LITIJA ★ 24. 12. 1941 PRED POPISOM PREBIVALSTVA Listine o priznanju Januarja so bile na gradu Bogenšperk podeljene listine o priznanju občine Litija organizacijam in posameznikom iz naše občine in zunaj nje. Listine je podelil predsednik občinske skupščine Jože Dernovšek, priložnostno slovesnost pa so s krajšim kulturnim programom popestrili tudi Zasavski rogisti, ki so z lovskimi rogovi ustvarili pristno vzdušje na Bogenšperku. Listine o priznanju občine Litija so prejeli: 1. SKUPNOST ZA CESTE SR SLOVENIJE za sodelovanje pri razvoju in modernizaciji cestnega omrežja v litijski občini 2. LJUBLJANSKA BANKA - STANOVANJSKO KOMUNALNA BANKA za sodelovanje pri gradnji stanovanj v naši občini in realizaciji programa drugega občinskega samoprispevka 3. LJUBLJANSKA BANKA - GOSPODARSKA BANKA za sodelovanje pri gospodarskem razvoju litijske občine 4. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA z a prispevek pri sofinanciranju novega zdravstvenega doma v Litiji 5. ELMA TOZD ELEKTROMATERIAL ČATEŽ za postavitev obrata na Polšniku 6. TOZD GRADMETAL LITIJA za uspešno izgradnjo novega zdravstvenega doma v Litiji 7. DRUŠTVO LIKOVNIH SAMORASTNIKOV LJUBLJANA za popestritev kulturne ponudbe v naši občini (postavitev lesenih skulptur pred domom Tišje in osnovno šolo Litija) 8. Marjan PAVLIHA iz LITIJE za aktivno udeležbo na zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu. Aprila se bomo popisali Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj bo v celi Jugoslaviji izveden od 1. do 10. aprda letos. Obsežne naloge občinskih popisnih komisij. V naši občini priprave na popis dobro potekajo. Podatki so uradna tajnost. Zadnji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj smo v Jugoslaviji izvedli leta 1971, torej pred desetimi leti. Popisi so pri nas vsakih 10 let, o popisu pa je bil sprejet tudi poseben zakon (zvezni in republiški). Priprave na popis so zelo obširne, saj izvedba te naloge nikakor ni enostavna. Tako kot v vseh drugih jugoslovanskih občinah tudi v naši intenzivno potekajo priprave na popis. Občinska skupščina je imenovala posebno komisijo za popis, delo pri pridobivanju inštruktorjev, popisovalcev in pri pripravi celotne organizacije IZ SIS ZA KOMUNALO popisa v naši občini pa je tudi že steklo. Popis bo izveden od 1. do 10. aprila letos, zajel pa bo stanje na dan 31. 3. 1981 ob 24. uri. Popisani bodo vsi državljani SFRJ, vsa gospodinjstva in stanovanja. Popisani bodo tudi tuji državljani, ki stalno prebivajo v Jugoslaviji in osebe brez državljanstva. Komisija za popis prebivalstva Letos bo v celi Jugoslaviji spet popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Za izvedbo te zahtevne naloge v naši občini je občinska skupščina imenovala posebno komisijo v sestavi: 1. Kotar Alojz (načelnik oddelka za notranje zadeve) - predsednik 2. Belko Vinko (načelnik geodetske uprave) -član 3. Vidmar Anica (statistik) - član 4. Gnezda Dušan (zavod za zaposlovanje) - član 5. Urbič Slavko (OK SZDL) - član 6. Mali Tatjana (oddelek za notranje zadeve) tajnik Kdaj bo voda v Cerkovniku Ko smo imeli občani Litije in Šmartna zaradi nizkega vodostaja Save, konec januarja in v februarju, vodovodne pipe občasno priprte, so bile hiše v Cerkovniku (samo v visoki coni) kar 20 dni podnevi in ponoči brez vode. Občani 10 in 15 hiš na vrhu Cerkovnika so zaradi tega vložili pritožbo na litijsko komunalno skupnost in Komunalo. K pritožbi jih je vzpodbu dila tudi vest, da vprašanja normalne preskrbe Cerkovnika z vodo ne bo rešil niti novi vodovod iz Reka Gozda, s katerim je predvidena gradnja novega rezervoarja oz. cevovoda za v isoko cono. Kmalu po pritožbi občanov Cerkovnika so delavci Komunale v Šmartnem odkrili tri večje napake na vodovodu, zaradi katerih je v oda iz cevi odtekala v zemljo. Vse napake je Komunala odpravila, tako da imajo sedaj občani visoke cone v Cerkovniku vodo tudi takrat, ko jo imajo druge hiše v Šmartnem. Komunala pa bo odslej tudi redno kontrolirala pritok vode do teh hiš v Ce rkovniku in na podlagi ugotovitev ustrezno ukrepala. Če bodo tudi v bodoče težave z oskrbo vode, obstaja več možnosti za rešitev tega vprašanja. Prva je v vgraditvi dodatne črpalke za te hiše, druga -stalna in dokončna rešitev - pa bi bila v izgradnji nadrezervoarja v Cerkovniku, kamor bi voda pritekala iz glavnega cevovoda iz Reka Gozda. Možna pa je tudi tretja rešitev, in sicer izgradnja rezervoarja na Sitarjevcu in od tu napeljava novega cevovoda do visoke cone v Cerkovniku. Ob takšnih nevšečnostih pa se tudi samo po sebi postavlja vprašanje planiranja območij za stanovanjsko gradnjo. Pr.iV gotovo bi lahko vsi tisti, ki strokovno pripravljajo predloge za zazidljiva zemljišča, pravočasno opozorili na možne posledice oz. težave.ki lahko nastopijo. Še posebno, če gre za življenjsko pomembne stvari za človeka kot so voda, zrak, hrup, promet itd. IZ SKUPNOSTI ZA URESNIČEVANJE PROGRAMA III. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA CENE GRADNJE SO OBČUTNO ZRASLE Izvršni odbor skupščine skupnosti za uresničevanje III. občinskega samoprispevka se srečuje z velikimi težavami, saj cene fradbenih storitev nenehno rastejo. Prekrirje strehe na šoli v ma rtnem od 2.800 tisoč v letu 1979, na 7.957 tisoč (brez opreme). Vrtec v Gabrovki od 3.731 tisoč v letu 1979 na 4.540 tisoč, tudi brez opreme. Ob tako dragi gradnji, izvršnemu odboru seveda ni lahko delati. Vendar pa kljub težavam, išče najbolj racionalne poti pri uresničevanju programa III. občinskega samoprispevka. Mnogi razgovori, tako s projektanti, kot bodočimi izvajalci in tudi uporabniki so vendarle p rinesli nekatere dobre rešitve. Na pretekli seji je izvršni odbor obravnaval tri objekte iz prog rama. G lede celotnega kompleksa Ježe je sklenil, da se idejni projekt vseh objektov še enkrat posreduje v strokovni pretres. Tako bo osnovna šola Litija kot bodoči uporabnik še enkrat podrobno obravnavala idejni projekt in se pri tem posvetovala tudi z Zavodom za šolstvo SR Slovenije. Bodoča šola na Ježi bo morala v celoti z adovoljiti tudi potrebam celodnevne šole, celoten kompleks pa tudi potrebam .'^posrednega okolja (drugim uporabnikom). Tudi telesnokulturna skupnost Litija bo skupno z bodočimi uporabniki še enkrat obravnavala idejni načrt telesno-kulturnega dela programa in izoblikovala eventuelne dodatne predloge. Tako bo idejni projekt temeljito pretresen in vsestransko strokovno obdelan pri bodočih uporabnikih. Po strokovni obravnavi bo idejni projekt Ježe še v javni razpravi, tako, da bo zares celovito in široko obravnavan. Gle de prekritja šole v Šmartnem, bo izvršni odbor predlagal skupščini, da sprejme ponudbo, po kateri bo šola dobila novo streho-dvokapnico - z a 7.957 tisoč din (brez opreme). Pod streho pa bosta še dve učilnici, dva kabineta, pionirska soba in večnamenski prostor. Tako bo tudi prostor pod streho racionalno izl ..iščen. S t. eho bodo pričeli graditi letos spomladi, dela pa bi morala biti končana do pričetka pouka, torej do septembra letos. Stanovanjski blok v Gabrovki, v katerem bo tudi 200 m2 velik otroški vrtec bodo pr; >eli graditi letos spomladi, dokončan pa bo 10 mesecev po pričetku gradnje. Izvajalec del bo Gradmetal iz Litije, vrtec pa bo stal 4.540 tisoč din brez opreme, za katero bo treb» odmeriti še približno 400.000 d in. Seja skupščine skupnosti bo konec februarja in bo obravnavala predloge izvršnega od- ŠTEVILKA 2- LETO 9 FEBRUAR 1981 UREDNIKOV STOLPEC Zakaj težave? Sedmo leto že teče, odkar smo uve|avili delegatski sistem kot obliko neposrednega odločanja na vseh ravneh in področjih. Pred sedmimi leti smo se - razumljivo -srečevali še z začetnimi težavami in pomanjkanjem izkušenj, po štirih letih pa smo v občini uspeli velik del organizacijskih slabosti delegatskega dela odpraviti, hkrati pa v vseh teh letih vnašali v delegatsko delovanje novo in boljšo vsebino deli Rezultati teh prizadevanj so vsekakor veliki, ne moremo pa tudi zanikati izreden napredek pri razvijanju samoupravljanja. Vendar pa se včasih zazdi, kot da smo na začetku uveljavljanja delegatskih odnosov, ali pa, da je v tem mnogo premalo zavzetosti. Zadnja seja občinske skupščine v decembru, se je pričela skoraj eno uro kasneje, Ker so najprej čakali, nato pa še iskali (po telefonu in osebno na domu oz. v tovarni) posamezne delegate. Tudi s sklepčnostjo skupščin SIS v zadnjem sklicu ni bilo nič boljše, bile so na robu sklepčnosti, ena pa je zasedala celo nesklepčna. O tem, kakšna je bila aktivnost tako „natovljenih" delegatov na sejah seveda ni treba dvomiti Pa tudi sicer se dogaja, da prihaja do hudega maličenja delegatskega sistema, saj mnogi delegati priznajo, da so pred zasedanjem skupščin ne sestajajo, da se ne povezujejo s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, in da skratka prihajajo na seje tako kot včasih odtorniki. Tega sicer ni moč trditi za vse delegate, za slabo polovico pa prav gotovo. Taksni primeri se v bodoče prav gotovo ne bodo smeli ponoviti, saj je delegatski sistem navsezadnje naša temeljna vrednota in osnovno načelo našega samoupravljanja. Verjetno bi bito potrebno ukrepati v dveh smereh. Prvič, da se potrka na zavest vsakega delegata in v vseh OZD in krajevnih skupnostih temeljito oceni stanje in sprejme ukrepe. To nalogo bi morale izvesti družbenopolitične organizacije, tako občinske, predvsem pa tiste v OZD in krajevnih skupnostih. Ob tem bi bilo potrebno oceniti tudi vse - za delegatski sistem - zaviralne momente, kot na primer, koje delavcem onemogočeno opravljati delegatsko funkcijo, češ, da je najprej na vrsti delo, nato pa šele sestanki To bi pomenilo ločitev samoupravljanja od dela in razvijanje tehnokratskih tendenc. Tudi obratne primere, ko posamezniki izkoriščajo delegatsko funkcijo za izostajanje z dela, bi bilo potrebno odpraviti. V vsakem primeru pa je treba delegatu omogočiti opravljanje delegatskih opravil, saj je možno njegovo eventuelno odsotnost v OZD pravočasno nadomestiti. Drugič, pa bi se morali mnogo bo| zavedati, da je treba za delovarrje delegatskega sistema uresničiti tudi nekatere druge pogoje. Ce že imajo delegati v OZD ob sebi strokovne službe in administracijo, tega za krajevne skupnosti ne moremo trditi, saj so te delegacije prepuščene same sebi in nimajo pogojev za de to. Delegati tudi že vseh sedem let zahtevajo drugačno gradivo (krajše, r?~umljivejše, manj formalno itd.) pa se pri tem še ni nič naredilo.-Tudi ugotovitev, raziskave delegatskega sistema v letu 1979, da občani v delegaciji še ne vidijo tisto telo, ki bi lahko največ prispevalo k razrešitvi posameznega problema je zanimiva. Kako potem torej prihaja do odločanja? 92 1 ASIH OZD TRANSPORTNE NAPRAVE DOLE Kako pospeševati razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti in območij v občini Litija je bila ena izmed dilem, ko se je snoval srednjeročni razvoj občine v obdobju 1976 - 1980. Krajevna skupnost Dole pri Litiji je vse od osvoboditve dalje stalno nazadovala. Vse več delovno sposobnih krajanov se je odseljevalo v dolino za boljši kos kruha v tovarnah, na km-tijah so ostajali starejši, ki so jih z leti zapuščale moči. Njive, pašniki in travniki niso dajali več tistega, kar bi sicer lahko, če.bi jih odbdelovale pridne in trdne roke. Odgovorni, ki so načrtovali razvoj naše občine, so vse bolj spoznavali, daje mladega človeka moč zadržati le tako, da mu omogočiš v bližini bivališča delovno mesto, kjer bo zaslužil tisti del dohodka, ki mu ga kmetija kljub temu, da je vzorno obdelana, ne more dati. Daje odpiranje manjših obratov v odročnejših krajih naše občine pravilna usmeritev, nam dokazujejo primeri Gabrovke, Vač, Polsnika in tudi Dol, kjer so krajevne skupnosti prav po njihovi zaslugi začele napredovati,od seljevanje se je ustavilo, okoli kmečkih oglov se zopet sliši otroški smeh. Temeljna organizacija KOVINARSKE KRŠKO-Transportne naprave Dole pri Litiji je sad dobrih odnosov med krajevno skupnostjo ter občinama Litija in Krško. Direktor TOZD tov. Tomaž Žiidaršič je v pogovoru dejal, da so izpolnili pričakovanja delovne organizacije. Trenutno v TOZD združuje delo 32 delavcev, v kratkem pričakujejo še štiri, ki letos zaključujejo učno dobo, v prihodnjem letu se bo njihova družina še povečala, ker se bo izučilo za poklic kovinarja še pet vajencev. Njihov proizvodni program je precej širok. Izdelujejo vse vrste transporterjev, predvsem za asfaltne baze in kamnolome, pa tudi za druge industrijske panoge. Lani so osvojili tudi program zakloniščne opreme, ki naj bi letos in prihodnja leta postala glavna proizvodnja. Za letos so že sklenili pogodbe za opremo 40 zaklonišč širom po Jugoslaviji Čeprav v Jugoslaviji opremo za zaklonišča izdelujeta že dve tovarni, je TOZD Transportne naprave Dole edina, ki kupcu lahko ponudi celotno opremo od masivnih vrat za vhode in izhode, do vrste filtrov in drugih raprav, ki jih zahtevajo sodobno PRED POPISOM PREBIVALSTVA Kaj bo popisano? opremljena zaklonišča. Za vse tovrstne naprave imajo tudi ateste ustreznih institucij. Vsi zaposleni delavci so krajani Dol oz. vasi, ki spadajo v krajevno skupnost. Čeprav v začetku niso bili vešči obdelovanja kovin, se danes že pohvalijo z visoko storilnostjo, tudi doseganje norme ni več problem. Njihovi osebni dohodki znašajo okoli 7.000 dinarjev. So zelo mlad delovni kolektiv, poprečna starost je 26 let. "V letu 1980 so ustvarili 2 milijardi 60 milijonov starih dinarjev cslotnega prihodka, računajo, da jim bo po odbitku vseh dajatev ostalo okoli 260 milijonov dinarjev čistega dohodka. Za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 imajo zelo smele načrte. Že prihodnje leto naj bi s pomočjo vseh TOZD-ov Kovinarske, krediti bank in lastnimi sredstvi, pričeli graditi novo proizvodno h alo, tako da bi 1985. leta v sedanji in novi lahko zaposlili okoli 80 O občanih bodo popisani naslednji podatki: priimek, ime, naslov stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, zakonski stan, na rodnost, materin jezik, pismenost, šolska izobrazba, število otrok, poklic, občasno opravljanje drugih del zaradi pridobivanja sredstev za preživljanje, družbenoekonomski položaj, dejavnost in viri sredstev za preživljanje, razlogi za odsotnost iz kraja stalnega stanovanja in še nekateri drugi podatki. O gospodinjstvih bodo zbrani naslednji podatki: priimek in ime osebe, po kateri se vodi gospodinjstvo, priimki in imena članov gospodinjstva in drugih, ki stanujejo v gospodinjstvu ali so v njem ob popisu, kot tudi ime kraja, ulica in hišna številka, v kateri te osebe stanujejo oziroma v kateri so; v kakšnem razmerju so posamezni člani gospodinjstva z osebo, po kateri se vodi gospodinjstvo, Podatki so uradna tajnost Na osnovi zakona o popisu morajo popisovalci in druge osebe, ki bodo sodelovale pri popisu, vse podatke varovati kot uradno tajnost. Zato ni nobenih vzrokov za to, da občani popisovalcem ne bi povedali vseh zahtevanih podatkov, ki navsezadnje tudi niso takšni, da bi lahko komurkoli škodovali. Zbrani podatki tudi ne bodo vplivali na razne dajatve občanov. Pred desetimi leti so npr. nekateri živinorejci sem ter tja kakšno kravo v hlevu tudi preskočili in povedali manjše število živine, kot so jo v resnici imeli, misleč, da se b o to lahko poznalo pri davku. Seveda je vsaka takšna bojazen odveč, saj namen popisa nikakor ni v tem. Če hočemo dobiti resnične podatke, ki bodo nekaj vredni, je potrebno popisovalcem te podatke tudi povedati. Dobro bi b ilo tudi, da bi se ljudje na popis pripravili, da bi si potrebne podatke žs prej pridobili in da od 1. do 10. aprila ne bi bili neupravičeno odsotni. V naslednji številki Gla sila občanov bomo posredovali še n ekatera druga navodila v zvezi z popisom. delavcev. Planirajo, da bodo 1985. leta ustvarili 7 starih milijard celotnega prihodka. Redke so OZD, ki zberejo pogum za vlaganja v kraje, ki so^unaj njihovega sedeža. Kaj je Kovinarsko Krško vodilo do te poslovne odločitve, je bilo na*e zadnje vprašanje tov. direktorju, Takole nam je odgovoril tov. Žiidaršič: „V Krškem je vse manj mladih, ki se odločijo za težak poklic kovinarja, podatki krajevne skupnosti Dole pa so nam dokazali, daje na tem območju moške delovne sile razmeroma dosti, zato tudi naša odločitev o vlaganju na D olah. Na vsak način pa nas je pri odločitvi vodila tudi želja, omogočiti krajanom te krajevne skupnosti in okoliških krajev lepšo prihodnost. Mislim, da smo se prav odločili, čeprav bi od mladih, ki zaključujejo osnovno šolo na Dolah, pričakovali še večjo željo, da vstopijo v vrste kovinarjev." Lojze Kotar pravna podlaga za uporabo stanovanja; posest hiše ali stanovanja za počitek in rekreacijo; ali je v dvorišču vodnjak; poslovno sodelovanje članov gospodinjstva s kmetijsko zadrugo ali druge oblike združevanja kmetov ali z organizacijo z druženega dela; površina lastnega, uporabljenega in obdelovalnega zemljišča, kot tudi glavni podatki o živinskem staležu, perutnini, čebeljih panjih, traktorjih in kombajnih. S popisom stanovanj pa bodo z brani naslednji podatki: ime kraja, ulica in hišna številka, v kateri je stanovanje; površina stanovanja in število sob, ali ima stanovanje kuhinjo, napeljavo in sanitarne prostore, lastnina stanovanja; uporaba stanovanja (za stanovanje, počitek in rekreacijo, opravljanje poslovne dejavnosti), nadstropje, na katerem je stanovanje, leto zgraditve, vrsta hiše in material zunanjih sten hiše. IN MEMORIAM Lenka Dientel V torek, 17. februarja 1981, je po hudi prometni nesreči umrla Lenka Dientel; družbenopolitična delavka in direktorica Kmetijske zadruge Litija. V Litijo je prišla leta 1958, kmalu po končanem Studiju na agronomski fakulteti. V tistih časih se je kmetijstvo prebijalo skozi prve reforme, uvajati smo pričeli modernejše metode dela v kmetijstvu, pričel se je prodor strojev, usmerjanja in pospeševanja. Lenka Dientel se je v to razgibano življenje in delo v kmetijstvu kot mlada inženirka agronomije vključila z vso silo in največjim žarom. Kako tudi ne, saj je bilo delo v kmetijstvu njena največja ■ želja, in tu je vedno naSla zadovoljstvo. Pa čeprav je bilo to delo težko. Delala je kot mlada pospeSe-valka, na terenu. Za vsako kmetijo je našla strokovni nasvet, za vsakega kmeta lepo in prijazno besedo. Kmečkim ženam je vlivala zaupanje in vero za delo v kmetijstvu. Na terenu, med kmečkim prebivalstvom, je * kmalu postala znana in nadvse priljubljena, saj svojega dela ni opravljala zgolj rutinsko, ampak se je reševanja problemov kmetijstva vedno lotevala tudi s srcem in dušo. Kmečki človek hitro zazna, koliko je komu pri srcu zemlja, živina, da je v kmetijstvu delala z znanjem in tudi s čustvi. In naredila je zares veliko. Vsi uspehi, ki smo jih v naši občini dosegli v kmetijstvu, so neločljivo povezani z delom Lenke Dientel. K delu in napredni stvari je znala pridobiti sodelavce, še zlasti pa kmete, ki so se vedno v vseh težavah zatekali k njej po nasvet. Vlivala je zaupanje, vero v delo in uspeh, rezultati njenega dela pa so mnoge kmete obdržali na kmečki zemlji. Rasli so novi hlevi, usmerjene kmetije, zadružništvo se je silno razmahnilo. Litijska kmetijska zadruga, kjer je bila Lenka Dientel zadnjih 15 let direktorica, se je tudi izredno razvila. Zadružništvo, oziroma vključevanje kmetov v zadrugo, se je prav po njeni zaslugi (Lenke Dientel) močno razmahnilo. Razvile so se Grmače s proizvodnjo mleka in kokošjo farmo, modernizirale in razširile so se trgovine, KZ Litija je vlagala čedalje več sredstev v razširjenje in modernizacijo proizvodnje ... Lenka Dientel je imela pred seboj še velike načrte, vsi pa so se nanašali na kmetijstvo. Bila je glavni nosilec načrtovanja razvoja kmetijstva v naslednjem srednjeročnem obdobju. Velik projekt modernizacije in razširitve mlečne proizvodnje na Grma-čah, s sovlaganjem Ljubljanskih mlekarn, na katerem je Lenka Dientel veliko delala, pa bo žal realiziran brez nje. Omahnila je v najbolj ustvarjalnih letih, sredi dela in načrtov. Praznina za Lenko Dientel je velika, in težko bomo nadomestili njeno ustvarjalno delo, saj je bila njena prisotnost na področju kmetijstva vidna prav povsod. Bila je predsednica sveta za kmetijstvo pri OK SZDL, predsednica izvršilnega odbora skupnosti za pospeševanje kmetijstva, vodila je strokovna dela pri kmetijsko-zemljiš-ki skupnosti, delala je v organih Zadružne zveze Slovenije in Jugoslavije, v RK SZDL... Lenka Dientel je bila lani odlikovana z redom dela z zlatim vencem, prejela pa je tudi mnoga druga priznanja za svoje plodno delo. Bila je tudi stalna sodelavka našega časopisa, in je z veliko skrbjo pisala o kmetijstvu. Prispevek, objavljen v tej številki Glasila občanov je žal njen zadnji in tudi pri časopisu bomo Lenko Dientel močno pogrešali. Ob njeni mnogo prezgodnji smrti se je slehernemu kmetu in kmečki ženi utrnila solza. Vsi, ki smo jo poznali, vemo, da smo izgubili izredno sodelavko, ki je za naš skupni napredek žrtvovala vse svoje kratko, a silno ustvarjalno življenje. T. Brilej PRED PODPISOM DOGOVORA O SODELOVANJU Z OBČINO LJUBLJANA MOSTE-POLJE MNOGO SKUPNIH INTERESOV Osnutek dogovora o ugotovitvi skupnih interesov med občinama Litija in Moste-Polje za obdobje 1981-1985 opredeljuje izredno pomembne skupne naloge za obe občini. Skupne naloge in interesi obeh občin se kažejo predvsem na področju gradnje in vzdrževanja komunalnih objektov, saj je povezava obeh sosednjih občin izredno močna. Obe občini sta zainteresirani za nadaljevanje izgradnje Zasavske ceste, vključno z rekonstrukcijo vzhodne vpadnice v Ljubljano, po kateri se Litijani največ vozimo. Obe občini menita, da bi bilo treba celotno Zasavsko cesto, vključno s Šmartinsko v Ljubljani smatrati kot celoto in kot peti krak slovenskih magistralnih cest. Rekonstrukcija mostu v Je vnici je prav tako skupni interes obeh občin, saj most uporabljajo občani obeh občin. Most je v skrajno slabem stanju - tudi za promet je zaprt - o čemer smo že pisali v Glasilu občanov. Tudi novogradnja ceste Jev niča - Laze je zanimiva za obe občini V Jevnico in Kresniške Poljane sedaj namreč ni možno priti s tovornjakom, saj so vsi cestni podvozi prenizki! Tak o morajo občani vse prevoze večjih stvari opraviti po železnici, kar pa ni vedno najbolj priročno npr. pri selitvah, prevozu gradbenega materiala in podobno. Skozi podvoz iz kresniške strani je sicer možno priti s tovornjakom, vendar le z manjšim. Obe občini sta zainteresirani tudi za boljše vzdrževanje cest Janče - Jevnicain Janče - Velika Štanga. Tudi vprašanje šolstva bi bilo s sodelovanjem obeh občin možno dobro reševati, saj bi za območje Senožeti, Dolskega in Jevnice lahko opredelili skupno osnovnošolsko izobraževanje in s tem odpravili kombinirani pouk. Zanimivo je tudi sodelovanje pri postavitvi TV pretvornika nad Senožetmi, ki bi omogočil kvaliteten sprejem TV programa za naselje ob Savi v občinah Litija, Moste in Bežigrad, kot tudi za naselja v občini Domžale, Litijani pa bi s postavitvijo tega pretvornika lahko sprejemali tudi program TV Koper. Planinski dom II. grupe odredov na Jančah je v upravljanju in lasti Planinskega društva Litija, stoji pa v občini Moste—Polje. Obe Občini sta zainteresirani za delovanje in razširitev tega doma. Izrednega pomena je tudi sodelovanje na področju industrije, saj bi bilo možno, da bi prek organizacij združenega dela obeh občin določene proizvodne programe OZD v občini Moste - Polje uresničevali v občini Litija. Tudi na področju skupnega urejanja prostora v obmejnih področjih obstajajo skupni interesi, prav tako pa tudi v kmetijstvu p ri skupnem reševanju nekaterih vprašanj z upravnega področja. Dogovor bo p odpisan predvidoma v aprilu letos. TT TQTV A Obvestila za kmete Premije za privez telet in plemenske telice v letu 1981, ter-oskrba z umetnimi gnojili Še vedno je veliko rejcev govedi, ki ne izkoriščajo vseh ugodnosti, ki jim pripadajo za rejo. Ugodnosti so v letošnjem letu spremenjene, zato se moramo z njimi seznaniti: 1. Kmetom pripada premija za vsako tele, privezano za nadaljnje pitanje, če privežejo teleta v teži največ 135 kg in se pogodbeno zavežejo v zadrugi, da ga bodo spitali do teže, da se pri bikcih pridobi najmanj 270 kg, pri telicah pa najmanj 230 kg mesa. Špitano govedo oddajo zadrugi po ceni, ki bo na dan dobave določena s samoupravnim sporazumom o združitvi v Živinorejsko poslovno skupnost Slovenije. Premija za te!e, privezano za nadaljnje pitanje znaša 2.000,00 din. Premijo uveljavlja zadruga, in sicer vsake tri mesece, izplačuje pa jo takoj po prejemu na kmetovo hranilno knjižico pri hranilni službi zadrjge. Vse rejce, ki bodo privezovali teleta za pitanje, prosimo, da se zglasijo v zadrugi, kadar imajo taka teleta, kjer bodo sklenili ustrezno pogodbo in uveljavili premijo. 2. Le tos pripada kmetom tudi premija za vsako dodatno v hlevljeno plemensko telico, težjo od 130 k g, ki pomeni povečanje staleža plemenske goveje črede pri kmetu, in sicer v znesku: 4.000,00 din v hribovitih območjih Slovenije, 2.500,00 din v drugih območjih Slovenije Za hribovita območja se šte je III. in IV. davčni okoliš. Tudi to premijo bo uveljavljala in izplač evala zadruga. Kmet pa bo za njeno uveljavitev moral skleniti z zadrugo pogodbo o reji dodatnega števila plemenskih telic. S to pogodbo pa se bo moral hkrati tudi zavedati, da bo najmanj 5 let obdržal povečan stalež plemenske črede na svoji kmetij L Tovrstne pogodbe bomo v zadrugi pričeli sklepati najpozneje v roku 1 meseca, ko bo izšlo podrobnejše navodilo predsednika Republiškega komiteja za k metijsfvo. 3. Oskrba z umetnimi gnojili za spomladansko sezono 1981 i O oskrbi z gnojilije znanih več različnih informacij. Razdelitev gnojil z a Slovenijo vodi uradno Republiški koordinacijski odjipr za preskrbo z umetnimi gnojili. Po tem razporedu bomo v letu 1981 dobili za .našo zadrugo 758 ton gnojil, kar pomeni cca 65 % normalne letne porabe. Gnojila občasno že dobivamo, vendar pa obstaja bojazen, da vseh količin ne bomo dobili do roka, ki bo še primeren za letošnjo spomladansko setev. Obenem pa se tudi govori o precejšnji podražitvi gnoj a, ki sedaj še ni znana. Glede na različne predlagane variante, smo se v zadrugi odločili, da bomo oskrbeli z gnojili najprej združene kmete, ki so sklenili pogodbe za organizirano proizvodnjo mleka in mesa v letu 1981. Kriterij za izračun pripadajočih gnojfl pa je 140 kg NPK na 1000 1 oddanega mleka ali 86 kg NPK na 100 kg oddanega mesa po pogodbah za leto 1981. Cena gnojil še ni znana, za količine, ki izhajajo iz kooperacijskih pogodb pa bo enotna glede na vsebino hranilnih snovi, uporabili pa bomo {udi vsa razpoložljiva intervencijska sredstva (republiška, občinske pospeševalne skupnosti in zadružna) za njeno regresiranje. Tako v samoupravnih organih zadruge kot v strokovni službi prevladuje namreč mnenje, da je treba za pogodbeno organizirano proizvodnjo najprej preskrbeti ustrezna gnojila po sprejemljivih cenah. Ra zdelilnik, koliko gnojil pripada na posamezno kmetijo, bo v z adružni trgovini Agromarket v Litiji, izdajati pa bomo pričeli g nojila od 15. februarja dalje. Prosimo vse kmete, ki še imajo doma neporabljena gnojila, da počakajo z nabavo po 1. maju, da bi se n ajprej oskrbeli tisti, ki nimajo nikakršnih zalog. KZ Litija Izvršni svet občinske skupščine je sprejel posebno od redbo o zatiranju stekline. Ostri ukrepi. Pose bni ukrepi za pse in mačke. Steklino smo pričakovali Glavni p rinašalci stekline so lisice. V VERNEKU JE STEKLA LISICA NAPADLA PSA Januarja letos je sredi dneva, ko so v Verneku pri Ivanu Cistarju ravno klali, prišla na dvorišče lisica in napadla domačega psa. Kasnejša analiza je pokazala, daje bila lisica, ki so jo domačini pokončali, stekla. Zato so morali pokončati tudi psa in opraviti ustrezno razkužitev. S tem je steklina, ki smo jo sicer pričakovali, prodrla tudi v našo občino, in odslej je v veljavi odredba izvršnega sveta naše občine, ki odreja p oseben režim ravnanja z živalmi, posameznikom in organizacijam pa nalaga tudi konkretne dolžnosti Takšnih prizorov, kot je tale na naši fotografiji, da se psi kar odvezani sprehajajo po ulicah v naši občini ne bo več. Če pa se bodo odvezam in potepuški psi kljub prepovedi kje pojavili, bodo seveda brezpogojno in takoj pokončani, kar velja tudi za mačke. Posnetek je bil napravljen v Litiji pri blokih na Graški Dobravi. Seveda veljajo določbe iz odredbe o pokončanju neprivezanih psov in mačk tudi za živali v vaseh, kjer še lažje pridejo v stik s steklimi lisicami in drugo divjadjo. (Foto: D. N.) Steklina je prišla iz Poljske Leta 1939 se je steklina pojavila na Poljskem in se pričela širiti po Evropi. Leta 1973 je prišla tudi k nam, in sicer iz Madžarske v Prekmurje. Praktično je tudi že vsa severna in zahodna Evropa okužena s steklino, razen Anglije, pa tudi v skandinavskih deželah so se uspešno zoperstavili tej hudi n adlogi. Sicer pa so steklino poznali že stari Grki, pa tudi v srednjem veku je morila ljudi. Sreča v nesreči pa je za Kudi v tem, da gre v glavnem za takoimenovano gozdno steklino, ki je sedaj tudi pri nas. To pomeni, da so s steklino okužene gozdne živali, ki pa jo kaj hitro lahko preneso tudi na domače živali in na človeka, kar pa je že urbana (mestna) steklina. Lisice so glavni prenašalci stekline Steklina je virusna bolezen, ki se širi predvsem z ugrizom stekle živali. Virus stekline se nahaja v slini, ki ga žival ob ugrizu prenaša na drugo žival ali človeka. Glavni prenašalci stekline so vsekakor lisice. Če bi ne bilo mnogo preveč lisic, se tudi steklina ne bi širila, in bi jo zlahka zatrli. Strokovne ugotovitve kažejo, da bi bili lahko na tisoč hektarih površine le dve lisici, da se steklina ne bi širila. Torej bi v naši občini, ki meri 32.000 hektarov, lahko bilo le 32 lisic. Ocena stanja lisic v naši občini pa je mnogo višja, saj jih je gotovo t nekaj sto (med 500 in 600 lisic spomladanskega staleža). Praksa kaže, da je lisice nemogoče razredčiti samo z odstrelom, ki ga izvajajo lovci in znaša letno okrog 200 lisic (lani 300). Zato je še najbolj pomembno, da gozdna steklina ne postane tudi urb ana. Preprečevati je torej potrebno, da se domače živali ne bodo okužile s steklino, ki jo lahko prenesejo tudi na človeka. Lisice pravzaprav nimajo več naravnih sovražnikov in so se tudi zaradi tega močno razmnožile. Volkov in risov, ki so bili glavni sovražniki lisic, skorajda ni več, tako da so lovci ostali njihovi edini sovražniki Lisice se tudi hitro mno žijo. Brstijo (parijo) se januarja in februarja, spomladi, v glavnem aprila, pa lisice skotijo po 2 do 6 (redko tudi več) mladičev. Število lisic na ta način lahko zelo hitro narašča. V nekaterih slovenskih občinah, ki so okužene s steklino, so lovske družine izdelale posebne katastre lisičin (lisičjih lukenj), tako da imajo točen pregled nad tem. Tak način bi lahko uvedli tudi lovci v naši občini, vendar pa precej težav povzročajo razdrte lisičine, kot tako nekateri lovci kot tudi nelovci pri lovu kopljejo in razdirajo luknje. Lisice potem poiščejo druge luknje, v katerih skotijo mladiče in tako ni pravega pregleda nad tem, katere lisičine so „žive" in katere ne. Stekli je zapisan smrti Tako za žival kot tudi za človeka, ki oboli za steklino, ni več rešitve. Od okužbe do prvih znakov bolezni preteče navadno 4 do 10 tednov. Za steklino obolel človek se zelo slini in na ta način izgublja vodo, zaradi česar trpi hudo žejo. Najprej se pojavijo glavoboli in potrtost, čez dva dni pa nastopajo krči, ki preprečujejo poziranje. Človeka zgrabijo krči ne samo pri poskusu pitja, ampak že ob pogledu na vodo ali če sliši njeno šumenje. Dihanje je čedalje težje, po tednu dni pa se pojavijo ohromitve in končno smrt. Obolelemu za steklino je možno le pomagati pri trpljenju z raznimi pomirjevali. Virus stekline na soncu hitro propade, mraz pa dobro prenaša. V mrhovini (v možganih) pa ostane živ tudi po nekaj tednov. Visole temperature ga hitro uničijo, s kuhanjem npr. v dveh urah. Bo kaj nagrad? V mnogih slovenskih občinah, ki so okužene s steklino, dobno lovci za vsako pokončano lisico po 500 din ali pa tudi 1.000 din, kar lovca tudi motivira pri uničevanju lisic. V naši občini teh nagrad še ni, dobro pa bi bilo, da bi se tudi pri nas dogovorili za to. Leta 1952 je bil zadnji primer v Sloveniji, da je človek umrl zaradi stekline. V Jugoslaviji - predvsem na Ko so vem — so takšni primeri nekoliko pogostejši, saj gre za urbano steklino. Lanski primer v Lenartu, ko je nekdo po prvih ugotovitvah umrl za steklino, je bil potem pojasnjen in ugotovljeno je bilo, da ta človek m um rl za steklino, ampak za neko drugo možgansko boleznijo. Sicer pa na republiški veterinarski inšpekciji menijo, da obstaja velika nevarnost, da steklino dobi tudi k akšen človek, saj ugotavljajo, da ljudje slabo upoštevajo navodila. Zlasti se to nanaša na neprivezane pse. Cepljenje Če bi v naši občini kljub vsem ukrepom vendarle prišlo do primera, da bi stekla žival ugriznila človeka, je potrebno v tem primeru takoj poiskati zdravniško pomoč v zdravstvenem domu v. Litiji, kjer bi prek antirabič nega dispanzerja v Ljubljani na Parmovi ulici uredili cepljenje in druge ukrepe. Vendar pa bi bilo ob vsem tem ustvarjanje panike odveč ali celo škodlj ivo. Vsak ugriz stekle živali namreč še ne pomeni tudi okuženja s steklino. Po nekaterih statistikah ugriz stekle živali okuži č loveka le v približno 15 %. Pa tudi dejstvo, da v Sloveniji že dolgo ni noben človek dobil stekline - zadnji primer je bil menda leta 1952 — govori, da smo se tudi v preteklosti znali dobro varovati pred steklino. Predvsem je potrebno dosledno upoštevati navodila in ukrepe iz odredbe, ki jo v Glasilu občanov tudi objavljamo. Okuženih že 29 občin Od 60 občin vSR Slovenijijih je s steklino okuženih že 29, in sicer: CeHe, Domžale, Dravograd, Idrija, Kamnik, Kranj, Ljubljana - Bežjgrađ, Ljubljana - Moste, Maribor, Mozirje, Ptuj, Ravne, Radovljica, Radlje, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šmarje, Šentjur, Skorja Loka, Tolmin, Tržič, Velenje, Zagorje, aiec, Litfla, Hrastnik, Ljubljana -Šiška in Ljubljana - Vič - Rudnik. ODREDBA O UKREPIH ZA PREPREČEVANJE, ZATIRANJE IN IZKORENINJENJE STEKLINE 1. Cfen S to odredbo se na območju občine Litija, ki je okužena s steklino, odreja kontumacpsov in mačk. 2. člen V času kon+imaca morajo biti psi privezani ah zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. Prepovedan je promet s psi in mačkami. 3. člen V času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti območja občine. Določba ne velja za rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrejni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora živali pregledati in izdati potrdilo. Določbe iz 2. in 3. člena ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve. 4. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti. Psi, ki se uporabljajo za bv, morajo biti dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini v časovnem zaporedju, kije v skladu z navodili proizvajalca vakcine. Živali, ki so prišle v stik z živaljo, zbolelo za steklino oziroma živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za steklino, je treba ubiti oziroma zaščitno cepiti, vendar morajo biti 3 mesece po stiku zaprte v karanteni. „ Prepove se odvažanje surovin in.prpizvodov, živalskih surovih in predmetov, s katerimi se lahko prenese steklina iz ok uženega dvorišča in od drugod. 5. člen Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba so dolžni pokončati: - neregistrirane in necepljene pse, — pse brez znamk ice, — pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici z nagobčnikom, - mačke, ki niso zaprte. 6. člen Lovske družine so dolžne pokončevati zveri in pižmovke. 7. člen Sveti krajevnih skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov in drugih živali Občani, so do'žni o gibanju živali, navedenih v 2. odstavku 5. člena, in drugih živali, ki bi se nenaravno vedle, nemudoma obvestiti veterinarsko inšpekcijo. 8. člen Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča transport trupla poginjene ah ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ah najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastj o zemlje ali kamenja. 9. člen Prepovedano je odirati trupla divjadi iz 1. odstavka prejšnjega člena in jemati lovske trofeje te divjadi. Oseba, ki odira trupla omenjenih živali,, mora biti zaščitno cepljena proti steklini, ne sme imeti poškodb na glavi in rokah in mora biti usposobljena za to delo. Oseba mora imeti na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev ter imeti ustrezen pribor za jemanje materiala za laboratorijski pregled (skalpel, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklenice za jemanje, pokrivanje in pošiljanje materiala) ter dezinfekcijska sredstva. Vreča s kožo mora biti spravljena v posebnem prostoru, dokler niso gotovi izvidi preiskav. Ce je izvid pozitiven, oziroma če je žival obolela, je treba vrečo skupaj s kožo uničiti, če je izvid negativen, oziroma če je žival zdrava, pa se sme koža dati v promet. 10. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 7. člena te odredbe. 11. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 12. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. 1. SFRJ, št. 43/76). Sprejem za jubilante in nagrajence Predsednik občinske k onference SZDL Litija Miro Kaplja je priredil sprejem za vse organizacije in društva v naši občini, ki so v lanskem letu prazn ovali obletnice svojega obstoja in delovanja. Sprejemu so prisostvovali tudi posamezniki, ki so v lanskem letu prejeli visoka družbena priznanja zunaj naše občine. Miro Kaplja je v pozdravnem govoru poudaril izreden pomen delovanja družbenih organizacij in društev, vsem organizacijam in posameznikom pa je iskreno čestital ob:obletnicah delovanja oziroma za sprejeta visoka družbena priznanja. Na sprejemu so nastopili tudi pevci litijske Lipe in Zasavski rogisti. Poroke, rojstva, smrti... Meseca januarja se je na območju naše občine rodilo 15 otrok, od tega je 9 deklic in 6 dečkov. Na Bogenšperku je bilo 11 porok,' od tega 9 parov iz območja občine Litija in 2 para iz drugih občin. Poročili so se: Pe rme Pavel, strojni ključavničar iz Lupinice in Grm Jožica, kuharica iz Litije Hauptman Anton, strojni kovač iz Vintarjevca in Rome Jožefa, delavka z Dvora pri Bogenšperku Šeligo Marjan, študent iz Trebnjega in Jerin Jožica, uslužbenka iz Še ntvida pri Stični Požun Jože, vodovodni instalater z Ustja in Vidovič Ivanka, šivilja iz Gaberja Vučak Bojan, prodajalec iz Ljubljane in Zupančič Marija, prodajalka iz Zg. Hotiča Strmljan Avgust, šofer iz Kresnic in Češek Milena, dijakinja iz Jablaniških Lazov Turjan Bojan iz Ljubljane, prodajni referent in Kos Karolina, komercialist iz Ljubljane Umrli v januarju 1981 Pavliha Ana, stara 73 let, iz Litije, Kokalj Anton, star 78 let, iz Širmanskega hriba, Potrpin Jožefa, stara 84 let, iz Konjšice, Savšek Marija, stara 8 2 le t, iz Tenetiš, Vidic Viljemina Julijana, stara 57 let, iz Litije Okrajšek Jože, star 68 let, iz Črnega potoka, stan. Nova gora, Mrzel Alojzij, star 73 let, z Ustja, Verderber Jožefa, stara 80 let, iz Kočevja, umrla v domu TIŠJE Setničar Franc, star 76 let, iz Kresnic, umrl v domu TIŠJE, Bevc Alojzij, star 67 let, iz Brezovega, umrl v Loki, Bratuša Marija, stara 57 let, iz Ljubljane — Šiška, umrla v domu TIŠJE, Vrtačnik Jožefa, stara 68 let, z Dol pri Litiji, umrla v domu TIŠJE, Grum Antonija, stara 92 let, iz Volčje jame, Elsner Alojz, star 28 let, iz Lupinice, Adamlje Alojzij, star 55 let, iz Pustega Javorja, Sotlar Terezija, stara 74 let, iz Selc, Kepa Marija, stara 58 let, iz Gobnika, umrla v domu TIŠJE, Kovačič Karolina, stara 58 let, iz Laz pri Gobniku, umrla v Ljubljani, Meserko Betika, stara 61 let, iz Čateške gore, Zagorel Jože, star 89 let, iz Brezovega, umrl v domu TIŠJE, Voje Franc, star 72 let, z Moravske gore J.Č. Ocenjevali bomo trgovine Uredniški odbor Glasila občanov je sprejel sklep o uvedbi nove rubrike, v kateri bomo posredovali podatke o založenosti trgovin. Nekajkrat mesečno bo član našega uredniškega odbora pregledal vse samopostrežne trgovine v Litiji in Šmartnem, rezultate teh obiskov pa bomo objavili v našem časopisu. Največja pozornost bo seveda posvečena osnovnim prehrambenim artiklom, kot so kruh, sladkor, olje, mleko, maščobe itd., evidentirali pa bomo tudi pomanjkanje drugega blaga, ki ga ljudje potrebujejo npr. praln i praški. S to akcijo Glasila občanov bomo skušali vzpodbuditi tako potrošniške svete v krajevnih skupnostih, kot tudi opozorili n a pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v oskrbi prebivalcev Litije in Šmartna.' Z akcijo bomo pričeli marca letos. Gostinsko podjetje Litija Pod tem naslovom se je tov. Kotar Lojze razpisal v Glasilu občanov št. 11 o načinu gospodarjenja v gostinstvu v naslednjih letih. Članek dolgovezt o različnih načrtih, med drugim tudi o , gradnji novega hotela!? To vse bi še spregledali, saj smo vajeni b rati take spise, toda z dvema vrsticama je nehote vznemiril upokojence. Citiram vrstici: „Načrtujemo, da bi v prihodnjih letih razširili Jerebov hram..." Ml, upokojenci, smo se zelo razveselili našega doma, bili smo veseli, da bomo imeli mir v našem hramu, da bo tu red, res DOM UPOKOJENCEV, ne pa gostilna. Zato vas vprašam: Kdo si dovoli brez vednosti Društva upo kojencev programirati adaptacijo in s tem ogrožati nas, stanovalce? Kolikor jaz vem, je Jerebov hram v u pravljanju Društva upokojencev, zato je nujno, da predsednik Društva skliče sestanek odbora, navzoči pa morajo biti vsi, ki so ogroženi, da zgubijo stanovanje. Bilo bi dobro, da tudi vodstvo SOB Litija pokaže več zanimanja za starejše občane in jih kdaj tudi vpraša za mnenje pri takih in podohnih načrtovanjih. Prav bi bilo, da še sposob-n e upokojence vključijo v različne odbore, saj bi s svojimi življenjskimi izkušnjami lahko koristno sodelovali in si s tem pomagali Če bi pri tem načrtovanju sodeloval predstavnik upokojencev, v tam članku gotovo ne bi bila omenjena adaptacija Hrama. Volkar Terezija Filmski kažipot - V mar cu bo najbrž le šv edski glasbeni film „ABBA", ki ga bodo predvajali sredi meseca, privabil večje število zlasti mladih gledalcev; pred njim in za njim bodo zavrteli dve kavbojki: prva ima naslov ,,Beli bizon", druga pa „Imenujem se Nobodv". Spored bo sklenil ameriški pustolovski film „Avtoubijalec". Film za praznik Ob slovenskem kulturnem prazniku je Zveza kuturnih organizacij omogočila učencem litijske in šmarske šole brezplačen ogled slovenskega mladinskega filma „Nevidni bataljon"; na dveh predstavah seje zbralo nad 800 šolarjev z obeh osemletk. Priprave na občinsko revijo - Prve dni februarja so se v Li*iji zbrali predsedniki in zborovodje odraslih pevskih zborov. Na posvetu so se dogovorili o organizaciji III. občinske pevske revije, ki jo bodo posvetili Petru Jerebu ob 30-letnici skladateljeve smrti, izvedli pa naj bijo v prvi polovici maja. Nato so spregovorili še o sodelovanju zborov na nekaterih večjih proslavah v domači občini, o nagrajevanju zborovodij, ki še vedno ni urejeno ter o financiranju amatersk ih kulturnih skupin. Ob prvi obletnici »Savskega glasa« - Šestega februarja je minilo leto dni, odkar so na Savi ustanovili moški pevski zbor „Savski glas", ki ga vodi Franc Dobrun. Na nedavnem občnem zboru so ugotovili, da je imelo 15 pevcev v navedenem obdobju 84 vaj in 12 nastopov, največ na področju domače^ krajevne skupnosti. Pevci so z lastnimi sredstvi ter ob pomoči častnih in podpornih članov kupili harmonij in enotne obleke. Tudi letošnji delovni program je obsežen; poleg sodelovanja na krajevnih prireditvah bodo peli na občinski in zasavski pevski reviji, obiskali Dom Tišje ter priredili več koncertov na Savi in okoliških krajih. V naslednjem letu bi radi kupili društvene obleke in okrepili svoje vrste z novimi člani. Čitalniški večer na Vačah - KU D „Lipa" Vače je priredilo ob obletnici Prešernove smrti že šesti čitalniški večer; začeli so ga domači šolarji, pevci moškega zbora in pesnica Anka Kolenc, osrednji del programa pa sta izpolnila basist Ladko Korošec in harmonikar Milan Stante. S svojim nastopom sta tako navdušila obiskovalce, da sta morala za zaključek dodati še eno narodno pesem. Ko sta se zahvaljevala za prvo pomladansko cvetje, ki so ga pod snegom nabrali vaški šolarji, sta Vačanom zaželela, da bi čimprej dobili prepotrebno dvorano za prireditve. Monodrama na Bogenšperku - Zveza kulturnih organizacij Litija bo organizirala v Valvasorjevi knjižnici na Bogenšperku gostovanje prvaka ljubljanske Drame in igralca Poldeta Bibiča. V petek, 27. februarja, se bo ob 18. uri predstavil z monodramo J. Kislingerja „Debele zgodbe Petra Fuleža." »Razvalina življenja« _v Štangi - KUD iz Velike Štange je v tekoči sezoni med prvimi dramskimi skupinami, ki so se občinstvu že predstavile. S pretežno mladimi igralci, od katerih so nekateri prvič na odru, so naštudirali Finžgarjevo dramo „Razvalina živgenja", uspešno so jo zaigrali doma, z njo pa nemaravajo tudi gostovati v drugih krajih naše in sosednih občin. Srečanje v Gabrovki - Na predvečer 8. februarja je v polni dvorani osnovne šole v. Gabrovki, kjer je bila med poslušalci tudi polovica članov mešanega pevskega zbora „Poštar" iz Ljubljane, potekalo prvo srečanje moškega zbora s Polšnika z domačimi pevkami KUD-a Fran Levstik. V z ačetku koncerta je skladatelj profesor Radovan Gobec odkril mozaik Frana Levstika, ki ga je ženskemu zboru iz Gabrovke podaril ob 150-letnici pisateljevega rojstva upokojeni ravnatelj Franc Kolar iz Celja. Oba zbora delujeta pet let, Polšničani so zapeli pod vodstvom IvanaFojkarja, ženski zbor pa vodi v tekoči sezoni Marjana Kralj. Obiskovalci, med katerimi so bili tudi ugledni predstavniki družbeno-političnega življenja, so z zadovoljstvom pozdravili odločitev KUD-a iz Gabrovke, ki je dolgoletni pevki in igralki Zori Jakopič podelil diplomo o imenovanju za svojo častno članico. Gabrovške pevke bodo Polšničanom vrnile obisk čez mesec dnu Letni koncert - V dvorani na Stavbah je bila sredi februarja osrednja občinska prireditev v počastitev kulturnega praznika in obletnici Kardeljeve smrti; s celovečernim koncertom se je predstavil Sindikalni pihalni orkester iziitije, ki ga vodi Jože Dobravec. Kot gostja je sodelovala sopranistka Dragica Čarman iz Ljubljane. Med posameznimi skladbami pa smo lahko prisluhnili odlomkom iz življenja in dela prezKDdaj umrlega revolucionarja Edvarda Kardelja. -™ B. z. ZAKAJ TAKO? Tak plakat v Štangarskih Poljanah ne bi bil nič posebnega, če ne bi bil - verjeli ali ne - iz pločevine! Štangarji so se kar naprej pritoževali, d a jim v dolini - v Štangarskih Poljanah - vsak plakat za njihovo igro raztrgajo. Pa so se štangarski fantje znašli, in naredili plakat iz -pločevine. Tega pa jim v dolini niso mogli raztrgati. ISSTilTiTfiTa Strah pri otroku Otrok se rodi zelo nebogljen in po tem smo ljudje edini med živimi bitji. Do samostojnosti pridemo po dolgotrajni poti nejasnosti in prav zato ima strah v otrokovem razvoju velik pomen. Otrok je čustveno zelo občutljiv in ranljiv in strah je lahko pokazatelj duševnih in telesnih motenj. Strah je v razvoju . otroka nekaj normalnega, saj se v določenem starostnem obdobju pojavlja v določeni obliki pri vseh otrocih, vendar zato za otroka ni nič manj boleč. Običajno otrok ta strah premaga z igro, s pomočjo staršev, pravljic, prek svojih plišastih prijateljev ipd. 'Dojenček se zelo boji, da bi ga mati zapustila. Počasi spozna, da je ta strah odveč, saj se mati vedno vrač a k njemu. Ob vstopu v vrtec ali v šolo ta strah ponovno zažari in muči otroka, prav tako pa tudi ob rojstvu sorojenca ali ločitvi staršev. Bolj ko je otrok samostojen, prej in lažje bo ta strah prema-gal. Močan strah se pri otroku pojavi tudi v obdobju, ko ga navajamo na čistost. Če so starši prestrogi, ima to lahko daljnosežne posledice, ker bo otrok otrpnil in odpovedal ob vsaki strožji zahtevi v šoli ali kasneje v službi. Pomagajo igre z vodo, peskom, plastelinom, barvanje s prsti. Otrok doživlja še celo vrsto prirojenih strahov, veliko pa jih dtroku vcepijo njegovi vzgojitelji. Kadar je potrebno, da otroka obvaruje pred nevarnostjo, j e to koristno, npr. strah pred prometom na cesti, strah pred nevarnimi živalmi, strah pred višino ipd. Norobe pa je, če otroka strašimo pred običajnimi ali celo nujnimi stvarmi, kot so npr spanje, zdravnik, učitelj, miličnik ipd. Strah, ki otroka dolgo muči, lahko močno zavira njegov normalen razvoj. Strah je čustvo, ki se odraža v otrokovem vede- Sprejem za predstavnike verske skupnosti Predsednik komi sije za verska vprašanja pri izvršnem svetu občinske skupščine Litija in predsednik izvršnega sveta Stane Hrovat.je 4. februarja priredil v viteški dvorani gradu Bogenšperk tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike verske skupnosti v naši občini Sprejema so se udeležili duhovniki iz Litije, Hotiča, Velike Štange, Polšnika in Šmartna. Stane Hrovat je v uvodnem pozdravnem govoru opisal družbenoekonomski položaj naše občine in prizadevanja za napredek občine. Poudaril je, da smo tudi v letu 1980 v naši občini dosegli pomembne uspehe in da tudi v naslednjih letih planiramo intenziven razvoj občine tako na področju gospodarstva kot družbenih dejavnosti. V imenu duhovnikov se je za povabilo na sprejem zahvalil duhovnik litijske cerkve A nton Mastnik, ki je poudaril, da so odnosi med cerkvijo in organi naše družbenopolitične skupnosti v naši občini zelo dobri in zaželel, da se tako dobri odnosi razvijajo tudi v prihodnje. V imenu duhovnikov je Anton Mastnik predstavnikom občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij čestital k vsem dosežkom v občini in izrazil želje duhovnikov, da se občina tudi v prihodnje hitro razvija. Predsednik koordinacijskega odbora za odnose z verskimi skupnostmi pri OK SZDL Litija Franc Mali je v svoji razpravi navzoče seznanil s prob'ematiko čuvanja kulturnozgodovinskih spomenikov, ki so obenem tudi kulturni objekti (cerkve). Vsi navzoči so menili, da bi bilo potrebno takšne objekte čuvati oziroma skrbeti, da ne bi propadali. MERIMO ONESNAŽENOST ZRAKA Od 8. januarja letos merimo onesnaženost zraka v Litiji. Podatki bodo objavljeni tudi v Glasilu občanov. Instrumenti so nameščeni v vratarnici Predilnice. Delavci Varnosti odčitavajo rezultate. nju in v delovanju življenjsko pomembnih funkcij. Zaradi strahu se spremeni bitje srca, krvni obtok, dihanje, presnav-ljanje, krčenje mišic. Če vse to traja dalj časa ali pa se ponavlja zelo pogosto, to negativno vpliva na telesni razvoj otroka. Zaradi pogostega strahu nastajajo čiri na želodcu, prebavne motnje, nespečnost, težave s koncentracijo, jecljanje ipd. Strah ima tudi zelo močan sugestiven vpliv. Prav zato plašnemu ali preplašenemu otroku marsikaj spodleti in mu izpodkopava zaupanje vase. Otrok, ki ga je strah, da se bo polulal, se prav zaradi strahu ne bo mogel kontrolirati . Strah se prav rad tudi prenese od enega otroka na drugega ali pa od staršev na otroka. Janez se boji grmenja samo zato, ker se ga boji tudi njegova mati. Polono je strah psov, ker se jih boji tudi njen brat. Strah je torej čustvo, ki lahko močno zavira otrokov duševni in telesni razvoj. Zato mu moramo z igro pomagati, da se bo rešil svojih strahov, hkrati pa moramo paziti, da otroka ne plašimo in strašimo. Strah je z elo lahko vcepiti, zelo zelo težko pa ga je odpraviti in premagati. Dragica Mravlja, dipl. psih. Akcija za pričetek merjenja onesnaženosti zraka v Litiji je bila realizirana v okviru komisije za varstvo okolja pri občinski skupšč ini Litija, pri izvajanju akcije pa so sodelovali (in še sodelujejo) Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, Predilnica in Varnost. Instrumenti za me ritev onesnaženosti zraka so nameščeni v vratarnici litijske Predilnice, torej dokaj v centru mesta, vsako jutro pa delavci Varnosti odčitajo rezultate in opravijo druge naloge v zvezi z meritvami zraka. Enkrat tedensko pa podatke posredujejo Hidrometeorološkemu zavodu SR Slovenije, ki jih računalniško obdela, rezultate pa bodo enkrat mesečno posredovali nazaj v občino. Ti rezultati bodo objavljeni tudi v Gla^ju občanov, tako da bodo z njimi seznanjeni vsi prebivalci Litije oz. vsi občani. Stroškov pri merjenju onesnaženosti zraka v Litiji pravzaprav ne bo, saj je Hidrometeorološki zavod instrumente namestil brezplačno, pohvaliti pa je treba podjetje Varnost oz. njene delavce, ki vsak dan odčitavajo rezultate meritev. Tudi Predilnica se je z razumevanjem vključila v to akcijo, saj je omogočila prostor za namestitev instrumentov, poleg tega pa opravlja tudi vsa dela v zvezi z oddajanjem podatkov na Hidrometeorološki zavod. Prvi rezultati meritev bodo objavljeni v Glasilu občanov v marcu. Nedvomno je izvajanje meritev onesnaženosti zraka v Litiji izredno koristna in pomembna dejavnost, saj Litija-nom ni vseeno, kakšen zrak dihajo. Na podlagi rezultatov mer itev pa bodo v občini vsekakor lahko sprejemali ustrezne ukrepe. Instrumenti za merjenje zraka so nameščeni v posebni škatli, ki je pritrjena na steno v predilniški vratarnici. Od instrumentov je speljana na prosto cevka, ki se končuje z lijakom in zajema (lovi) zrak. Instrumenti merijo koncentracijo S02 (žveplovega dioksida) in dima oz. prahu v zraku. ■- KS KRESNICE KS ŠMARTNO Športni dom kljub težavam raste Ob nogometnem igrišču v Kresnicah počasi, vendar vztrajno „raste" športni dom, ki bo nudil zatočišče nogometašem Apna rja, hkrati pa bodo večnamenski prostor, ki meri 132 m2, uporabljale vse družbeno politične organizacije in krajevna skupnost. Ideja o gradnji se je porodila med člani in privrženci nogometnega kluba Apnar, ki so ugotavljali, da bi bilo umestno zgraditi večnamenski objekt, v katerem bodo prostori za preoblačenje in umivanje športnikov, klubski prostori in manjša dvorana, ki bi jo uporabljali vsi krajani za rekreativno dejavnost, in družbenop olitične organizacije za izvedbo sestan- kov, na katerih sodeluje večje število kraj anov. Zlasti pa bodo v novem športnem domu dobili potrebne prostore ZSMS mladinski aktiv Kresnice, ki jih sedanje pomanjkanje prostorov močno omejuje v izvajanju njihovega programa dela. Pri dosedanji gradnji, ki jo vodi gradbeni odbor, mladi nogometaši in člani mladinskega aktiva kljub velikim naporom in prizadevnosti niso uspeli graditi po zastavljenih načrtih, ker so se med gradnjo srečevali s problemi, s katerimi se sooča vse naše gradbeništvo; to je pomanjkanje gradbenega materiala. Najteže je bilo zagotoviti železne nosilce za strešno konstrukcijo, zaradi katere je gradnja stala skoraj pol le ta. Po pridobitvi potrebnih elementov so člani kluba in mladinskega aktiva v rekordnem času (4 dni) postavili strešno konstrukcijo in objekt pokrili, kljub izredno slabim vremenskim razmeram, saj jih je pri delu oviral sneg in dež. Člani gradbenega odbora so v zimskem času sprejeli operativni plan dela, po katerem bo do skušali objekt dograditi do takšne faze, da ga bo možno uporabljati za športno dejavnost že v juliju tega leta. Tedaj bodo namreč praznovali 10-let-nico organiziranega delovanja nogometa v Kresnicah. M. V. Športni dom v Kresnicah gradijo prizadevni športni in drugi družbeni delavci. % letos bo sprejel pod treho športnike, drugo leto pa bo nared tudi za drugo dejavnost kot za delo krajevnih družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti in drugih. Večnamenski objekt bodo Kresničani nedvomno dobro izkoristili, saj ga krepko potrebujejo. KS SAVA IN MEMORIAM V spomin na Jožeta Dernovška st. Močno je snežilo, ko smo se številni občani 13. januarja poslovili na savskem pokopališču od tovariša in soborca Jožeta Demo vška. Njegova življenjska pot se je pričela pred 79. leti na Savi Izučil se je za mizarja in opravi še delpvodsko šolo. Delal je po raznih krajih v Sloveniji, pred vojno tudi v bratski republiki Srbiji, v Beogradu. Ker je imel veliko veselje do lesne stroke, je M nakupovalec lesa In obenem splavat po reki Savi za zasavske rudnike. Les so splavili tudi na Hrvaško in do Beograda. Seveda je bilo to delo težko in nevarno, a vztrajal je, da sta lahko z ženo Ivanko preživljala številno družino. Tako smo se poslovili od enega izmed najstarejših splavarjev v tem kraju Ko se je pričela druga svetovna vojna, seje že v letu 1941 postavil na stran OF in v začetku 1942. leta že aktivno in organizirano delal za NOV ter se udeleževal prvih organizacijskih sestankov s prvimi organizatorji na tem terenu. Ko je okupator skrbno zastražU mostove čez reko Savo, je bilo treba organizirano pristopiti k ilegalnim prevozom čez reka Naš Jože je bil prvi Izdelovalec čolnov s pokojnim Jožetom Kosmačem-Bliskom. Naredila sta večje število čolnov po nalogu štaba KZO in njene kurirske OPS. Čolni so se uporabljali za prehode pri vasi Sava in Sp. Log. Jože in Blisk sta enkrat prepeljala čez Savo ranjenega partizana mimo nemške straže. Aktivist Jože je bil tudi član OF odbora Sava, kurir in dober vodič. Kot vodič je vodil Zidanškovo brigado v oktobru 1944 v napad na postojanko pri mostu čez Savo na Savi, ki sta ga Zidanškova in Šlandrova brigada uspešno opravila in se prebila čez most. Jože Dernovše k je bil aktivist do osvoboditve Za svoja dela je bil odlikovan. Pri svojem ć 't za NOB mu je bila v veliko pomoč tudi njegova žena, ki je bila aktivistka NOV. Tudi po vojni Jože ni miroval Poleg redne zaposlitve se je aktivno vključeval v družbeno življenje in bil dolgoletni odbornik ZBNOV Sava in zastavonoša. Delal je v odboru bivših aktivistov O F okraja Vače-Šentlampert. Dogodke je rad pripovedoval učencem v šoli in pripomogel k obujanju tradicij NOB. Svoj prispevek je dal zgodovinopisju NOB litijske občine. Bil je tudi velik ljubitelj petja. Hvaležni smo mu za vse, posebno še za njegov prispevek v NOB. Njegovo delo naj bo vzgled, kako se je treba boriti proti slehernemu sovražniku naše socialistične domovine A. O. Razstava ročnih del - Na pobudo mladih so v klubski sobi šmarske Usnjarne pripravili razstavo ročnih del, na kateri je sodelovalo 12 po$ameznic, od moških pa le Toni Planinšek. Prevladujejo prti, gobelini in vozlani izdelki. Vtisi obiskovalcev o razstavi so zelo pohvalni, zato bi bilo prav, da bi z njimi nadaljevali ter k sodelovanju pritegnili vse za- KS DOLE poslene v tej delovni organizaciji, ki so jim ročna dela nepogrešljiv „konjiček". Dve svečanosti - V šmarski osnovni šoli so pripravili v prvi polovici februarja dve svečanosti. Petega februarja sta jih v okviru Prešernovega dne obiskala znana slovenska umetnika in njihova redna gosta - operni solist Ladko Korošec in harmonikar Milan Stante. Učencem nižje stopnje sta predstavila predvsem slovensko narodno in partizansko pesem, njihove starejše vrstnike pa sta seznanila še s samospevi in opernimi arijami. Pet dni pozneje so se šmarski šolarji s kratko slovesnostjo poklonili spominu revolucionarja Edvarda Kardelja, ki je umrl na ta dan pred dvema letoma. V besedi in glasbi so prikazali njegovo življenjsko in revolucionarno pot. B.Z Smučarski tečaj V prelepem sončnem dopoldnevu smo na smučiščih pri Osnovni šoli Dole srečali skupino učencev, ki so si pod vodstvom Cirila Vertota, Janeza Kobala, Marije Mihelič in Igorja Medveda utrjevali znanje iz smučarskih veščin. Za učence 5. razredov z Do' in Gabrovke je bila to obveznost v okviru šole v naravi, njim se je ta dan priključilo še 14 ostalih, ki bi radi obvladali skrivnosti smučarskega športa. Vaditelji so bili polni načrtov, kako Dole, kjer je snežna odeja ob normalnih zimah KS JEVNICA d okaj debela, urediti v občinski smučarski in rekreacijski center. Letošnja mrzla zima jim je preprečila, da bi postavili smučarsko vlečnico, prav gotovo pa bo nared za prihodnjo zimo. Ko bo zgrajena nova šola na Dolah, razmišljajo, da bi staro namenili za prenočitvene z mogljivosti, ki bi jih lahko koristili učenci ostalih litijskih šol za poletno in zimsko šolo v n aravi. Časa za takšno ali drugačno odločitev o namembnosti stare šole je še razmeroma dosti, saj pričetek gradnje nove šole še ni tako blizu. Prapor za jevniško šolo KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENJE BORCEV NOV JEVNICA ob 40-letnici vstaje slovenskega naroda OSNOVNI ŠOLI -DUŠAN KVEDER-TOMAŽ- LITIJA PODRUŽNIČNA ŠOLA JEVNICA PIONIRSKI PRAPOR »MIHOV ODRED« s trakom »KONČARJEVI PIONIRJI« ki naj bo mladini za zgled, opomin in spomin na dni, ko so se Tudi otroci borili za svobodo domače zemlje Jevnica, ob krajevnem prazniku, 28. januarja 1981 Tlinik: J02E KOVIC Predsednik: JANEZ KOS Občani krajevne skupnosti Jevnica so 28. januarja praznovali svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti je krajevna organizacija ZZB NOV Jevnica osnovni šoli Jevnica izročila tudi pionirski prapor „Mihov odred" s trakom ,JCončarjevi pionirji". Pavel Bokal-Miha je bil iz Kresniških Poljan in se je že januarja 1943, star komaj 16 let, priključil partizanom v Zasavskem bataljonu. Postal je neustrašen bombaš, kasneje pa kurir in je padel na pragu svobode, 28. februarja 1945, v Vranskem. Končarjevi otroci iz Goliš -šest jih je bilo - so skupaj z materjo umrli 30. novembra 1944 - živi zažgani v domačem h levu. Na jmlajši je imel komaj štiri leta. To je bil eden izmed najhujših zločinov okupatorja v teh krajih. Cela družina je pomagala partizanom in okupator jo je zaradi tega strahotno kaznoval. Šest otrok je skupaj z materjo živih zgorelo. Oče je edini ostal živ, ker je tega dne slučajno delal v drugi vasi in ni slišal, kako ga iz plamenov zadnjič kličejo njegovi otroci z materjo. Naslednji dan so okupatorji v dolini storili še en zločin - ubili so še Mici, najstarejšo hčerko v K on carje vi družini. KS LITIJA — DESNI BREG Razstava ptic Društvo za varstvo in vzgojo ptic iz Zagorja ob Savi je priredilo v litijski osnovni šoli na Rozmanovem trgu razstavo ptic pevk, papig in nagačenih ptic. Žal je razstava, kije bila odprta štiri dni, naletela na zelo slab odziv Litijanov in okoličanov. B. Ž Piše: Tone Praprotnik Bil je oktober 1943. Na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem je divjala sovražnikova ofenziva proti NOV. Na vzhodni fronti so Nemci bili težke boje z Rdečo armado se globoko na ozemlju Sovjetske zveze. V Italiji pa so zavezniške armade za dolge mesece obtičale pod Monte Cassinom. Bilo je se daljgč do miru ih konca krvave vojne. ♦'.*?.. Dva sekretarja SKOJ-a in ZSMS okraja Litija (39 Mnogo premalo je bilo do sedaj napisanega, izpričanega in objavljenega o delu, akcijah in uspehih mladine litijskega okrožja in okraja. Tudi ta mladina je prispevala svoj delež revoluciji in NOB. Toda padale so tudi žrtve, mladi ljudje na p ragu bodočnosti svobode in boljšega življenja, kot so ga živeli in doživljali sami. Njihovo delo in žrtve niso bile zaman. Že v letu 1942 je prišla na litijski teren in v Litijo pokrajinska sekretarka ZMS in SKOJ-a za Štajersko Vera Šlander - Lojzka. Njeno delo ni bilo zaman, kmalu so se pokazali rezultati in uspehi na litijskem področju, ki so dali pečat nadaljnjemu gibanju mladine tega območja. Po njeni legendarni in junaški smrti na Dobrovljah junija 1943 je_ prevzela in nadaljevala njeno" delo v litijskem okrožju Minka Prestor - Slavka, roj. Krhlikar. To obdobje je pomenilo postavljanje in utrjevanje vaških organizacij ZMS in tudi aktivistov SKOJ, ki so takrat pomenili jedro širokega mladinskega gibanja za cilje NOB! Iz takih vrst mladine sta izšla tudi dva mlada sekretarja SKOJ-a litijskega okraja, katerima je namenjen zapis. Na žalost pa sta oba darovala svoji mladi življenji domovini. Savšek Beno je izhajal iz delavske družine na Stavbah. V Litiji se je učil za ključavničarja. Bil je dober mladinec in aktivist. Ko mu je bilo dobrih 16 let, je aprila 1944 odšel v partizane. Kmalu je postal sekretar ZMS in SKOJ-a takratnega litijskega okraja. Kot dober poznavalec terena in zaradi svoje pristopnosti do ljudi je imel med mladino odlične uspehe. V vseh vaseh in krajih litijskega okraja je uspel organizirati aktive ZMS, v mnogih tudi celice SKOJ-a, ki so zelo uspešno delovale. Čudovita so njegova še ohranjena pisma, ki jih je iz partizanov pisal staršem in bratoma. V pismih je polno hrepenenja po srečanju z njimi, po soncu in svobodi. Ni mu bilo dano. Novembra 1944 je bil poslan v brigado Mirka Bračiča 14. divizije. V 2. bataljonu brigade je postal sekretar SKOJ-a. 6. februarja 1945 je Bračičeva brigada postavila zasedo pri Frankolovem. Takrat je v spopadu s partizani padel zloglasni vojni zločinec, okrajni vodja NSDAP Celje Anton Dorfmeister. Dva dni zatem so Nemci iz maščevanja na kraju spopada sto rili enega najhujših zločinov. Na sadno drevje ob cesti so obesili 100 talcev iz raznih krajev Slovenije. V spopadu pa je bil težko ranjen tudi Beno Savšek. Drobec mine je prebil desno stegnenico tako ^jvudo, da bi bila nujna amputacija noge. Ker tega brigadni zdravnik dr. Zavernik med pohodom ni mogel storiti, je določil poseben oddelek, da ga prenesejo v partizansko bolnišnico. Vse kaže na to, da je oddelek z ranjencem med pohodom padel v nemško zasedo, kjer je bil Beno zajet. Odpeljan je bil v Konjice, od tam pa v Maribor, kjer je 20. februarja v strašnih mukah umrl. Ob prekopu 1947 je bilo truplo brez desne noge. Po Benovem odhodu v brigado je sekretarstvo mladine za litijski okraj prevzel mlad kmečki fant Ciril Cerar, po domače Ulaufov iz Cirkus. Bil je enakih let kot Beno. Njegova družina je bila ena najbolj zavednih in aktivnih v litijskem okraju. Vsi bratje so bili v partizanih, sestre in starši sodelavci NOB, hiša pa je bila stalna in najbolj zaupna javka za aktiviste in sodelavce NOB. Ciril je bil najmlajši Cerarjev. Kljub mladosti je bil zelo sposoben in razgledan fant, predvsem pa izredno hraber. Bil je tudi odličen obveščevalec. Med najhujšo nemško ofenzivo je uspeval sklicevati sestanke mladine v neposredni bližini Litije. Morda je bila hrabrost zanj usodna. V začetku aprila 1945 tik pred koncem vojne se je zadrže- val pri OPS 1 v Vrheh med Tirno in LešamL.Usodnega dnf sta' proti Lešam prodirala dv;' manjša oddelka Vlasovcev. Ke? partizani v taborišču niso ime' vode, se je Ciril odločil, da gre po vodo do najbližje domačije, kljub temu, da so ga tovariši svarili, naj ne hodi, ker lahko pade v zasedo. To se je zgodilo Dobili so ga v hiši, ko ni bilo več nobene možnosti za beg. Na rame so mu naložili težko vrečo moke, ki so jo oropali v neki hiši. Kolona je krenila proti Va čam. Ko so ga Vlasovc gnali mimo domače hiše v Cir-kušah, so poklicali njegovo mamo, da ga je zadnjič videla. Na poti proti Vačam so ga v Osred-kah zverinsko ubili. Tako je tudi Ciril padel na pragu svobode. Občinska konferenca SZDL Litija razpisuje NATEČAJ za simbol proslave, ki bo letos v Litiji v počastitev: 1. 40-letnice bitke II. štajerskega bataljona naTisju, 2. 40-letnice oborožene vstaje proti okupatorju. Simbol proslave naj simbolizira oba dogodka kot tudi dogodke, ki so povezani z bitko na Tisju in 40-letnico vstaje npr.: 40-letnica ustanovitve OF, občinski praznik občine Litija, ki ga praznujemo v spomin na bitko na Tisju, razvoj občine od osvoboditve naprej, samoupravna socialistična ureditev itd. Simbol mora biti izdelan tako, da ga bo možno uporabiti za z načko, na plakatih, vabilih, za sceno na proslavi itd. Avtorji naj ponudbe (osnutek z opisnim besedilom) z označeno šifro in svoj naslov v posebni zaprti kuverti (tudi s šifro) pošljejo do 31. marca 1981 na naslov Občinska konferenca SZDL Litija, Trg na Stavbah 1 - za simbol proslave Avtor izbranega simbola bo nagrajen s 1.000 din. Razpisna komisija upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE LITIJA objavlja prosta dela in naloge: 1. RAČUNOVOD J A SAMOUPRAVNIH SKLADOV Pogoj za opravljanje del in nalog: višja izobrazba ekonomske oz. ekonomsko komericalne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit 2. PISARNIŠKI REFERENT V SEKRETARIATU OBČINSKE SKUPŠČINE Pogoj za opravljanje del in nalog: srednja izobrazba upravno administrativne smeri, 2 leti delovnih izkuše nj Delovno razmerje pod 1. in 2. točko se sklene za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu). Kandidati, ki izpolnjujejo poleg splošnih pogojev še zgoraj navedene pogoje, naj pošljejo ponudbe zdokvvzilio izobrazbi v 15 dneh po objavi prostih del in nalog pri Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Litija, na naslov: Skupščina občine Litija, Parmova 9, Litija. Odbor za organizacijo spominskega planinskega pohoda na Tišje razpisuje NATEČAJ za izdelavo spominske značke pohodov na Tišje Pri izdelavi predlogov za. spominsko značko naj avtorji upoštevajo naslednje: 1. Spominski planinski pohod na Tišje bo prvič organiziran letos, in to 20. 12. 1981, ko praznujemo 40-letnico vstaje in bitke na Tisju. 2. Pohodi bodo nato tradicionalni in bodo organizirani vsako leto na nedeljo pred 24. 12. - praznikom občine. 3. Pot bo potekala od Litije (spomenik) do Tišja (spomenik) in jo bo moral vsak udeleženec prehoditi peš. 4. Za enkraten pohod bo vsak udeleženec prejel b ronasto značko, za 3-kra-ten srebrno in za 5-kraten zlato značko. Za 10-kraten pohod b odo podeljene posebne diplome. 5. Značka mora simbolizirati borbo na Tisju, planinski pohod in druge značilnosti, ki so navedene v natečaju. Avtorji naj ponudbe (osnutek z opisnim besedilom) z označeno šifro in svoj naslov v posebni zaprti kuverti (tudi s šifro) pošljejo do 31. marca 1981 na naslov: Občinska konferenca SZDL Litija, Trg na Stavbah 1 - za spominsko značko pohodov na Tišje. Avtor izbranega osnutka bo dobil nagrado 1.000 din. -- Iščem dopoldansko varstvo za 7 mesecev starega otroka od 15. maja 1981 dalje. Klemen Majda, Litija, Trg na Stavba h 1 v__ V skladu z določili 5. in 8. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije, razpisuje žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Litija Priznanja OSVOBODILNE FRONTE za leto 1981 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: - razvoju naše samoupravne socialistične družbe« - uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti; - krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil; - neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predloge lahko o blikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predloge s podatki in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo ^riji za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Litija, Trg na Stavbah 1, najkasneje do 31. marca 1981. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK SZDL LITIJA Obvestilo Ob činski odbor ZZB NOV Litija obvešča svoje člane in ostale občane na možnost oddiha v našem domu v Banjolah pri Puli. Dom je odprt neprekinjeno od 15. marca 1981 do 5. januarja 1982. Zunaj sezone je na voljo pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, ogrevani so tudi bivalni prostori. Cene pen-zionov so v pred in po sezoni od 21Q.- do Finančno poročilo Glasila občanov za leto 1980 I. PRIHODK I 1. Dotacija iz proračuna SO 2. Dotacija SIS občine Litija 3. Lastna sredstva 4. Sredstva za pos. št. GO - plani SKUPAJ II. DOHODKI 1. Min us saldo iz L 1979 2. Tisk GO 3. PTT dostava GO 4. AH s prispevku 5. Ostali stroški 6. Posebna št. GO-plani SKUPAJ SALDO 31. 12. 1980= 119.606,20 Plan Realizacija Indeks 390.000 474.750 121 50.000 50.000 100 90.330 198.195 219 152.535 — 530.330 875.480 165 16.919,55 99 368.997 368.188,85 68.455 59.266,00 87 60.671 94.342,55 155 32.207 26.002,35 80 _ 191,154,50 142 530.330 755.873,80 250.- din, v sezoni 270.- do 310.- din. Za člane ZB NOV je ta cena za 40 - din dnevno nižja. Člani ZB imajo v sezoni pri oddihu prednost. Člani ZB imajo tudi možnost oddiha v domu WI v Strunjanu. Prijave in druge informacije sprejema oz. daje Občinski odbor ZZB NOV Litija, Trg na Stavbah 1., vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. ROKOMET FEBRUARJA NA TURNIRJIH - Članska ekipa RK Usnjar, ki igra v I. republiški hgi, se na drugi del prvenstva pripravlja že od 7. januarja naprej. Ekipo so zapustili Vrhovnik (v JLA), Starina (v JLA) in Kjučevšek (nazaj v matični klub Radeče), iz JLA pa se je vrnil levo krilo Ivan Pihler, kije pred odhodom v JLA uspešno igral v mladinski ekipi RK Usnjar. V klub je prestopil tudi odlični zunanji igralec 21-letni Dušan Novšak iz Sevnice, kije nekaj sezon igral tudi pri zveznemu ligašu A eru Celje. Ekipa je februarja igrala na treh pripravljalnih t urnirjih, na katerih so igrali še Krško in Šoštanj, odigrani pa so bili v dvoranah v Krškem in Šoštanju. Moštvo se intenzivno pripravlja na drugi del prvenstva in pričakuje prodor v zgornjo polovico lestvice. Ker se bo jeseni tudi zvezni tekmovalni sistem spremenil, se bodo vsaj prve štiri ekipe iz republiške lige uvrstile v bodočo II. zvezno ligo - sever. Za tak podvig pa bi se morali igralci Usnjarja močno potruditi, saj bi lahko izgubili kvečjemu dve tekmi, ostale pa bi morali odločiti v svojo korist. Prvenstvo se bo nadajevato konec marca. ŠTIRJE IGRALCI V REPREZENTANCAH - V pretekli sezoni so kar štirje mladi igralci RK Usnjar igrali v raznih reprezentancah SR Slovenje. Ma ček Borut je igral v pionirski reprezentanci; Kres Tomo, Grom Igor in Špelič Robert pa v kadetski Poleg tega pa so štirje igralci igrali tudi v področnih reprezentancah pionirjev, iz katerih se sestavljajo republiške reprezentance. Glede na dokaj močno kadetsko ekipo, RK Usnjar pričakuje, da se bodo kadeti v prvenstu izredno dobro uvrstili. PO PRIČAKOVANJIH - Končal se je prvi del tekmovanja v republiških košarkarskih ligah. Tako ženska, kot moška ekipa KK Litija sta v glavnem izpolnili načrte in zasedli pričakovani mesti Ženska ekipa, ki jo že dolgo vrsto let uspešno vodi Tone Lebinger, se bori za sredino lestvice. Tudi letos je edini predstavnik zasavske ženske košarke v republiški ligi in dostojno zastopa to regijo. Zal pa je opaziti premajhen dotok mlajših igralk, kar je posledica slabšega dela z nižjimi kategorijami v preteklih letih. ' Potem ko je moška ekipa dve leti igrala skupaj z Zagorjem, nastopa v letošnji sezoni zopet samostojno. 2e pred pričetkom lige je bilo jasno, da se bo potegovala za mesta v zgornjem delu II. SKL vzhod. Ob koncu prvega dela jena drugem mestu, za prvouvrščenim Kovinarjem iz Štor pa zaostaja le 2 točki. Relativno mlado mo štvo prof. Malenška v drugem delu lige čaka trd boj; prvo mesto in s tem uvrstitev v prvo republiško ligo, pa ni nedosegljivo. MLAJŠE PIONIRKE 1. Kovic Špela (Kresnice), 2. Novak Marija (Dole), 3. Mantej Mateja (Litija), 4. Kos Irena (Kresnice), S. Kobal Suzana (Dole). STAREJŠI PIONIRJI 1. Korelc Andrej (Gabrovka), 2. Medved Jože (Dole), 3. Vrhovec Andrej (Vače), 4. Mrva Marko (Vače), 5. Kristan Robi (Vače). STAREJŠE PIONIRKE 1. Povše Irena (Dole), 2. Vrisk Lijana (Jevnica), 3. Anžič Alenka (Dole), 4. Kollan Polona (Litija), 5. Bajramovič Dušica (Gabrovka). MLADINKE 1. Lavrič Nada (Dole), 2. Lokar Andreja (Kostrevnica), 3. Mrva Irena (Vače), 4. Mak Majda (Dole), 5. Primožič Klavdija (Litija). MLADINO 1. Kline Matjaž (Vače), 2. Šuklj Marko (Št. Pogane), 3. Kremžar Tomaž (Šmartno), 4. Mak Dušan (Dole), 5. Mohar Ateš(Litrja). Članice 1. G odec Jelka (Jevnica), 2. Nejedlv Barbara (Litija), 3. Urbič Miša (Litija), 4. Zabkar Živa (Gabrovka), S. Deželak Marjan (Litija). ČLANI 1. Fekonja Bojan (Jevnica), 2. Prcač Srečko (Litija), 3. Urbič Lojze (Litija), 4. Verbajs Miran (Šmartno), 5. Vrhovec Tone (Vače). VETERANI 1. Kovic Janez (Kresnice), 2. Udovič Vinko (Jevnica), 3. Rožmanec Anton (Kresnice), 4. Vrisk Martin (Litja), 5. Kolman Veri (Litja). CICIBANI 1. Kovic Jure (Kresnice), 2. Prijatelj Boštjan (Dole), 3. Zadnik Andrej (Litja), 4. VehovecSašb (Kresnice), 5. Dobčnik Simon (Lifija). Izvedeno je bilo tudi tekmovanje v skokih za pionirje na 15 metrski skakalnici in za mladince in člane na 25 metrski skakalnici. REZULTATI: PIONIRJI 1. Korelc Andrej (17; 16,5) Gabrovka, 2. Jesenšek Lojzi (15; 16) Dote, 2. Zupančič Andrej (15,5; 16) Gabrovka, 4. Baje Andrej, Gabrovka, 5. Virant Boris, Litja MLADINCI 1. Centa Ivan (23; 23) Dole, 2. Šuštar Stane (20,5; 21) Dote, 3. Mak Dušan (15,5; 22) Dote, 4. Vehovec Marjan, Kresnice, 5. Kotar Jože, Dote Člani 1. Kotar Srečo (23,5; 24,5) Jevnica, 2. Rusjan Bruno (23,5; 24) Jevnica, 3. Celestina Božo (22,5; 21) Sopota, 4. Vehovec Milan, Kresnice, 5. Vidic Marjan, Kresnice J. K. II. moška SKL 1. Kovinar 9 a ,2. Litja 9 7 3. Zlatorog 9 6 4. Podbočje 9 5 5. Pomurje 9 5 16. Dravograd 9 4 7. Straža 9 4 8. Šentjur 9 2 9. Drava- 9 2 10. Brežice 9 2 — vzhod 1 775:725 16 2 758:659 14 731:702 12 604:622 10 684:663 10 757:782 8 710:7 45 692:750 661:732 659:731 I. Ženska SKL l.Sava 9 9 2. Jesenice 9 7 3. Mengeš 9 7 4. ŽKK Maribor 9 6 8 4 9 4 9 3 8 2 6 445: 9 1 8 549 9 1 8 550 5. Rogaška 6. Drava 7. L'tja- 8. Kcper 9. Senožeče 10. Libela 0 750: 2 674: 672 698 587: 571: 504 536 18 637 14 566 14 658 12 522 8 584 8 :562 6 5 22 4 641 2 662 2 ■HHHHH1 E SMUČANJE SMUČARSKI PRAZNIK NA DOLAH DOLE PRI LITIJI, 31. 1. 1981 in 1. 2. 1981 - Med ekipami ŠŠD osnovnih sol občine Litija največ uspeha ml adi smučarji iz ŠŠD KOVINAR" DOLE - v ostalih kategorijah največ zlatih odličij v Jevnico in Kresnice. Uspeli tudi organizatorji! V prelepem sončnem vremenu se je v soboto in nedejo odvjalo 5. občinsko prvenstvo v veleslalomu in skokih. V soboto so se pomerili ekipno in posamično učenci osnovnih šol občine Litija, v nedeljo pa ekipno OZD iz ŠD občine Litrja ter posamezniki v vseh ostalih kategorijah. Tekmovalo seje po dveh progah, ki sta bili dobro priprav jeni, a sta kjub vsemu zahtevali kar 95 odstopov od skupaj 238 tekmovalcev. Organizatorji so poskrbeli, da so bite proge dobro postavljene, da so bili časi merjeni z elektronsko uro in da so bili tekmovalci in gledalci na progi in ob njej po ozvočenju takoj obveščeni o doseženem rezultatu in vrstnem redu tekmovalca. Poglejmo, kdo so bili dobitniki letošnjih odličij: ŠŠD ekipno: MLAJŠI PIONIRJI 1. mesto ŠŠD „Kovinar" Dote - 14 točk, 2. mesto ŠŠD „Predilec" Litja -17 točk, 3. mesto OŠ Kresnice - 23 točk. MLAJŠE PIONIRKE 1 . mesto ŠŠD „Kovinar" Dote - 14 točk, 2. mesto ŠŠD „Preditec" Litija -20 točk, 3. mesto OŠ Kresnice - 25 točk. STAREJŠE PIONIRKE 1. mesto ŠŠD „Kovinar" Dote - 24 točk, 2. mesto OŠ Jevnica - 42 točk, 3. mesto ŠŠD „Predilec" Litja - 44 točk. STAREJŠI PIONIRJI 1. mesto OŠ Vače - 12 točk, 2. mesto ŠŠD „Kovinar" Dote - 16 točk, 3. mesto ŠŠD Gabrovka -r 24 točk. Med posamezniki pa so kolajne in priznanja prejeli: MLAJŠI PIONIRJI 1. mesto Jesenšek Lojzi (Dole}, 2. mesto Kovic Jernej (Kresnice), 3. Korelc Borut (Gabrovka), 4. Primožič Jernej (Litja), 5. Virant Boris (Litja). Samoupravna komunalna in stanovanjska skupnost občine Litija v skladu z 32. členom Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepom 98. seje zbora delavcev objavlja prosta dela in naloge 1. Izvajanje gradbenega in kvalitetnega nadzora pri stanovanjski gradnji (1 delavec) 2. Izvajanje gradbenega in kvalitetnega nadzora pri komunalni gradnji (1 delavec) Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Visoka izobrazba gradbene smeri in najmanj 1 leto delovnih izkušenj ali srednja izobrazba gradbene smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj; uspešno opravljen strokovni izpit. Rok za oddajo vlog je 15. 3. 1981. Kandidati bodo o izbiri obveščeni do 31.3. 1981. Vsi kandidati naj vloge naslovijo na Strokovno službo stanovanjske in komunalne skupnosti, Ulica solidarnosti 5, Litija. Vloga naj vsebuje osebne podatke kandidata in potrdila o izpolnjevanju pogojev razpisa. PLANINSTVO PLANINSKE SRAJCE - Po naročilu Planinske zveze Slovenije je ljubljanski „Kroj" izdelal planinske srajce, ki jih je možno dobiti tudi pri PD Litrja. Srajce so svetlo modre barve z znakom Planinske zveze Slovenje ta si jih je • možno pred naročilom tudi ogledati Cena srajce je 340 din, naročila pa sprejema PD Litja ob tork ih od 10. do 12. ure ta ob četrtkih od 15. do 17. ure do konca marca GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Ber-nik (lektor), Mojca Lebinger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc MaH. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečeriik. Priprava za tisk; IBM - Dnevnik. Tisk: T* skarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospo-dinjstva v občini brezplačno na dom. - Moped show 1 Osrednja točka letošnjega pustnega karnevala bo MOPED SHOW v živo, na čelu s Tonetom Fornezzjem - Tofom, sodeloval pa bo tudi Janez Hočevar - Rifle ta drugi, ki bodo prikazali litjski stabilizacijski MOPED SHOW. Pričetek zaključne in osrednje točke karnevala bo ob 15.30 uri, takoj po zaključku karnevalske povorke na Valvasorjevem trgu. KARNEVAL JE SPET TU Prodor v sredino lestvice republiške lige. Na sliki so košarkarice Litije; stojijo od leve proti desni: Miša Urbič. Mojca Smrekar, Olga Podkrajšek, trener Tone Lebinger (prejšnji mesec je praznoval 50-letnico - čestitamo!) Karmen Strle in Jelka Babic; čepijo: Polona Kolman, Jelka Kosi, Tatjana Milinkovič in Alenka Brunček IZLETI V LETU 1981 Izletniška komisja PD Litja je izdelala predlog programa izletov za leto 1981, kije naslednji: 11.1. Dražgoše - po poteh partizanske Jelovice 20. 2. Predavanje V. Grošlja , Jiverest 79" 21. 2. Pohod na Stol 22. 3. Vače - Cvetež - Zasavska gora 29. 3. Trim akcija 5. 4. Lubnik 12. 4. Medvednica 2. 5. Po Badjurovi krožni poti 9. ta 10. 5. Srečanje mladih zasavskih planincev na Jančah 17. 5. Bohor 30. 5. Po Koroški (avtobus) 7. 6. Blegoš 14. 6. Šmarna Gora - tabor jubljanskih planinskih društev 27. in 28. 6. Raduha 3. do 5. 7. Pohorje 2. do 5. 8. Trfelav 8. do 15. 8. Tabor v Trenti 5. in 6. 8. Korošica — Ojstrica 27. do 31. 8. Kula - pobratenje s PD Kula 1 3. 9. Dan planincev Slovenje 20. 9. Po stojnska jama - Nanos 4.10. Gore - Kopitnik 11.10. Trim akeja 8.11. Izlet v neznano 20.12. Pohod na Tišje 23. tradicionalni litijski karneval bo letos minil v znamenju stabilizacije. Osrednji dogodki bodo torej posvečeni štednji, racionalnosti in odpovedovanju. Seveda pa ne bo manjkalo tudi obilo predlogov za rešitev iz stabilizacijskih težav. r GORSKA STRAŽA - Planinsko društvo Litja bo v soboto, 7. marca 1981, ob 10. uri v planinskem domu na Jančah organizirate tečaj gorske straže. Tečaj bo enodnevni ta bo trajal 5 do 6 ur, vodil pa ga bo inštruktor za varstvo narave pri Planinski zvezi Slovenje, Vinko Šeško. . Izpiti bodo čez teden dni, in sicer 14. marca 1 981 ob 10. uri prav tako v planinskem domu na Jančah. Kandidati se lahko prijavijo na Planinskem društvu Litja do 5. marca 1981 ob torkih od 10. do 12. ure ta četrtkih od 15. do 17. ure. ČEVELJČEK NA SEMAFORJU Le kako neki se je tale otroški čeveljček znašel na enem izmed litijskih semaforjev pri mostu v mrzlem februarskem jutru? Prav pri predlogih za rešitev iz stabilizacijskih voda pričakujejo organizatorji karnevala — Turistično društvo Litija -obilo najbolj resnih rešitev, ki do slej še nikomur niso padle na pamet. Zaradi tega si bo letošnji pustni karneval vsekakor vredno ogledati. Pisana pustna karnevalska povorka bo v nedeljo, 1. ma rca, ob 14. uri krenila po litijskih u licah in cestah od Kegljišča prek mostu in okrog restavracije Pošta nazaj prek mostu po Trgu svobode na Valvasorjev trg, kjer bo zaključna točka. Že v dopoldanskih urah pa bo po litijskih ulicah nastopala karnevalska godba z bobnarji. Ra zglasitev rezultatov tekmovanja karnevalskih skupin bo ob 16. na Valvasorjevem trgu, kjer bo tudi podelitev nagrad. Ob 17. uri pa se bo v dvorani n? Stavbah pričel velik karnevalski ples mask, na katerem bo igral ansambel VIS - FORMAT. Vstopnina za karnevalski 'ples bo 30 din, za ogled karnevala pa 70 din. C CENJENI POTROŠNIKI! Emona Centromerkur, blagovnica v Litiji, vam nudi ob preureditvi blagovnih skupin blaga boljši pregled in lažji nakup na samoizbirni način ponudbe. V pritličju izbirate: tapete, talne obloge, barve, orodje, vijačno blago, pohištveno okovje, material za instalacijo — elektrike, vode, ogrevanje; izolacijski material; termo in hidro, svetila, gospodinjske stroje, posodo, porcelan, steklo, ure, zlato, čistilna sredstva, izdelke iz PVC mas, kovinsko galanterijo, v trafiki—papirnici, kozmetiko in spominke. V prvem nadstropju izbira vsa družina! Oblačila in opremo za dojenčka, otroka, moškega, žensko. Tudi obutev, usnjeno galanterijo, izdelke za šport in rekreacijo, akustiko, dekorativne predmete za ureditev stanovanja. Pohištvo, za opremo stanovanja vam nudimo v drugem nadstropju blagovnice. OBVEŠČAMO VAS, DA V PRVEM NADSTROPJU NUDIMO VSAK MESEC PRODAJO RAZNEGA BLAGA PO UGODNIH CENAH. SPR EJEMAMO NAROČILA ZA POČITNIŠKE PRIKOLICE „BRAKO". PRIPO ROČA SE E -CENTROMERKUR BL AGOVNICA V LITIJI. emona centromerkur BLAGOVNICA V LITIJI