Gospodarskj in političen list za KorošKe Slovence. Izhaja vsako drugo soboto T Kranju (tiska It. Pr. Lampret; izdaja konsorcij .Gorenjca“; odgovorni urednik Lavoelav Mikuj). Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročninam in-, serati naprej, Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne Številke stanejo 10 vin. Štev. 11. V Celovcu, v soboto, dne 28. maja 1910. Leto III. ki so se obravnavale prej — je bila izključena. In sedaj se bahajo, da je bil to najsijajnejši shod. Reveži, ki se sami delajo neumne, da bi bili tudi drugi tako neumni in to verjeli. Narodne Slovence, ki niso člani političnega društva, seveda to malo briga. Naša četa raste in napreduje, in najboljši dokaz našemu napredku je, da se gg. dr. Brejc in tovariši že skrivajo za zaprta vrata in samo pri oknih ven kličejo na korajžo — ne zoper narodne nasprotnike, ampak zoper lastne brate. Pač žalostni voditeljiI O govorih bomo pa o priliki še natančneje pon li. Kralj Edvard. Dne 7. maja, ob zjutraj je v Londonu umrl angleški kralj Edvard skoraj povsem nepričakovano. Zadnje čase se je pač vedelo, da nekoliko boleha, toda ker njegovo zdravje že izza njegovega nastopa na prestolu ni bilo dokaj trdno, se tudi temu bolehanju ni pripisovala posebna važnost. Šele v petek večer so prve vesti govorile o resnem položaju, kmalu na to se je javljalo, da je kraljevo stanje brezupno in ob 12 in 26 minut ponoči je že izdihnil. Za politično življenje je smrt angleškega kralja dogodek, ki se nikakor no more prezreti. To se namreč ne more reči o vsakem vladarja. Marsikatera kronana glava je že legla v grob, ne da bi bilo to pomenilo kaj več kakor izpremembo imena pri dvorskih ceremonijah. Elvard pa je bil monarh, ki je osebno prav močno vplival na svetovno politiko in delal diplomatom velikih držav dosti skrbi. Njegove spretne spletkarijo so marsikaterega med diplomati po poklicu, ki mislijo, da so vzeli vso zvijačnost v zakup, osupnile. Zakaj od mladega Edvarda ne bi bili nikdar pričakovali, da jim bo na stara leta kos na polja intrig. Ko je bil še princ, jo bil pač že na glasu, toda ne zaradi svojih političnih sposobnosti, temveč zaradi svojega cgigerUtva» in zaradi svojih ljubezenskih in podobnih afer. Waleski princ — tako se imenuje angleški naslednik na prestola — je ustvarjal gosposko «modo» za ves «elegantni» syet. V «fiai» družbi so se nosile take hlače, take kravate, taki telovniki, taki svršniki, kakršne je nosil princ Edvard. Kakor opice so po njem posnemali vsako malenkost. Kot princ je najrajši živel v Parizu, kajti vedel je, da se tam «živi». Seveda če je denarja. Preprosto ljudstvo ve prekleto malo o onem «življenju». Bagatini pa majo denar, ki ga je znesla muka in beda delavuih ljudi na kupe, tudi drugod zapravljati Pač pa je res, da je Pariz v tem oziru posebno na glasu. Tudi belgijski kralj Leopold, ki je ljubil «zabave», je rad večkrat pogledal v Pariz; srbski Milan, ki je bil strokovnjak v zapravljanju denarja, ni bil nikjer tako rad kakor v Parizu. In tudi Edvard je imel svoje razloge, da mu je bilo to mesto najljubše. No, tudi nekoliko neugodnih spominov mu je ostalo na francosko metropolo, spominov na sitne škandalčke, v katere se je bil zapletel «po neprevidnosti». Rojen je bil Edvard dne 9. novembra 1841. Njegova mati je bila kraljica Viktorija, njegov oče princ-soprog Albert od Koburg Gothe. Prvo vzgojo, j ki jo je nadzoroval energični oče sam, je dobival j od privatnih učiteljev. Pozneje je študiral na vae-' učiliščih v Edinburgu, Ozfordu in Cambridge (Kembridž). Oče mu je umrl leta 1861. Kmalu potem je dobil nalogo, zastopati svojo mater, kadar je bilo treba reprezentirati kraljevsko dostojanstvo. Zaradi tega pa ni prekinil svojega veselega življenja. V letih 1875 in 1876, ko si je njegova mati nadela naslov «indijske cesarice», je potoval po Indiji in že ta njegov izlet je bil politično pomemben. Ko je prišel na prestol, je bil Edvard že prileten mož. Njegova mati je umrla dne 22. januarja 1901; bil je torej takrat že šestdesetleten. Kljub temu, da je Anglija po svoji ustavi zelo demokratična dežela, imajo podedovane oblike vendar veliko veljavo. Kralj ai ne sme brez parlamenta dovoliti nobenega političnega čina; ampak slovesno kronanje ustavnega kralja je Uko neizogibno kakor dolge starokopitne baroke, ki jih nosijo dostojanstveniki ob slovesnih prilikah. Toda Edvardovo kronanje se je zelo zavleklo in nekaj časa se je že mislilo, da ga ne bo več. Kralj je namreč obolel za vnetjem slepiča in takrat je bilo njegovo stanje resnično nevarno. Rešila ga je operacija, katero so izvršili dne 23 junija 1902 in dne 9. avgusta istega leta se je opravilo kronanje. „Pri zaprtih vratih.“ Naši voditelji se bahajo, da je bil shod katoliškega političnega društva v Celovcu dne 28. aprila eden najsijajnejših 1 Mi pa pravimo: Ravno ta shod je pokazal nazadovanje, kakršnega koroški Slovenci pri katoliškem političnem društvu nismo še doživeli. Celo za časa naših najhujših začetnih narodnih bojev, so bili takratni tabori — javni I Niti govorniki, niti voditelji se niso bali govoriti javno. In kadar je politično in gospodarsko društvo delalo pred slovensko javnostjo na Koroškem svoj letni obračun, se je to vedno zgodilo javno. Shod je bil pristopen vsem narodnim Slovencem, da, celo nemškutarji so sem-tertja prišli. Letos si odborniki, in posebno gosp. dr. Brejc prvič niso upali na javnem shodu govoriti o vsem tem, kar jih peče in skrbi. Sklicali so najprej zaupen shod. Dasi so zaupnike skrbno izbrali, dasi so bili zaupniki zastraženi od vseh strani in dasiravno ni smel na zaupni shod nihče, e katerem so si le količkaj mislili, da ima zveze z opozicijo, še pri teh niso našli splošnega zaupanja. Naš kmet se ne oglasi tako hitro, posebno če ni govornik in če vidi, da bi ga prevpili. Toda celo marsikateri teh zaupnikov je obsojal potem grdo Brejčevo zmerjanje zoper družbo sv. Cirila in Metoda in zoper tiste može, ki nočejo slepo služiti Brejčevemu komandiranju. Potrebovali so dalje zaupen shod pri zaprtih vratih, da so mogli izraziti pozdrav gospodu dr. Šušteršiču in njegovi kranjsko-klerikalni ljudski stranki, s katero hodi sedaj naš poslanec Grafenauer čez drn in strn. Da se za Koroško razen tega, da nas »Slovenec“ sedaj hvali — ničesar ni doseglo — tega seveda tudi zaupnikom niso povedali. Šele, ko so opravili glavne in najnevarnejše stvari — otvorili so v dvorani, kamor itak noben drug ni več mogel, javni shod, na katerem so poročali razni odborniki o društvenih zadevah. Vsaka debata o točkah, PODUSTEK. Celovški „turnar“. Povest iz starih časov. Spisal F e r d o Plemič, Konec. V. Zunaj je sprejel «turnarja» Jurija vihar. Bila je namreč že pozna jesen. A Juri se ui brigal za mrzlo aapo, razgaljenih prs je prekoračil trg ter atopil v zvonik. Nato je pričel korakati po stopnicah navzgor. Cul je, kako tuli in gode veter krog zvonovih vrvi, čul tuintam golčanje goloba, ki ga je prebudil vihar. Cul je višje gori enakomerno tikanje zvonikove ure. Ali vse to mu je bilo že kaj vsakdanjega. Stopal je v temi navzgor in slednjič je prišel razgret viua in hoje do svojega stanovanja. Vstopil je in prižgal trsko. Oster piš skozi okno mu jo ugasne. Juri stopi do okna, da bi ga zaprl. Pri tem delu se ozre po mestecu. Celovec je ležal v temi. Le ena izmed večjih hiš je bila razsvetljena. Tam so današnji svatje praznovali poroko Monike s Heribertom. Dolgo je zrl Juri na daljne luči, in zdelo se mu je, da je plamen zajel vso hišo in da že sega po sosednjih, in da ves Celovec gori. la vzdihnil je Juri ter se umiril. Zaprl je okno in vnovič prižgal trsko. Nato je sedel k mizi iu si podprl glavo ter se zamislil v žalostno svoje življenje. Iu postajalo mu je huje in huje v duši, iu vstal je naenkrat iu začel besno kričati ter dirjati po svoji sobici naokolo. Tedaj pa udari stolpiua ura polnoč. Polnoč Udari, zahrešči in se ustavi. Pozabil jo je Juri naviti. Juri se zdrami in obstane. Mrtvaški mir mu leže na lice, oko-mu zre stekleno. S tresočo roko zgrabi za rog in se opoteka ven na hodnik. la nastavil je rog na ustni ter zatrobil na večerno atran, da se je čulo daleč gori po temnem jezera. Potem se je obrnil na severno stran in je* zatrobil, da je odmevalo od Goričice in Krns. In zatrobil je proti jutru, da je donelo skozi viharno noč doli do Krke. Nato je korakal e trdnimi koraki proti južni atrani. «Pravijo ljudje,» je zamrmral, «da turuar ne ime trobiti na to stran, da ne zbudi mrtvih. Jaz pa jih hočem zbuditi, da bodo vsaj oni videli gorje mojega srca in razdvojenost moje duše. Saj ju itak uihče na tem svetu ne vidi!» Iu nastavil je rog na usta iu zatrobil vanj z vso silo svojih izmučenih prs. Zatulilo iu zaječalo je v vihar in otožno je odmevalo od Osojnice sem. Par trenutkov je bilo vse tiho. Juri je čul le burne udarce svojega srca. Njegovo okopajesrpo strmelo dol na celovško pokopališče. Iu glej, I nakrat se mu je zazdelo, da so vsi beli nagrobni j kamni tam doli oživeli, iu da se majajo, dvigujejo višje, višje ter da plešejo divje kolo krog zvonika ter prihajajo bližje gor do njega. Zatulil je vihar, Juriju je udarila gorka kri v glavo, zašumelo mu je v ušesih. Iu tedaj se mu je zdelo, da so beli nagrobni kamni dospeli že do njega in da ga hočejo zasuti. A to niso bili več nagrobni kamni, ne Jurijeva mrzlična domišlija je videla zdaj že same mrtvece, ogrnjene v bele rjuhe. In tam, ni li njegov najboljši prijatelj, ki ga je nekoč nbil v slepi ljubosumnosti ? Kri mu curlja s čela. Juri se je stresel po vsem životu strahu in mrzlice. A tam, tam, kdo pleše v tem mrtvaškem kolu? Meta je, mala Metka, in otožno ga gleda. In tudi njo je ubil on, tudi njo! Zašibita se Juriju kolena, nehote hoče se prijeti za hodnikovo železno ograjo. A tudi roka mu je odpovedala slažbo. «Metka!» krikne še obupno nesrečni Juri, potem se zgrudi na tla. Srce mu je počilo. Pozni meščani so čuli ta krik s temne višin«. S lajuo grozo v srcu so pospešili korake ter hiteli domov. Drugega dne pa se našli celovškega «turnarja» mrtvega sa hodniku, ki pelje krog stolpa. Obraz mu je bil teman, z roko pa si je tiščal srčno stran. • * * In to je povest o celovškem «turnarju». Mo-I goče ste jo že kdaj slišali, in bržkone je tedaj I drugače zvenela. A ko sem ubiral nekoč ne- Veliko nadlog je delal Edvarda želodec, radi Cesar je bil reden gost v Karlovih varih na Češkem. Telesne sitnosti ga pa vendar niso ovirale, da je izvrševal svoj poklic kot vladar zelo aktivno. V velikih izpremembah svetovne politike je imel svoje prste. Popotoval je, obiskaval je tuje dvore, skle* pal zveze. Vendar se ni nikdar dal zavesti na ona pota, ki jih je neizmerno ljubil njegov neCak, nemški cesar Viljem. Edvard je znal pazno Čuvati svoj ugled in skrbeti, da se ne smeši. Nikdar ni govo-ranćil, nikdar pridigal, nikdar vidno, z brzojavi, s političnimi pesmi i. t. d. vplival na politiko. Res, da se mu ni posrečilo vse, Cesar se je polotil. Nekolikokrat je njegova diplomatičnost povzročila veliko vojno nevarnost za vso Erropo, zlasti v Času maročanskega konti kta. Poraz Rusije v vojni z Japonsko je silno dvignil angleško moč. Edvardovi spretnosti je v prvi vrsti pripisati, da se je izza te vojne proti nemško-avstrij-sko • italijanski trozvezi sklenila zveza Anglije s Francijo in Rusijo, ki je precej močno vplivala tudi na Italijo. Odkar so končane afere vsled aneksije Bosne in Hercegovine, je tudi angleška politika postala očitno miroljubna. Smrt je dohitela Edvarda na vrhuncu moči. Rajni kralj se je bil dne 10. marca 1863 poročil z dansko princeso Aleksandro in je imel v zakonu sedem otrok. Najstarejši sin Albert Viktor je umrl; drugi sin Jurij, ki mu sledi na prestolu, je bil rojen 3. junija 1865. Dopisi. Šmihel pri Pliberku. Nevarno zbolel je gospod Valentin Stangl, posestnik in občinski tajnik na pljučnici. Prehladil se je na neki vožnji, ko je bil komaj prestal težko operacijo. Zdravi ga povsod priljubljeni g. dr. Hudelist, zdravnik v Pliberku in Velikovcu, z najboljšim vspehom. Bolezen obrnila se je že na boljšp, kar želijo tudi Štangeljnovi prijatelji- Skodjan v Podljubeljski dolini. Na binkoštni pondeljek je imela zborovanje pri p. d. «Rušu» kmetijska podružnica. Na zborovanje, ki je bilo jako dobro obiskano, sta prišla tudi g. potovalni učitelj Sumi in baron Guttmannsthal, in so z velikim zanimanjem poslušali predavanje glede raznih konjskih plemen. Govorilo se je tudi o gospodarskih razmerah našega okraja in o načinu, kako zboljšati gospodarstvo. Poslušalci so vsi zadovoljni in hvaležni odšli. Kapla na Dravi. Kako se mora napraviti, da keglavci nehajo, kadar keglajo za previsok denar in ne dajo ponočnega miru. Seveda to ne more vsak, kakor samo kmet p. d. Štamc v Kapli. Na dan Vnebohoda so se zbrali nekateri dobro izurjeni kegljavci skup v gostilni «pri Zajcu» in so kegljali pozno v noč za visok denar. Nekega mladega kmeta so za veliko obrali. Dobro si je domislil, ker se mu je denar smilil, ko je videl, kako visoko igrajo in ni imel ponočnega miru, tik njegovega dvorišča so pa kegljali. Najel je nekoga, po imenu Kuršmid, kateri za eL3 osminko žganja vse stori, dal mu je kopalo, s katerim je moral mešati lastno stranišče ki stoji poleg keglišča, in glej, pomagalo je! Ni trpelo več dolgo, in vsi so popustili, ta neprijeten duh jih je pregnal, in šli so narazen. Samo nek žagar je še ostal z dobičkom, kateri je dal 20 K za pijačo gledalcem, da so se ga pošteno napili. In sosed je ponosen na iznajdbo, katero bode ponavljal, kadar se bode za visok denar igralo in ne bo ponočnega miru. Bekštajn. Noraškutarija se pri nas vedno bolj napenja. Najbolj giaaiii so tisti ljudje, ki od Slovencev živijo. Najbolj pa se čudimo, da hodi na šulferajnsko zborovanje celo orožniški stražmešter Messner iz Malošč. Orožniki so za to plačani, da skrbijo za red in mir, ne pa zato, da se udeležujejo shodov, ki so naperjeni proti Slovencem. Dobro da vemo, kak duh veje pri žendarmeriji v Maloš-čah, tudi to bode enkrat prav prišlo. Ciril in Metodovo družbo pa prosimo, da tem prej ko mogoče za tuk. Slovence kaj stori. Ce bomo mi čakali na delovanje našega šolskega društva, bomo zastonj čakali. Sicer se pa tudi že nam odpirajo oči in tudi mi že vemo, zakaj da «Mir» hujska proti družbi. Ce bi družba svoj denar dajala «Miru» ali tem gospodom, potem bi bilo gotovo vse prav. Ce tudi v Celovcu še tako hujskajo proti družbi, mi kmetje na deželi vemo, da je to edina družba, katera si je pridobila največje zasluge za probujo Slovencev, posebno pa tudi koroških Slovencev. Borovlje. Dne 20. t. m. so se vršila pri nas občinske volitve. Slovenci so skupno s socialnimi demokrati postavili svoje kandidate v tretjem razredu, žal pa se ni posrečilo, spraviti katerega v odbor. Dobili so sicer vsi od 121 do 129 glasov, a nemškutarji so jih prekosili s še enkrat tolikim številom. Zmagali so le s pomočjo pooblastil, katera so pobirali že februarja meseca. Ta poraz nas pa ne ustraši, kajti soglasno smo jim zaklicali: Na svidjenje po treh letih 1 Takrat jo je zvil tudi znani Honzička, ki jo prej veljal za dušo socialno demokratov, šel je namreč v boj proti svojim bratom, a zato ga je kar na voli-ču že pozdravil Ogriz (visoka glava) ter mu preskrbel boljše korito. No, pa hajll Borovlje. Znano je, da je padla cena moke. Zato se oni trgovci, ki so jo nakupili prej prav mnogo za višjo ceno, praskajo za ušesi, ker jo bodo morali zdaj v lastno škodo prodajati. To bo občutilo tudi naše konsumno društvo društvo, kateremu načeluje, kakor pravijo ljudje, neumni Cen-carij. Zavod bo imel gotovo občutno škodo. Ljudje, zapomnite si, da se mora s takimi gospodi na prihodnjem občnem zboru pošteno pomesti. Trata. Dne 12. junija priredi telovadno društvo «Sokol» v Borovljah y novi dvorani pri Cm-gelcu na Trati veliko veselico z igro, petjem, tam-buranjem in plesom. Vabilo se bo Se s plakati. Slovenci in Slovenke, ne zamu iite tega dneva, prihitite k nam, ako se hočete dobro zabavati 1 Na zdarl Žabnlca. V četrtek se je udrla zemlja na železniški tir pri Zabnici ter je ustavljen promet na progi Trbiž-Pontafelj. Luksus-vlak Nica-Dunaj je moral v Zabnici ustaviti. Pliberk. Zborovanja v pliberškem Narodnem domu se je udeležilo precejšnje število našega ljudstva. Obžalovali smo samo, da gospod dekan Marinič niso spoznali za vredno, pohiteti z visoke vi-sočine dol v dolino solz, da bi osrečili svoje kristjane z posetom svoje zares vzvišene osebe. Pač vemo, da jim kristjan nič ne velja, ampak so protestanti kalibra pliberškega Metnitza in njega najbližji brati in sestre mnogo bolje! S slovenskim kmetom pač ne boste govorili v nemški kulturšprahi, kar Vam je gotovo žal. Ce to treba, bodemo še jasneje govorih in «Korošec» bo gotovo imel nekoliko vrst za Vas na razpolago. Iz pliberške okolice. Pliberk ima v svoji sredini najhujše nasprotnike Slovencev, ki sicer poznajo nas le tedaj, kadar so volitve in kadar prinesemo denar. To so sedaj že mnogi Slovenci spoznali in zategadelj se bomo varovali kupovat še nadalje pri pliberikih nemčurjih, vsaj pristnih Nemcev itak ni tam. Da pa vemo, kateri so nam najbolj nasprotni, bodemo od slučaja do slučaja te tudi imenovali. Za sedaj «priporočamo» samo Stöklna in pekarja Bohinca. Stoki je «lecatar» brojne stopnice tja gor do «turnarskeca» brloga, in ko sem zazrl vse ono lepo solnce nad s-^oj in ves oai mili božji svet pod seboj, tedaj se nai je zdelo, da se ni mogla vršiti ta povest drugače, nego sem jo vam tu napisal. In zato sem jo napisal, da boste vedeli, kohko je trpelo človeško srce že v onih časih. Ker časi so se izpremenili in se še bodo, a človeško srce in njegovo trpljenje bosta ostala neizpremenjena tudi tedaj, ko odidete vi, in ko ugasne spomin name. Smešnice. Tekmovanje. Mlada razposajena deklica je hotela dražiti starega učenjaka, kateri se ni hotel udeležiti plesa. Vprašala ga je, če se upa deset miaut stati na eni aogi. «Dražestna gospica,» je odgovoril učenjak, «veseli me, da o tem dvomite, kajti dosedaj se mi je zdelo preneumno, tekmovati z goskami.» Neznana pot. Tujec: Kje se gre v Celovec P Domačin: Ali ste iz Celovca P Tujec: Da! Domačin: Torej pojdite isto pot, kakor seml NIČ zastonj. K advokatu pride mož za svet vprašat. »Gospod doktor, mesi je pojedel pes domačega zajca. Ali smem zahtevati 4 krone, če vem, čegav je bil pes P» Advokat: Seveda! Mož: Torej dajte mi 4 krone. Vaš pes je bil. Advokat mu plača. Ko je pa oni odšel, napiše pismo: Dolgujete mi za posvetovanje 10 kron. Otroško modrovanje. Sinček: Oče, zakaj imaš sive lase P Oče: Za vsako tvojo nepokornost dobim en sivi las. Sinček (po premisleku): Ali oče, vi ste morali biti zelo nepokorni, ker ima ubogi ded same sive lase. Zmota. Pepček! Jaz imam bolho. Mati: Ali Pepček, to bo zmota. Pepček (po daljšeia času): Mati, mene zopet ščiplje zmota. Previden. Kmet (dobi delavca v r mri spečega): Kaj, lenoba, ne delaš 1 Nisi vreden, da bi solnce na te sijalo. Delavec: No, zato sem se vlegel v senco. Umetnost. A: Kaj je zdravnik pregledah B: Pogledal mi je jezik. A: No, to bi jaz tudi znali ter je pri vsaki cerkveni slavnosti s svojim kra-mom. Tako ga vidimo vedno na Prevaljah, v Šmihelu, v Zvabeku, Libučah, Vogrčah i. t. d. Slovenski kmetje in delavci, poznate tega strastnega nasprotnika Slovencev v zadevi pliberškega Narodnega doma? Zavedni občinski svetit Vaša narodna dolžnost je pa, da takim hinavcem poveste, da na naših tleh ni prostora za nje. Pliberški pekar Bohinc je tudi pozabil, da nosi svoje «žemlje» in kruh v slovenske kraje in da od Slovencev živi. Zob za zob tudi njemu. Drugi pridejo še na vrsto. Kotmaravas. Pred kratkem slavil je vrh naš Matija Posekar petdesetletnico. Osivel je v boju za narodne pravice in ostal spoštovan pri vseh, ki ga poznajo. Slava mu! Prevalje. Vsled slabega vremena se je bila v naši dolini Škrlatica hudo razširila in pobrala mnogo nežnih otrok. Tudi obče spoštovanega in uglednega lesnega trgovca-gostilničarja Fr. Labod-nika je zadela britka nesreča, da je izgubil kar dva otroka. Naj ga vsaj malo tolaži splošno obžalovanje. Št. Jakob v Rožu. Naznanjeni sokolski izlet v naš kraj je bil prepovedan samo zato, ker so Nemci grozili, da tudi pridejo. Mi opozarjamo in vabimo Sokole, da se vedno prijavijo, če naznanijo Nemci prihod kakega nemškega društva v slovenske kraje. Korošci! Naročajte, priporočajte In razširjajte naš listi — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika I — Bodite povsod šlrlteljl njegovega poštenega prizadevanja I Narodne zadeve. »Koroške stvari In liberalno sokolsko ! paradiranje." Ped tem naslovom je prinesel ljubljanski «Slovenec» dne 6. maja dopis, ki je potreben komentarja, da se osvetli članek sam in tudi mojster, ki ga je skuhal. Človek, ki se drzne pisati tako oblastno, a obenem nesramno o «koroških stvareh», nam je dobro znan, kajti njega je poklicala usoda, da «iztrga» slovenski Rož iz nemškutarskih krempljev. Začel je pri Svečah, kjer ljudstvo še ni tako pokvarjeno kakor drugod po tej dolini, in ker se je pokazalo, da je tam ljudstvo še dobre, si gospodičič misli, da je on tisti, ki se sme slikati za rešitelja slovenskega življa, in res se šopiri kakor nezrel petelinček ter mogočno trka na svoje junaške prsi. Jaka, to pa ni tako! Ce kdo piše tako nesramno o Slovencih onstran Karavank, če v svojem ognju za narodno delo ne vidi boljšega posla, kot po svoji maniri sramotiti sokolstvo, še dolgo ni naroden delavec, ker prejasno kaže, da mu ui za skupnost, nego za razdor — taki pa so pri nas tudi oni ljudje, o katerih pravi sam v «Slovenčevom» članku, da so «Nemcem naklonjeni», in da se z mirnim delom lahko pridobijo. Mirno delo pa pomeni na Koroškem mirno spanje! Radovedni smo, če bo ostal dopisan dosleden, kaj bo pisal o kakem čukarskem izletu v Rožno dolino, ko zdaj pravi, da «liberalci s svojimi sokolskimi parsde-izleti koroškim Slovencem le neizmerno škodujejo.» Bodo H čuki res prišli po noči, kakor ptice, po katerih imajo ime? Ce pridejo «Sokoli», se stem «nasprotnike le draži» — bodo li se «Čuki» ž njimi bratili? Po teh besedah sodimo, dä, dšl Lepa stvar, ki je jasna, kakor dan 1 Prepričani smo tudi, da nesramni dopisun nima nima nobenega povoda, govoriti o pijanih Sokolih, gotovo bije pod vsakim sokolskim krojem poštqpejša duša, lepši značaj in za domovino bolj vneto srce, kakor se to kaže pri njem, ki je s sicer posvečeno, a umazano roko pisal laži in nesramnosti v «Slovenca». Jasno povemo ob enem, da je to, kar piše človek takega kalibra, sicer enoglasno pisano, a da to še dolgo ni soglasno mnenje slovenskega ljudstva v Rožu. Slovenci, kupujte in naseljujte se ob mejah 1 Le tako moremo dejansko reševati Slovenstvo v ogroženih krajih. Baš sedaj je ugodna prilika za □akup gostilen, pripravnih krajev za lesno trgovino in industrijska podjetja, graščine, večjega mlina, vse na Koroškem. V Celovcu, izven užitninske meje je naprodaj hiša, kjer bi krasno uspevala vinska trgovina brez konkurence. V slovečem zdravilišča na Štajerskem je naprodaj več popolnoma obre-stonosmh vil. Slovenci in Slovani imajo prednost. V industrijskem predmestju ua Štajerskem je ua prodaj nova hiša za vinsko ali drugo trgovino. Več pove potovalni učitelj Ante Beg v Ljubljani. Priložiti je znamko za odgovor. Volitev odbora kat.-političnega In gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Za predsednika je bil soglasno zopet izvoljen dosedanji predsednik g. dr. Janko Brejc. V odbor so bili izvoljeni gg.: Poslanec Fr. Grafenauer, prošt Gr. Einspieler, župana J. Kogelnik in P. Miklavčič, msgr. V. Podgorc, kanonik Dobrovc, Albin Ehrlich, Janez Vošpernik, Miha Turk; kot namestniki gg.: Gr. Pak, Andrej Wutti in župan Vidman, kot pregledovalca računov gg.: Josip Zeichen in J. Koželj. Novo ustanovljeno društvo „Slovenska straža*, ki se je porodilo pod zaščito kranjskih slovenskih klerikalcev bo — tako pravijo — v kratkem račelo delovati. — Mi smo vedno veseli, če je več društev in več ljudi, ki delajo za prebujo slovenskega naroda. — Posebno važno bi bilo društvo, ki bi se brigalo za Slovence na tak način, kakor se briga «Südmarka» za «Nemce». Ge bomo kaj takega zvedeli ali slišali od nove «Straže» bomo zadovoljni tudi mi. Toda prezgodaj se ne moremo veselili! Kranjski klerikalci so imeli v rokah že staro «Stražo» is so jo pustili spati leta in leta, ne da bi bili kaj storili. Tudi v nabiranju denarja za narodne namene, klerikalci niso posebuo požrtvovalni. Med tem ko je nabrala družba sv. Cirila in Metoda od naprednih Slovencev proti «Rosegerjevem fondu» že okoli 800 prispevkov po 200 K. — Zato da more izdržavati še naprej toliko šol, so začeli nabirati klerikalci sklad za obmejne Slovence po 20 K. Toda med klerikalci še niti ni bilo toliko ljudi po 20 K kakor je bilo naprednjakov po 200 K. Tukaj se uresnični stari pregovor, da je včasih od žabe lažje dobiti las, kakor pa od gotovih .gospodov kak denar. Brez denarja pa danes nič ni in zato smo radovedni, kako bodo klerikalci delovali! Ge bi družbe sv. Mohorja ne bilo in nekaj posojilnic, potem bi tudi šolsko klerikalno društvo v Celovcu, ki je toliko odljubo-valo, že davno zmrznilo. Dr. Brejc je zabavljal čez družbo sv. C. In M. zato, ker zbira v svojih vrstah vse, kar je naprednega. Mi pa pravimo, denar ni napreden, ni klerikalen. Ge pa klerikalci ne dajo nobenega denarja in podpore in hočejo samo sprejemati podpore, potem se vendar družba na take ljudi ne more opirati. — Povsod pa je to, da tisti, ki kaj plača ima tudi pri vodstvu kaj govoriti. Naši klerikalci pa bi samo radi komandirali. Ge bi so hotela družba opirati na klerikalce, potem bi imela kmalu prazno kaso, vae šole bi šle in mnogo tisoč slovenskih otrok bi odpadlo. Dr. Brejc se je javno lagal, da družba sv. C. in M. razširja po Koroškem «Slovenski Narod» in posebno celo «Svobodno Misel» in kar je tudi dokazal. Rekel je, da je našel slučajno v hiši nekega odbornika C. in M. podružnice cele kupe teh listov in da je dr. Brejc namreč takoj mislil, da je to od družbe (kar dr. Brejc misli je seveda tudi vse res). — Družba je seveda izjavila, da ona ne pošilja takih časnikov na Koroško in iz tega razvidi dr. Brejc, da jih vendar le pošilja. Ge je bil na pr. eden ubit, sodnija mnogokrat zapre kakega nedolžnega človeka. Ge torej ta nedolžni človek pravi, da ni storilec, potem ga more sodišče obsoditi, kajti potem je, tako pravi vsaj dr. Brejc, on storilec. — Ge bi dr. Brejc na tak način zagovarjal tudi pred sodiščem, potem bi moral vsak nedolžen človek, katerega zagovarja dr. Brejc, biti zaprt. Zadnji „Mir“ je zopet prav robat. V prej-šnih časih je vsaj samo zmerjal, sedaj govori ves čas o brcah, katere bodo dobili tisti ljudje, ki se potegujejo za G. in M. družbo. Najboljše pa so «Mirove» cvetke o mrčesih, kači in hudiču, o volkovih itd. S takimi priimki zmerja «Mir» te preklicane liberalce, to so namreč tisti ljudje, ki so v narodne namene mogoče več storili iu več za narod žrtvovali, kakor pa različni klerikalni kričači. Z nobeno besedo ne more ne «Mir», ne kdo drugi dokazati, da smo mi zoper vero ali zoper narodne duhovnike. Zoper tiste smo pa prav odločno, ki imajo vero samo na jeziku in jo porabijo samo zato, da hočejo s pomočjo vere pridobiti denar in gospodarstvo. Takim voditeljem ne bomo sledili in če zvalite tudi vso Vašo gnojnico na nas! Podružnica sv. C. In M. za Kotmavo vas In okolico priredi v nedeljo dne 5. junija 1910. ob 3. uri popoldne pri g. Maliji Prosekarju, posestniku in lesotržcu na Plešivcu svoj redni letni občni zbor po sledečem sporedu: 1. Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika in blagajnika, 3. sprejem in vpisovanje udov, 4. volitev odbora, 6. volitev zastopnikov za glavno skupščino, 6. razni govori in nasveti. Po zborovanju se vrši pod milim nebom, v slučaju neugodnega vremena v pokritih prostorih velika ljudska veselica z govori in petjem, deklamacijami in godbo. Pri slavnosti sodeluje tudi pevsko in tamburaško društvo «Strel» iz Borovelj. Vstopnina k veselici 50 vinarjev. Vstopnice se dobijo pri blagajni na veseličnem prostoru. K obilni udeležbi vabi vse ude ter zavedne Slovence in Slovenke odbor. Pristojbine za oskrbo v deželnih bolnišnicah in deželni blaznici za Koroško za leto 1910 so določene tako-le: Celovec, deželna bolnišnica, 610 postelj, I. razred 8 K, II. razred 5 K, III. razred 2 K; dež. blaznica, 500 postelj I. razred 7 K, II. razred 4 K, III. razred 1-50 K; Beljaa, cesarja Fran Josipa bolnišnica, 150 postelj, II. razred 6 K, III. razred 2 K 10 vin.; Vol š per k, Nadvojvodinje Marije Valerije bolnišnica, III. razred 1 K 80 v. Za 2000 kron ceneje je prodal mlin češki rodoljub Žak rojaku Čehu, nego so mu ponujali Nemci; tako je rešil Čehom en glas v I. volilnem razredu pri občinskih vo'itvah v Stavenicah na Moravskem in oteta je bil; obmejna občina. Zmagali so Čehi. Slava možu, ki je tako nesebično podredil osebno korist občnemu narodnemu blagru! Nemška šola brez otrok. Pred 5. leti so ustanovili za otroke steklarjev v Hlumu pri Tre-boni na Češkem nemško šolo. Podjetje se je nedavno preselilo z delavstvom vred drugam, a nemška šbla je ostala — seveda brez otrok. V nekem ljubljanskem dnevniku čitamo dne 16. majuika prav dober uvodni članek. — tarčo je zadel dopisnik s pripombo, da se niti vlada, niti Nemci slovenskih klerikalcev ne bojijo. —Ako so prišli «Orli», to so kranjski klerikalni telovadci na Kranjskem jih zovejo «Čuke» — v St. Jakob, se za to ni nihče zmenil. Vlada ve, da se pri takih klerikalnih shodih samo govori toda narodnega navdušenja ali kake narodne koris ti ni. — Ko so pa hoteli priti «Sokoli» v St. Jakob, je bilo vse Nemštvo na Koroškem na nogah, kajti «Sokol» je razprežen ne le po vseh slovenskih deželah, temveč tudi po vseh slovanskih krajih. — Kjer se enkrat porodi «Sokol», tam Slovenstvo napreduje. Zato je pa tudi vlada v svoji bojazni za Nemce, prihod «Sokola» prepovedala. P. n. poverjenikom in članom „Matice Slovenske“. Po §. 3. društvenih pravil je članarino plačati v prvi polovici vsakega leta, a doslej je plačalo le 26 poverjenikov. Letos izide «Letopis» z imenikom ter pojde v tisk s 1. julijem. Kdor bo plačal pozneje, ne more več priti v imenik. Ge plačujejo ljubljanski člani že za bodoče leto, ko prejmo knjige za prejšnje, iu če se Mo-horjani drže roka, se ga bodo morali držati tudi Matičarji. Svetovna politika. * Državni zbar ima na prvi seji dokončati debato o «Vojnem zboru» in rešiti aujni predlog o vseučiliščih. Seja klubskih načelnikov je sklenila, da ima biti zbornična seja le po enkrat na teden, da dobe odseki dovolj časa za delo. * Svobodno zdrnžitav slovanskih strank v državnem zboru predlaga neki neimenovani poljski politik. Ta združitev ne bi imela biti nacionalen «blok», tudi ne zveza s klubskimi pravili, ampak le nekaka stalna konferenca, na katero bi vsaka meščanska slovanska stranka pošiljala gotovo število svojih zaupnikov. Ge bo kaj kruha iz te moke, je še vprašanje. * 0 telesni vzgoji mladine je izdal naučni minister grof Stürgkh naredbo, v kateri poziva ravnatelje iu učiteljske zbore, naj gledajo čim več odstranjevati zapreke, ki tiče v zunanjih razmerah. Priporoča se, pridobiti za podpiranje šolskega stremljenja tudi starše in varuhe ter prijatelje vzgoje; v ta namen naj bi se snovala p oseb ua dr u-š t v a. Naredba upozarja na različne igre in šport e, ki se deloma že negujejo v šolah in ki jih priporočajo strokovnjaki, zlasti na veslanje ter strelne vaje. Velika važnost se polaga ua to, da naj tudi slabši letni čas in slabo vreme ne prekine takih vaj. Po dvakrat na teden naj bi popoldne ne bilo ne šolskega pouka, ne nalog. Tudi domače delo učencev uaj bi se omejilo s tem, da bi se naloge izdelovale v šoli. * Ns Fraoeoikem narašča nezadovoljnost z rusko zunanjo politiko. «Temps» ostro kritizira preložitev 5. ruskega armadnega zbora z levega brega Visle v Perm iu Vologdo in izraža svoje ogorčenost, da je o tako važni vojaški izpremembi izvedela francoska javnost šele vsled indiskrecije ruskih časopisov. Francosko - ruska zveza obsega vojaško pogodbo, katera se tiče tudi preložitve armadnega zbora. «Temps» prayi: Ge obračamo pozornost na to stvar, ne mislimo, da povzroča sedanji evropski položaj kakšno vznemirjenje. Ampak mir se zaklada j na ravnotežju, ravnotežje pa na zvezah, ki imajo ceno le z ozirom ua vojaški položaj. * Homatija na Kreti. Na zadnji seji kreč. narodne skupščine je naznanil predsednik začasne vlade na Kreti, da se bode vlada pridružila vsem diplo-maličnim korakom velevlasti za ohranitev sedanjega razmerja napram Turški. V današnji seji je izrekla zbornica vladi zaupanje iu je sklenila, da ne more pripustiti mohamedanskih zastopnikov, ki nočejo priseči v imenu grškega kralja k posvetovanju, dasi se bode skrbelo za popolno varuost mohamedanskega prebivalstva na Kreti. * Varstvene države za Krete so baje naznanile turški vladi, da smatrajo prisego krečan. poslancev v zbornici za neveljavno iu da bodo proglasile nad Kreto obsedno stanje, ako bi se sklenilo poslati zastopnike na veliko grško narodno skupščino. Tudi nameravajo velevlasti grško narodno skupščino razpustiti. Gospodarska vprašanja. Moderna doba. Vsak dan, vsak trenotek nas nauči kaj novega, prinaša nam uspehe raziskovanja učenjakov, iznajditeljev, spoznavamo nove snovi, nove stroje, nove načine izdelovanja, vsak dan se nam množe izkušnje. Na podlagi starih izkušen in novih izumov se vedno izprerainja naša okolica, zdaj počasi, zdaj zopet bolj hitro. Kjer so stale hišice naših prednikov, stoje danes moderno urejene in udobne velike palače, kjer je prej delala slabotna človeška roka, tam se danes vrte mogočni stroji, ki delajo bolj natančno in bolj poceni. Človeško roko nadomešča parna voda in električna sila. S pomočjo novih naprav se človek brani povodnji, bliska in ognja, proti katerim ni imel prej nobene moči. Prenaša silo deročih gorskih rek stotine kilometrov daleč s pomočjo električne žice. Kako je velika n. pr. tudi razlika med prometom po železnici danes in med nekdanjim prometom z vozovi 1 In če pogledamo zdravništvo, vidimo, kako velike dobrote nam tndi tu prinašajo skoro vsak dan uspehi te znanosti. Korakati moramo z dobo, prisiljeni smo izkoriščati nove stvari, nove naprave. Saj človeštvo vsak dan raste in vsak dan več potrebuje. Neopravičeno je obtičati na starih uredbah in nemogoče je vedno se držati starih stvari. Le tisti človek in le tisti narod res napreduje, ki je tako moder, da zna pametno izrabiti nove uredbe in nove stvari. Tako je tudi v industriji. Tu izkuša industri-jalec prekositi industrijalca, izkuša priti na podlagi dozdanjih iskušenj z izdelkom, ki odgovarja vsem zahtevam časa, da bi kar najbolje zadovoljil odjemalce in tako prekosil svojo konkurenco. Kolikor modernoje je urejeno izdelovanje, toliko boljši je seveda tudi izdelek sam. In zato vi niti res, niti utemeljeno, če danes konkurenca n. pr. raznaša mnenje, da recimo «Kolinska cikorija» zato ni tako dobra, kakor konkurenčni izdelki, ker je nova. Kolinska tovarna v Ljubljani, ki je kar naj-moderneje urejena, ki ni prav nič štedila na svoji notranji uredbi, da bi bili njeni izdelki popolni na podlagi najnovejših izkušenj, ki izrablja le surovine najboljše kakovosti pod nadzorstvom najboljših strokovnjakov, nikakor ne razglaša izdelovalne metode za nekako čudovito tajnost, kakor to dela konkurenca; kajti danes je kemična znanost tako napredovala, da t. zv. «tajnosti» v izdelovanju cikorije lahko nazovemo čisto navadno reklamno frazo, seveda reklamno frazo prav dvomljive vrednosti, čisto navadno bajko, katera naj vpliva na nestrokovnjake in jim sugerira nekaj, česar ni. Kolinska tovarna, ki dokazuje mpgočni razvoj slovanske industrije, je domače podjetje; v nji so razun dveh Cehov zaposleni sami Slovenci, ki s tem dokazujejo, da je slovenski delavec zmožen za najboljša dela, in zato je žaljiva trditev konkurence, da zato tovarna ne more izdelovati dobrega blaga, ker slovensko delavstvo ni dobro. Pri izbiri delavstva tovarna seveda skrbno gleda na to, da ima le zanesljive in res zmožne delavne moči, ker le na ta način lahko prekašajo ■jeni izdelki pri današnjem težkem konkurenčnem boju tuje konkurenčne izdelke. Zato opozarjamo našo javnost na to podjetje in ga kar najtopleje priporočamo, kajti prepričani smo, da s tem, da ga podpiramo, podpiramo svoje ljudi in pospešujemo svojo industrijo proti tuji industriji, ki se more opirati le na staro navado, iz katere vleče dobiček in izrablja naš narod. Ge je tudi res, da je stara navada železna srajca, smo pa vendarle prepričani, da je nele mogoče to železno srajco sleči, temveč, da to tudi moramo že enkrat storiti prav energično, če hočemo v svoji gospodarski osamosvojitvi kaj napredovati. Kdaj bo zmanjkala železne rade na zemlji? Leta 1880. se je izkopalo iz zemlje komaj dva mi-liona ton železne rude, a leta 1850. okoli 10*8 mi-lionov ton. To število pa je narastlo leta 1901. na 84 in tričetrt miliona ton. Kakor bo nekoč zmanjkalo premoga, tako bo tudi zmanjkalo dobavišč najkoristnejše in najrazširjenejšo kovine na zemlji. Zato io se začeli izpraševati mnogi učenjaki, kdaj se bo to zgodila. Po statistiki profesorja A. Brinza se more ceniti množina uporabljive železne rude na zemlji na 9000 milionov ton; od tega odpade 2200 milionov ton na Nemško, 1500 milionov na Rusko in Francosko, 1100 milionov na ameriške Zvezne države, 1000 milionov na Švedsko, 500 milionov ton na Angleško. Ako je z» 50 milionov ton letne železne produkcije, treba 100 do 150 milionov ton železne rude, se bo izčrpala vsa zaloga železne rude pred koncem 20 stoletja. Vendar pa, ako pomislimo na velikanske pokrajine naše zemlje, ki še niso preiskane, koliko imajo v sebi rude, je razmotrivanje gori omenjenega profesorja nekoliko preveč pesimistično, tudi ker ni mislil na možnost, da bi se v potrebi rabilo tudi ono rudo, ki jo sedaj niso izrabljali zaradi premajhne vsebine železa, a takih rud je silno mnogo. Nahaja se tudi pri nas v precejšnji množini. Abesinski cesar Menelik. Francoski listi so prijavili vest, da je abesinski cesar Menelik umrl. Sedaj so Zopet začeli dvomiti o njegovi smrti, zlasti ker se uradno potrjuje, da Neguš Menelik še živi. Menelik je bil evropejski kulturi zelo naklonjen, zadnje čase se je posebno zanimal za avtomobile. Znano je tudi, da je bil dober vojskovodja in je svoje dni našeškal Lahe. Raznoterosti. t Popravek. «Korošec» je prinesel smešnico da je v «Miru» le datum nov. To ni res, «Mir» prinaša tudi poročila o ženitvah in možitvah faj-moštrovih bratov in fajmoštrovih sester, vrh tega pa še poročila o predstavah «Lurške pasterice». To bodi resnici na ljubo popravljeno. f V Čeiklh Budjejovicata je izvedel Narodni svest češki privatno štetje ljudstva. Vsega prebivalstva je 40 tisoč; Cehov 26 in pol tisoč (60 8%), Nemcev 10V2 tisoč (31%). Število Ceha se je za zadnjih 10 let znatno pomnožilo in sicer za 5380 oseb. — Tako se Cehi potegujejo za svojo narodnost. Pred oficielnim štetjem izvedejo vedno privatno štetje, in tako pokažejo uradne številke pred celim svetom kot golo laž, kot produkt brezobzirnega pritiska na gospodarsko slabejše. Posredno pa s tem postopanjem vendar zabranijo najhujše krivice številnih organov, ker se ti vendar le bojijo, postaviti resnico prav očitno na glavo. Ali bi se to privatno štetje ne dalo posnemati tudi pri nas P f Ljudsko itetje, ki se ima izvršiti koncem tega leta in ki bo velike važnosti za nadaljni razvoj narodostnega vprašanja, je obravnavala okrajna konferenca socialno-demokratične stranke v Teplicih na Češkem in je protestirala proti temu, da se tudi pri letošnjem štetju določi le občevalni in ne materini je*:.k, Ker se bo pa gotovo pri določevanju občevalnega jezika ponavljal pritisk na gospodarsko slabejše od strani nemških delodajalcev, občin in vseh organov, ki imajo v roki gospodarsko in politično mou, poživlja konferenca državne urade, da bi se na obrambo svobodnega izraza naredili že začasno primerni koral' a da bi se šteje samo vršilo pod kontrolo izvoljenih zaupnikov delavstva. Obenem je konferenca sklenila izvesti privatno štetje. Tako se češki socialni de-mokratjo potegujejo za svoj jezik. Sicer je misel, naj se vrši štetje (posebno to, pri katerem se določa «občevalen jezik») pod primerno kontrolo interesentov zelo važna, predvsem za nas Korošce, kjer se kakor uči žalostna skušnja, ponavljajo redno najneverjelnojši pritiski. f Povodnji. Ker po ravninah v euomer dežuje in po gorah venomer sneži, so vode zelo narasle in večje reke so izstopile iz strug (ročiš). Kakor se poroča, je poplavila Donava na Nižjem Avstrijskem in na Ogrskem velike ravnine in je že potrgala veliko jezov. f Potrei v Amsrikl V Ameriki je bil strašen potres. Mesti Kartaga iu Kostarika sta razdejani. Koliko ljudi je zasutih se še ne ve, ker je vse zmedeno in zbegano. Nekateri pravijo, da je mrtvih čez 500 ljudi, zopet drugi poročajo, da bi jih imelo biti mrtvih čez tisoč. Ko se je začelo tresti, so bežali ljudje iz hiš, na ulicah pa so jih zasule podirajoče se hiše. f Neirečl v rudokopu. V rudokopu Dalos v državi Alabama (Združene države v Ameriki) so se vneli v 200 metrov globoki jami plini. (Taki plini se vnemaje tako kakor smodnik.) Več kot 300 rudarjev je mrtvih. f V Petrogradu bi imelo biti po štetju policije 50 tisoč prostitutk. Te so večinoma iz drugih držav privandrane ženske. Vlada namerava zdaj izgnati Vse te privandranke. f «Vzorna» državaa uprava na Qrkkem. List «Karoi» poroča zopet o velikih poneverjanjih uplivnih uradnikov in politikov. Državno pravd-ništvo je že uvedlo preiskavo in pa proglasilo, da mu naj listi in zasebniki, ki bi kaj vedeli o zločinih v državni upravi, takoj dalo na razpolago dotično gradivo. t Sokolika misel se širi čimdalje bolj. Danes je organiziranih čeških Sokolov nad 78.000, poljskih 20.000 hrvaških 12.500, slovenskih 6300, bolgarskih 4460, srbskih (v kraljestvu) 9000. — Ko bi le slovenska številka bila večja! f Nakup Novega Pazara. Belgrajsko «Zvono» poroča, da se baje srbska vlada pogaja za nakup novonarankega sandžaka za 200 milj. dinarjev. t Čin zblaznele matere. 2»na trgovca Andreja v Lipskem je prerezala v odsotoosti svojega moža štirim otrokom in sebi vrat ter ž njimi vred umrla. Nesrečna ženska je najbrže zblaznela. t Zbesnela vojnika itraža. V Toulonu na Francoskem jo zbesnel nenadoma vojak, ki je stal t Največja angleška križarka. Na ladj-]epe niči v Barrowu so pričeli z gradnjo največje angleške križarke «Princess Royal». Imela bo hitrost križarke I. reda in bode armirana kakor velike vojne ladije. f Straine razmere so našli v Obuhovi bolnišnici v Peterburgu. Bolniki, ki so iaternirani kot alkoholiki, so morali spati kar na hodnikih. Kakih 500 jih je bilo v barakah, zbitih iz tankih desk. 1 Kopališče je bilo obenem —• bufat. Po mizah in * stenah je bilo vse polno golazni. t Divjak! pojedli mlslonarje. Mornarji jader-nice «Marie Winkelmann», katera je priplula h Tonga-otokov, poročajo, da ao na Sauvage-otokis (Tihi ocean) divjaki ubili in snedli presbiteriamkega miaionarja Obkinsa in Mattersona. t čeiki knjižnici imajo ha Češkem 849.787 knjig, 52 okrajev ima javne knjižnice z več nego 6000 knjigami. Nad 10 000 knjig ima pa 18 čeških knjižnic. Zato so pa Cehi v Avstriji glede izobrazbe na prvem mestu. — Kdaj bo tudi pri nas tako dobre poskrbljeno za javne knjižnice 1 Slovenci, ne zabite družbe SV. CIRILA IH METOPAI :: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo. Lovske paške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim uMnkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška dražba Peter Wernlg “ 4 družba z omejeno zavezo v Borovjah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Varstvena znamka: Oncnuit (apski cotnp nadomestek za sidrov - pain - expeller je vobie priznan kot Izvrstno, boleAlno tolažečo in odvajalno vmctenfo pri pro-hlajonju i. t. d. Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 1‘40 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in &kat]je z našo varstveno znamko „sidro11, kajti potem je gotovo, da se je dobil izvirni izdelek. Dr. Bichlerja Iclm pri „zlatem levo“ v Ir*x»£ag;i Ellzabotna ulloa Atov. 5, nova. Razpošiljate» vsak dai. f. Vina štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 5226 Agro-Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu. Akcijski kapital K 3,000.000. Denarne vloge obrestujemo po 4 n M Kolodvorska oesta št. 27. M Zamenjava In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnovcuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. -- Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi. Vinkuluje tn devlnkuluje vojaške In ženitnlnske kavcije. Cutrala V £}ubliani. ?odr. V Spijeta la Trsta. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Olavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8-—• za komad. 1 62—53 Tiske srečke s 4°/n obrestmi. Dve žrebanji na leto. Dlavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K lO1— za komad.