programi, ki so vezani na posamezne ciljne skupine. Od leta 1999 dalje poteka v SEM neformalno etnolo.ko izobra.evanje za odrasle v tretjem .ivljenjskem obdobju. Slu.atelji (teh je 40) imajo v glavnem srednje.olsko in univerzitetno izobrazbo. V izobra.evalni proces vstopajo prostovoljno in iz razlienih motivov, med drugim zaradi lastnega zadovoljstva in bogatitve samega sebe kot tudi zaradi odkrivanja lastne identitete, identitete naroda in .ir.ega okolja. Izobra.evanje je organizirano kot predavanja, ogledi razstav, terenski ogledi in samostojno delo. Prvo leto izobra.evanja so slu.atelji spoznavali zbirke SEM in raziskave kustosov s podroeja ruralnega gospodarstva (mag. Inja Smerdel, mag. Polona Sketelj), obrti (mag. Andrej Dular), bivalne kulture (mag. Irena Ker.ie), oblaeilne kulture (mag. Janja .agar), socialne kulture (Tanja Toma.ie) in ljudske umetnosti (dr. Gorazd Makarovie) ter si ogledali obeasne razstave (Sonja Kogej Rus). V .olskem letu 2000/01 je mentorstvo in organizacijo izobra.evanja v celoti prevzela pedago.ko-andrago.ka slu.ba, ki je za sodelovanje pri izvedbi pritegnila tudi zunanje sodelavce, etnologe delujoee v raznih institucijah in upokojene etnologe. Da bi slu.atelji v procesu izobra.evanja tudi aktivno sodelovali, smo prisluhnili njihovim .eljam pri izbiri tem ter jih uvedli v metodiko etnolo.kega raziskovalnega Sonja Kogej Rus dela (dr. Mojca Ram.ak) in zbiranja .ivljenjskih zgodb. Odziv je bil pozitiven, slu.ateljice so ob delu na.le zadovoljstvo z razvijanjem osebnih sposobnosti in nagnjenj. Predavanja so se dotikala zelo razlienih tematik etnolo.kih raziskav: dru.inske fotografije (Barbara Sosie), prehrane (dr. Boris Kuhar), .eg .ivljenjskega cikla (mag. Helena Lo.ar Podlogar, Barbara Sosie), eipkarstva na Slovenskem (Tadeja Primo.ie), pol.jega lova (Magda Per.ie), easa (dr. Gorazd Makarovie), pomena vode v predstavah starih Slovanov in vere o posmrtnem .ivljenju (dr. Mirjam Mencej), alternativne medicine (dr. Nena .idov), raziskovanja .enskega vpra.anja (dr. Gorazd Makarovie), etnolo.kih raziskav Dobrepolja (Anka Novak) in .avrinije (.pela Ledinek, Nata.a Rogelja) ter Avstralije (Mateja Kaveie). Terensko delo je obsegalo spoznavanje pokrajinskih znamenitosti in 246 muzejev na Gorenjskem (Radovljica), Koro.kem (Ravne na Koro.kem in Erna), Dolenjskem (Novo mesto) in Notranjskem (Idrija). .olsko leto 2001/02 se je zaeelo z uvodnim predavanjem Etnologija je povsod (Sonja Kogej Rus) in je bilo namenjeno spoznavanju duhovne kulture Slovencev: vokalnega izroeila (mag. Igor Cvetko), samopodobe Slovencev v ljudski glasbi (Julijan Strajnar), mno.iene kulture in narodno zabavne glasbe (mag. Ivan Sivec), ljudskih plesov (Mirko Ramov.), ljudskega pesni.tva (dr. Marko Terseglav), ljudskega pripovedni.tva (dr. Monika Kropej), zbiranja ljudskega pripovednega izroeila danes (dr. Marija Stanonik), ljudskih balad (dr. Marjetka Gole. Kaueie), zmajev v slovenskem izroeilu (dr. Gorazd Makarovie), dedi.eine v sodobnem svetu (dr. Janez Bogataj), .eg letnega cikla (Tanja Toma.ie), ljubezenskih daril v tradicijski kulturi (Bojana Rogelj .kafar), alternativnih metod zdravljenja v preteklosti (dr. Nena .idov) ter Slovencev v izseljenstvu (mag. Da.a Hribar). Predavanja o dedi.eini Majev (dr. Mojca Tereelj) in o Tibetu (mag. Igor Cvetko) pa so razkrivala posamezne kulturne sestavine drugih ljudstev sveta. .tudijski izleti so bili na Kozjansko, v Prekmurje in Ptuj z okolico. Rdeea nit izobra.evanja v .olskem letu 2002/03 z uvodnim predavanjem Etnologija in socialna kultura (Sonja Kogej Rus) ter spoznavanjem etnolo.ke biblioteke (Mojca Raeie) in vizualne etnologije (dr. Na.ko Kri.nar) je bila socialna kultura Slovencev, Slovencev v zamejstvu in po svetu: predstavitev vloge .ensk v kmeekem gospodarstvu na Koro.kem (Irena Destovnik), .enskih poklicev na Tr.a.kem (Martina Repinc), dru.ine in sorodstva na zahodni meji (dr. Mojca Ravnik), dru.ine v 19. stoletju (mag. Jo.e Hudales), trnovskih ptiearjev in solataric (Mojca Tercelj Otorepec) in obrezovanja deklic kot obreda iniciacije (Ralf Eeplak Mencin). Ostala predavanja so bila povezana z novej.imi raziskavami vabljenih etnologov, ki so govorili o: .egah in navadah bo.ienega easa (dr. Nena .idov), ljudski no.i Slovencev v Italiji (Bojana Vatovec), homeopatiji na Slovenskem (dr. Nena .idov), Dolenjski in cvieku (Alenka Eernelie Kro.elj), slovenskih izseljencih v Avstraliji (dr. Breda Eebulj Sajko) in smrti in humorju pri sinovih Mochtezume (dr. Mojca Tereelj). Na .tudijskih popotovanjih so slu.atelji spoznavali razstave v Muzeju novej.e zgodovine v Ljubljani, farmacevtsko.medicinsko zbirko Bohuslava Lavieke, naravno in kulturno dedi.eino .eleznikov in Sorice, Gori.ke in Krasa ter Cerkni.kega jezera, Rakovega .kocjana in Sne.nika. Vsebinska podoba pedago.ko-andrago.ke slu.be Slovenskega etnografskega muzeja SEM vsako leto od leta 1998 v sodelovanju z organizatorji seminarja slovenskega jezika in od leta 2001 tudi z organizatorji .ole slovenskega jezika pripravi za slu.atelje muzejsko popoldne. Udele.ence iz razlienih koncev sveta popeljemo v svet slovenske tradicijske kulture, kot zanimiva izku.nja pa se je izkazalo ustvarjanje v muzejski delavnici, kjer si vsak za spomin poslika panjsko konenico. Prihodnji naerti SEM in pedago.ko-andrago.ke slu.be so povezani z novo razstavno palaeo in s pestrim programom prilo.nostnih razstav, delavnic, simpozijev, posebnih programov ob koncu tedna in poeitni.kih programov, s katerimi upamo, da bomo uspeli pridobiti obiskovalce za vee kot le en obisk, da bo SEM postal mesto pre.ivljanja prostega easa, da se bo v njem zbirala heterogena publika, ki bo pri nas lahko zadovoljila svoje intelektualne, kulturne in druge potrebe. 247 BESEDA O AVTORICI Sonja Kogej Rus, dipl. etnologinja in zgodovinarka, vi.ja kustodinja, zaposlena v pedago.ko- andrago.kem oddelku Slovenskega etnografskega muzeja. Zanimajo jo teme, ki so povezane s pedago.ko-andrago.kimi metodami in pristopi do obiskovalcev muzeja, predvsem pa sodobne metode popularizacije kulturne dedi.eine in prena.anje tradicije v otro.ki svet. Je avtorica razstav S Hermanom na etnopotep v Otro.kem muzeju . Hermanovem brlogu v Celju (2003), Prosto po Pre.ernu tudi o ljubezni (2000) ter soavtorica razstav Po sledeh vsakdana . Etnologovo delo nekoe in danes (1995), Okna zbirk (1997) in Med zgodovinsko stvarno starosvetnostjo in sodobno etnoistovetnostjo (2002). ABOUT THE AUTHOR Sonja Kogej Rus, a graduate ethnologist and historian, is a senior curator employed in the Education and Adult Education Service of the Slovene Ethnographic Museum. Her work focuses on themes connected with methods of education and adult education, how to approach the museum.s visitors, and in particular with modern methods of popularising the cultural heritage and the transfer of traditions into the world of children. She has created two exhibitions: S Hermanom na etnopotep . in Herman's den . Children's Museum Celje (2003) and Prosto po Pre.ernu tudi o ljubezni (2000), and collaborated in the exhibitions Po sledeh vsakdana . Etnologovo delo nekoe in danes (1995), Okna zbirk (1997) and Med zgodovinsko stvarno starosvetnostjo in sodobno etno-istovetnostjo (2002).