YU ISSN 0040-1978 I.ETO XXXIX., ŠT. 17 Ptuj, 8. maja 1986 CENA 60 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Brez izvoza ne gre, vendar . . . (stran 2) Rekorderji v prireji mlelia (stran 2) Vedno živo izročilo prvega maja (stran 4) Ocenjevanje vin v Podgorciii (stran 6) Gremo na delo (stran 9) Spomin na Tita vedno živ četrtega maja so se delovni ljudje in občani poklonili spo- minu na našega Tita. Ob 15. uri in 5 minut so obstali stroji, de- lavci na poljih, zastal je korak na ulici... Minilo je natanko šest let, ko je prenehalo biti njegovo srce. Ostajajo pa njegova dela, znanstveni in praktični dosežki, kot neizčrpen vir dejavnosti za sedanje in bodoče rodove. Tito je kot revolucionar, vojskovodja in politik zmeraj stvarno presojal resničnost. Ta občutek za stvarnost je vnašal v besede in dejanja. Tudi kadar je bilo težko, je verjel v moč delavskega razreda, de- lovnih ljudi. Vizionarsko je odpiral perspektive družbenega raz- voja, nikoli pa ni zbujal nerealnih pričakovanj. Do jutri, 10. maja, naj bi v or- ganizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih z osebnim izjavljanjem delovni ljudje in ob- čani odločili o sprejemu samou- pravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ptujske občine za obdobje 1986—1990. Paket sporazumov so delovni ljudje in občani preje- li pravočasno, besedila pa so tak- šna, kot so jih delegati skupščin interesnih skupnosti sprejeli na zadnjih sejah prejšnjega manda- ta in tudi predlagali njihov spre- jem v nespremenjeni obliki. Paketu sporazumov pa je pri- loženo še stališče Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj skupaj z amandmaji k petim sporazu- mom: k sporazumu otroškega varstva, socialnega skrbstva, kul- turne, raziskovalne in telesnokul- tume skupnosti. Sporazumi onie- njenih skupnosti so sicer usklaje- ni v globalni okvir rasti sredstev za skupno porabo, ki naj ne bi presegla 3,8 odstotka, vendar v besedilu ne upoštevajo stališč Iz- vršnega sveta. Ta ne podpira širi- tve zaposlovanja v strokovnih službah SIS družbenih dejavno- sti in predlaga, da bi denar za te namene preusmerili k izvajalcem za investicijsko vzdrževanje ozi- roma za sofinanciranje delegat- skega sistema. Delovni ljudje in občani smo sedaj pri odločanju v negotovo- sti. V pristopni izjavi k sporazu- mu namreč piše le, da se mora- mo odločiti ZA ali PROTI spora- zumom. Dodatno naj bi pripisali še stavek — sprejemamo amand- maje ali pa ne sprejemamo amandmajev. Dvom je v tem, ker običajno na pristopne izjave, ki so neke vrste glasovnice, ni do- voljeno pripisovati ničesar, sicer so neveljavne — tako so nas vsaj učili. Drugič se postavlja dvom v pravilnost odločitve Izvršnega sveta, da v končni fazi sprejema- nja dodaja amandmaje, o katerih bi po zdravi logiki morali najprej odločati delegati v zborih upo- rabnikov in izvajalcev skupščin samoupravnih interesnih skup- nosti. Pristopne izjave že prihajajo na sedeže posameznih interesnih skupnosti, nekatere z dodatkom, da so sprejeti tudi amandmaji, druge brez tega dodatka. O pra- vilnosti takega odločanja — po zdravi logiki in praksi našega de- legatskega sistema je o tem dvo- miti — nismo mogli dobiti nobe- nih uradnih izjav pravnikov. Gre pa zaenkrat za edini znani pri- mer, ko izvršni svet predlaga amandmaje potem, ko so delega- ti v skupščinah interesnih skup- nosti njegova stališča — zavrnili. N. Dobljekar Budnica, ki ji radi prisluhnemo člani pihalnega orkestra Ptuj že od nekdaj spoštujejo tradicijo pr- vega maja. Tako že v zgodnjih jutranjih urah prvega maja z budnico sporočajo, da je praznik tu in so hkrati prvi njegovi znanilci. Prvi maj je bil v različnih okoljih — različno bogat. Osrednja pri- reditev pa je bila dan prej, 30. aprila pri gasilskem domu v Ptuju. Z budnico so tudi simbolično spomnili, da moramo biti budni ob vsaki priložnosti — vsak dan in da kampanjskost pri nobeni stvari ne daje trajnih rezultatov. |yjQ foto: IVO CIANI Radioaktivnost je iz dneva V dan manjša Meritve, ki so bile opravljene v ptujski občini, so pokazale, da ie bila radioaktivnost v prete- klem in v tem tednu med najniž- jimi v republiki. Kljub temu so sprejeti preventivni ukrepi in pri- poročila republiškega štaba za civilno zaščito velian in do pre- klica še veljajo tudi za prebivalce ptujske občine. Med ukrepi naj opozorimo na najpomembnejše za ta čas. Do preklica ne smemo uživati sveže zelenjave, saj tudi temeljito izpi- ranje pod telcočo vodo odstrani le 30 odstotkov radioaktivnosti. Strokovnjaki pa nasploh pripo- ročajo, da bi vrtove in njive z ze- lenjavo, ki je sedaj že primerna za prehrano, prekopali. Kmetje naj svežo travo silira- jo, o uporabnosti silaže pa bodo strokovnjaki Obdravskega zavo- da za veterinarstvo in živinorejo Ptuj izdali ustrezna mnenja po pregledu silaže pri vsakem posa- meznem živinorejcu. Zaenkrat strpkovnjaki menijo, da radio- aktivnost ne bo imela posebnih učinkov na vse poljščine, ki so v rasti. Strokovnjaki opozarjajo, da je potrebno preventivne ukrepe m priporočila do potankosti spo- štovati. Tako je se vedno prepo- vedana uporaba deževnice iz ci- stern, v katerih je bilo pred dež- jem le dve tretjini vode. Se ved- no veljajo ukrepi za nosečnice in majhne otroke. Marsikdo je preventivne ukre- pe sprejel z omalovaževanjem. Ker povečana radioaktivnost ne pušča takojšnjih vidnih posledic, mnogi menijo, da večje nevarno- sti pač ni. Strokovnjaki pa opo- zarjajo, da so lahko posle Med številnimi ostalimi priključki, ki so prilagojeni novemu tipu trak- torja, naj omenimo še priključke za čiščenje snega — rotacijsko frezo in snežni plug. Traktor je polprofesionalni stroj za obdela- vo zemlje od nekaj arov, do dveh ali treh hektarov. Primeren je tu- di za lastnike večjih kmetij kot pomožni stroj za intenzivno ob- delavo manjših površin. Novost je tudi stroj za droblje- nje trdih bioloških odpadkov. Z njim lahko doma pripravimo zdravo biološko gnojilo iz od- padkov sadnega in drugega drev- ja, vinske trte, trdih ostankov v vrtu, vse te odpadke sicer sežiga- mo ali jih pustimo segniti. S po- močjo stroja jih lahko zdrobimo, tej masi pa dodamo biološki aktivator in v dveh mesecih dobi- mo odlično biološko gnojilo za vrtove. V Gorenju—Muta so popestri- li tudi že sicer široko paleto ro- čnega vrtnarskega orodja. Doslej je imelo vsako orodje svoj leseni ročaj, ki je predstavljal v večini primerov višjo ceno ko orodje samo, poleg pa pomeni izdelova- nje velikega števila lesenih roča- jev zmanjševanje naše lesne zalo- ge- Tako so po vzoru tujih proiz- vajalcev razvili univerzalni ročaj in ga tudi patentirali. Nanj je možno priključiti osem do dva- najst vrst vlečnih in potisnih oro- dij. Poleg racionalizacije je ta ro- čaj še prispevek k praktičnosti. Vse novosti bodo v prodaji že v letošnjem letu. J. Bračič Enoosni traktor — dosedanja izvedba Drobilec trdih bioloških odpadkov KONCERT V GORiŠNICI 35 let pevskega zbora »Ruda Sever« (dirigent Marjan Rogina) v soboto, 26. aprila, je mešani pevski zbor KUD »Ruda Sever« iz Gorišnice slavil 35-letnico svojega plodnega in umetniško zelo uspeš- nega delovanja. Slavljenci so k sodelovanju na koncertu povabili še mešani PZ KUD-a »Dr. Fr. Žgeč iz Dornave, ki ga uspešno vodi Jože Barin-Turica, priznani ženski zbor KUD-a Alojz Arnuš iz Rogoznice pod taktirko Grete Glatz in polnozvočni moški zbor KUD-a »A. Stra- fela« iz Markovec z dirigentom Janezom Bezjakom. Z U. Vrabčevo skladbo Zdravljica, na besedilo velikega Prešerna, je domači zbor — slavljenec otvoril slavnostni koncert. Že s to pesmijo so gorišniški pevci dokazali svojo kakovost, ki se odraža v enakožvo- čnosti glasov (kljub maloštevilnosti pevcev), smiselni in logični inter- pretaciji, pravilnemu fraziranju v povezavi s celoto, kar daje skladbi enovito podobo in jo tako v polni meri približa poslušalcem. Po Zdravljici je predsednica KUD-a »RUDA Sever« Hedvika Fri- čeva pozdravila izvajalce in mnogoštevilno občinstvo, se posebno za- hvalila tov. Stanetu Staniču, prvemu zborovodji zbora za njegovo dol- goletno in uspešno delo, dolgoletni korepetitorki zbora Pavli Vinko in sedanjemu dirigentu Marjanu Rogini ter mu zaželela še mnogo na- daljnjih uspehov. Član zbora od njegovih začetkov (tudi večkratni predsednik zbora) Janko Žnidarič je opisal delo zbora od njegovih za- četkov do danes in vabil mladino k sodelovanju. V imenu ZKO Ptuj je slavljencem čestital in zaželel nadaljnih uspehov njen predsednik Franc Lačen. Vsak zbor je zapel po šest skladb, ki smo jim poslušalci sledili z ve- likim zanimanjem. Kakovost zborov, posebno njihovo izvajanje je do- kazalo, da so vsi nastopajoči zbori v zanesljivih strokovnih rokah, da njihovi dirigentje znajo iz svojih pevcev izvabiti glasove brez forsira- nja, pazijo na pravilen dih in na pravilno fonetično izgovorjavo. Vse to in še mnoge druge malenkosti, ki jih ne kaže tukaj naštevati, pa ustvarjajo lep, zaokrožen zborovski zvok, ki je osnova za lepo muzici- ranje in n^jde neposreden stik s poslušalci. To je pokazal koncertni večer v Gorišnici in zato je prav, da se tudi mi pridružimo čestitkam zboru jubilantu in gostujočim zborom, prav posebno pa njihovim di- rigentom, saj postaja njihovo delo vedno težje ter zahteva izrednega idealizma in predanosti! Ne gre pa tudi spregledati ogromnega truda, ki gaje imel za uspelo prireditev predsednik zbora Vladko Muhič in ustanove ter mnogi za- sebniki, ki so s svojimi prispevki prireditev omogočili. Jože Gregorc Pevski zbor KUD »Ruda Sever« Gorišnica Pomembna publikacija Jakoba Emeršiča Nedavni 7. april 1986 je bil izredno po- memben v programu kulturnih dogajanj zgo- dovinskega Ptuja. Na ta dan je bila namreč javna predstavitev 5. ptujskega zbornika, ki je izšel iz tiska koncem marca letos. Ob tej priložnosti je prejelo kar 47 avtorjev svoje primerke. Toda samo na tej slovesnosti je bi- la obrobno omenjena publikacija bibliotekar- ja ptujske Ljudske in študijske knjižnice Ja- koba Emeršiča, ki se nanaša na »Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice«. Izšla je nekaj mesecev prej, torej že koncem lanskega leta, sicer pa prav tako v okviru izdaje 5. ptujske- ga zbornika. Zaradi njene pomembnosti jo bomo poskušali na kratko predstaviti. Avtor publikacije navaja v uvodu kaj ga je vodilo, da se je lotil zahtevne in težavne nalo- ge. Pojasnil je, da je sicer izšla leta 1933 ob- širna bibliografija o Ruju izpod peresa Fra- nja Baša v mariborskem Časopisu za zgodo- vino in narodopisje, ki pa je pomanjkljiva v toliko, ker niso upoštevane vse panoge, am- pak prvenstveno arheologija ter splošna in kulturna zgodovina, sploh pa ni obravnaval lepopisja. Tudi poznejši avtorji, ki so se prav tako ukvarjali z bibliografijo, so se omejili v glavnem na svoje strokovno področje, ali pa niso upoštevali časopisnih člankov. Tako je že dalj časa obstojala nujna potreba, ki bi naj zapolnila to vrzel vsaj z dopolnjevanjem Ba- ševe bibliografije. Toda v teh načrtih in raz!- glabljanjih je minilo pet desetletij. Kljub vsem peripetijam je sedaj bibliogra- fija pred nami in lahko smo nadvse zadovolj- ni, da jo imamo. Obsega 96 strani (formata A 4), v njej je obdelanih 3.492 bibliografskih enot, sestavljalec gradiva pa je obravnaval 1.192 avtorjev, urednikov in ilustratorjev oz. prirediteljev. Ni se več oslanjal izključno na abecedni pregled, ampak je koristil, kot sam navaja v uvodniku, mednarodno decimalno klasifikacijo. Upošteval je primarne vire, ki so povezani direktno s Ptujem oziroma s ptujsko in ormoško občino, kajti, če bi zajel celotne Slovenske gorice, kar je storil svojčas Baš, bi obremenil preveč obseg publikacije, ki je bil določen že v naprej. Kljub temu je dopolnil Baševo bibliografijo z enotami, ki so tam izostale, prav tako pa tudi ostale bibli- ografe, ki so posegali na naše geografsko področje. Tako je nastala odrejena celota, ki je zahtevala tudi precejšnjo selekcijo, saj je moral avtor poskrbeti predvsem, za to, da se gotove stvari ne bi ponavljale. Pri tem se je omejeval na polstoletni časovni okvir, saj je posegel v glavnem v obdobje med 1933. in 1983. letom. Emeršič je izpeljal klasifikacijo gradiva, kot smo že rekli, po ustaljenih mednarodnih normativih. Začel je s knjigami, brošurami in periodiko, nato pa razvijal razdelitev gradiva na bibliografijo oz. kataloge, se zaustavil na knjižničarstvu, rokopisih ter redkih in drago- cenih knjigah. Sledita filozofija in psihologi- ja, sem so vključena tudi verstva, politika, go- spodarstvo, pravo in pravne zadeve. Posebno poglavje ima tudi javna uprava," skrbstvo, pod istim naslovom je obravnavana vzgoja, šolstvo in izobraževanje, prav tako narodopi- sje, šege in običaji. Sledijo prirodoslovne ve- de, medicina in pripadajoča področja, inže- nirske vede, kamor je vključena tudi tehnika nasploh. V nadaljnji razčlenitvi gradiva je posebej obravnavano kmetijstvo in sorodne vede, ka- mor je vključena tudi tehnologija. Avtor na- daljuje z vodenjem in organizacijo poslova- nja v trgovini in prometu, ki mu sledijo splo- šna vprašanja umetnosti. Prostorsko ureja- nje, regionalno planiranje, urbanizem in obli- kovanje krajine spadajo pod posebno točko, tako tudi arhitektura. Pozornost posveča tudi kiparstvu, slikarstvu in grafiki ter podobnim umetniškim skupinam in numizmatiki. Glas- ba ima svoje poglavje, tudi filmska umetnost in gledališče. Vse vrste športov so zajete sku- paj s turizmom in planinstvom. Pozornost je posvečena tudi jezikoslovju, filologiji, lepo- slovju in literarnim vedam. Arheologija je obravnavana samostojno, prav tako biograf- ske in samostojne študije. Po tem ključu ima- jo samostojno obravnavo biografije posa- meznikov, enaka pozornost je posvečena ar- hivistiki. Čisto proti koncu so bibliografske enote namenjene zgodovini Ptuja in okolice. Žal je na zadnjem mestu narodnoosvobodilni boj Ptujčanov, kar je pač posledica razdelitve po bibliotekarsko utrjeni klasifikaciji. Zadnji del publikacije ima nadvse koristno dopolnilo, ki se nanaša na uporabno in pre- gledno kazalo. To nam olajša iskanje avtor- jev in drugih udeležencev, zajetih v biblio- grafskih enotah in področni razčlenitvi gradi- va, ki se razgrinja pred nami. Vse bistvene podatke, ki jih je namenil avtor tej publikaci- ji, je zbiral s posebno marljivostjo in natan- čno odrejal njihov obseg. Zaželeno je, da med drugim delom nadaljuje tudi s tem, kajti čas hitro mineva in kmalu se bo nabralo zo- pet dovolj gradiva, ki ga bo potrebno pripra- viti za novo izdajo. Dr. Štefka Cobelj 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 8. maj 1986 - TEDNIK Po malo dukšen cajti drgoč dober den! Prvomajski svetki so zanami. Za ene so bili pač boj drugi, za druge pa čista navodni dnevi. Tisti, ki po zemlji rovlemo, smo že naprej vedli, da bomo v primeri lepega vremena čista delovno praznik dela proslavili. To je tudi najlepše in najbolj kori- stno. Jaz si pač nemren dopovedati, kak bi lehko delo slavili pa ob ten na vejko duma zabušovali no nič delali. Zato pa jaz že dugo provin, da tisti, ki majo skoro celi tjeden fraj za prvi maj — praznujejo (ne)delo. Je pa bija letošji proznik dela čista zagvišno drgačišji od vseh dose- danjih: tan iz daljnje Rusije smo doili kar po lufti nevidno no nečutno pošiljko radioaktivnega žarčenja. Zdaj šele kumer vidimo, kak je toti svet mali no kak je lehko toti mali atom nevaren. Vete, meni se je zdelo, da more nekaj v lufti narobe biti, saj sen na 1. majski veselici že po prven litri vina nekšni omotičen bija. Pa tudi Mica no drugi so bili precih ato- mizirani ali bojše povedano ahoholi — kontaminirani. Jaz van rečen, zdaj bode za vse, kaj bode pri nas no po sveti narobe — krivo toto žarče- nje. Tudi moj sosid Juža ma zavolo toga že hujde posledice: njegova Jula ga je poleg dobila gdo je notri v grmovji eni drugi na dušo piha. Nič mu niso pomogali izgovori, da jo je pokriva pred žarčenjom. Jula je obodvo z enim kolom tak ožarčla, ke mata vidne posledice atomske (seks)plozije. Tak je pač. Kak vidite, moremo v toti nesreči tudi plac za hece najti. Kak pa bi bilo, če bi življeje samo smrtno resno jemoli. Jaz provin, da more biti v vsoki nesreči plac za humor no v vsoken humori tudi malo plača za morebitno nesrečo. To sen van misla gnes povedati. Pište mi kaj iz vaših krajov. Lepo vas pozdrovljan, van kupico dvigan no z malin prstom na nogi migan. Važ ožarčeni LUJZ. Obisk borcev za severno mejo 1918-1919 Na območju ptujske občine danes živi le še dvanajst borcev za severno mejo. Večina borcev je zaradi starosti in bolezni samo doma, dva člana sta v Domu upokojencev v Ptuju, Janez Kos iz Žetal pa je v ptujski bolnišnici na zdravljenju. Odločil sem se, da naše borce zopet obiščem kot vsako leto na domu. Obiskal sem vasi Žetale, Tržeč, Leskovec, Brezovci, Mezgovci, Gorišnica, Nova vas, Destrnik, Slovenja vas in ftuj. Vsaki član je do- bil skromno denarno pomoč. Na poziv Zveze prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918—1919 iz Maribora so naši člani prispevali prostovoljno po 1.000 dinarjev, skupaj 12.000 dinarjev. Zbrani denar sem poslal na žiro račun pri SDK v Mariboru štev. ■ 51800-678-95822 kot prispevek za Maistrov spomenik v Mariboru. Alojz Vidmar Cicibani na Lackovi domačiji v četrtek, 24. aprila, so dan Osvobodilne fronte in praznik dela na svojstven način počastili cicibani male šole ptujskega Vzgojnovar- stvenega zavoda in prvih razredov osnovne šole Franc Osojnik. Tova- rišice in 75 otrok iz enot ob Raičevi ulici. Med vrti 1 in 2 ter Bratje Reš in 60 prvošolcev je krenilo na pohod k Lackovi domačiji. Tam jih je pričakal predstavnik občinske borčevske organizacije in jim pripo- vedoval o dogodkih iz druge svetovne vojne, malčki pa so pripravili kulturni program. N. D. Odkrili povzročitelje motenj v ponedeljek, 21. aprila, se je v Ptuju mudila tehnična ekipa RTV Ljubljana TOZD oddajniki in zveze zato, da bi poiskala povzro- čnike motenj televizijskega sprejema na mestnem območju. Znano je namreč, da so približno zadnja pol leta bili pri sprejemu prvega av- strijskega in prvega zagrebškega programa najbolj prizadeti prebival- ci novega dela Ptuja. Glede na obseg (od Arbeiterjeve, prek dela Zi- herlove ploščadi, Volkmerjeve, Ciril Metodovega drevoreda, Gregor- čičevega drevoreda, Potrčeve, Trstenjakove, Ormoške in celo vse do prvih hiš v Budini) računajo, da je bilo motenih najmanj 4000 televi- zijskih sprejemnikov. Izredno izurjena ekipa, ki jo vodi Ludvik Strle (prvi z leve), je oba povzročnika našla v zelo kratkem času. Prvi je bil na Volkmerje- vi, drugi pa na Tratah. V obeh primerih gre za antenska ojačevalnika, ki sta se pokvarjena in docela razglašena obnašala kot motilna oddaj- nika. Oba lastnika sta bila opozorjena in morata — glede na obstoje- ča pravila — izklopiti svoj antenski sistem, dokler ga pooblaščeni ser- visi temeljito ne popravijo. Besedilo in foto I. C. Tehnična ekipa RTV Ljubljana, ki je v Ptuju odkrila povzročnike mo- tenj pri sprejemu televizijskega programa. Z ocenjevanja vin v Podgorcih v sredo, 23. aprila, je bilo v Podgorcih v organizaciji tamkajšnjega Turističnega društva že deseto strokovno ocenjevanje vin vinogradnikov ljubiteljev. Pet članska komisija, ki so jo to pot sestavljali trije dipl. inže- nirji enologi in dva vinogradnika, so glede na lansko zmrzal proti priča- kovanju ocenili 67 vzorcev, ali tri manj kot lanskih rekordnih sedemde- set. Na podlagi rezultatov ocenje- vanja se je strokovna komisija odločila, da vinom, ki so dosegla oceno od 14 do 15 točk, podelijo le priznanja za sodelovanje, z oceno od 16 do 16,9 točke pode- lijo srebrni, od 17 do 20 točk pa zlati znak. Za najvišje ocene v posameznih sortah so bili pode- ljeni pokali in naslov šampiona. Med mešanimi vini — po številu so prevladovali — jih je veliko bilo zelo dobrih, nekaj pa takih, ki so celo sodila v razred kako- vostnih vin. Od sortnih kot so ši- pon, laški rizling, beli burgun- dec, renski rizling, traminec in rulandec (pozna trgatev) pa jih je med vzorci domala vsake naštete sorte bilo iz razreda vrhunskih vin. Od sedeminšestdesetih vzor- cev je bilo triinštiridesetim pode- ljen zlati in šestnajstim srebrni znak. Priznanje za sodelovanje pa je komisija namenila le sed- mim vzorcem. Pokale so dobili: za mešano vino domačin Franc Lah, za šipon Jože Horvat in Emil Štampar z Velikega Bre- brovnika, Stanko Curin za laški rizling in Gustek Janežič z Vin- skega vrha za beli burgundec. Naslov šampiona pa si je tokrat pridobil rulandec pozne trgatve Stanka Curina. Vina vinogradnikov s ptujske- ga območja pa so bila takole ocenjena: Janez Pignar, Ivan Munda in Franc Rihtarič, vsi tri- je iz Zamušanov, so dobili pri- znanja za mešano vino, medtem ko so Cvitanič — Strelec iz Go- rišnice in Stanko Vesenjak iz Pla- cerovec prav tako za mešano vi- no prejeli srebro. Za sortna vina pa so ocene naslednje: Franc Rihtarič iz Zamošanov je za laški rizling prejel priznanje, medtem ko je Milan Kolarič za vino iste sorte prejel zlato. Anton Urek z Mestnega vrha pri Ptuju pa se le- tos ponaša kar z dvema zlatima odličjema. Eno je dobil za laški rizling, drugo pa za traminec. Člani strokovne komisije so takole menili o kakovosti ocenje- nih vzorcev vin lanskega letnika: Dipl. ing. SLAVKO ŽALAR (Ljutomer): »Letos sem prijetno presenečen! Vina so zelo kako- vostna, še zlasti vina pozne trga- tve in izbora, ki že sodijo med vr- hunska. Celo med mešanimi vini je v primerjavi s tistimi pred leti, ko sem bil prvič tukaj, kakovo- sten napredek zelo opazen. Celo nad šiponi (le pet vzorcev) smo lahko prijetno presenečeni, med- tem ko je laški rizling, ki je naj- bolje prestal lansko zmerzal (20 vzorcev!), pokazal vse svoje odli- ke. Ostale sorte so bile po številu vzorcev manj zastopane, zato jih je tudi težje objektivno oceniti, so pa na meji med kakovostnimi in vrhunskimi vini.« Dipl. ing. MATIJA KOCIPER (Ormož): »Nekateri so menili, da bo letnik 85 po kakovosti celo prekašal letnik 83. Vendar se to ni zgodilo. Poletno vreme je sicer bilo ugodno, le jesenska suša je bila tista, ki je celotnemu pridel- ku znižala kakovost in mu dala svojstven pečat. Vina letnika 85 zahtevajo zaradi tega posebno nego, ki pa mu domače kletar- stvo s pomanjkljivo strokovnost- jo in preprosto tehnologijo — enostavno ni kos. V vinih je zato opaziti nekaj več manjših napak. ki bistveno ne zmanjšujejo nje- gove kakovosti, vplivajo pa na ocenjevanje. Letnik 85 lahko ugodno ocenimo!« Dipl. ing. mag., predsednik komisije ANTON SKAZA (Ptuj): »Lahko bi rekel, da so bi- la vina glede na lansko sušo, še kar dobro negovana. Vsa so bila bistra, barve rumenkasto zelene, cvetica in aroma primerni svoji skupini. Od sedeminšestdesetih vzorcev jih je bilo le deset z manjšimi napakami, ki pa niso vplivale na izločitev, temveč le na zmanjšanje števila točk. Kljub temu da je bil lanski pridelek le tretjinski, kar je izredno slabo, so se nekateri vinogradniki odločili celo od te skromne količine od- meriti del za pozno trgatev in ce- lo izbor. Ta vina so izredno kva- litetna in že sodijo med vrhun- ska. Od vin letnika 83, ki so fina, elegantna, se razlikujejo po iz- redni svežini in pitnosti, s stara- njem v naslednjih letih pa bodo svojo kakovost še povečala.« FRANC LOVENJAK - vino- gradnik iz ljutomerskega območ- ja: »Količinsko je letnika 85 zelo malo. Kolikor ga je, pa je izred- no kakovostno. Menim, da je ce- lo boljši od letnika 83. Vina so docela naravna, saj jih, glede na naravno količino sladkorja, ni bilo potrebno posebej dosladka- ti. Z ocenjevanjem pa sern na splošno zadovoljen!« IVO TRSTENJAK - kmet vi- nogradnik iz ljutomerskega ob- močja: »Letnik 85, ki smo ga ocenjevali v Podgorcih, je izred- no dober in menim, da po kako- vosti ne zaostaja za letnikom 83. Ocenjevali smo po mednarodnih kriterijih in prepričan sem, da smo bili zelo objektivni. Sortna vina so dosegla visoke ocene, medtem ko so vina pozne trgatve in izbora po kakovosti močno iz- stopala. Čeprav nobeno od njih ni doseglo niti polnih 19 točk od 20 možnih, kljub temu sodijo med vrhunska vina.« Besedilo in foto: L C. Dipl. ing. Slavko Žalar Dipl. ing. Matija Kociper Dipi. ing., mag. Anton Skaza Franc Lovenjak — vinogradnik Ivo Trstenjak — kmet vinograd- nik S pionirji po nekdanjih kurirskih poteh Sodelovanje med ZZB NOV in šolsko mla- dino je v Ormožu postala že tradicionalno. Tokrat je prišlo spet do izraza v polni meri, ko smo imeli obrambni dan na šoli Stanka Vraza v Ormožu. Po programu je med drugim skupina pio- nirjev pod vodstvom tovarišice učiteljice An- gele Masten in zunanje sodelavke odšla na Kog, da bi obudili spomin na prve začetke upora in delo OF pod vodstvom narodnega heroja Jožeta Kerenčiča in njegovih sodelav- cev, o čemer je govoril tovariš Matija Lusko- vič-Rajko. Pred spomenik partizanskim kurirjem smo položili rdeče nageljne. Nekdanji kurir tova- riš Martin Curin-Miran je pripovedoval o de- lovanju partizanske kurirske postaje TV-15S, ki je imela svojo postojanko na Kogu in je na tem obmejnem področju delovala vse do končne osvoboditve. ' S tega mesta smo poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Albinu Barietu-Zoranu, ki so ga kot komisarja IV. relejne kurirske linije vojne naloge večkrat zanesle semkaj; sedaj živi v Ljubljani. V šoli, ki je poimenovana po heroju Jožetu Kerenčiču, smo se pred njegovim doprsnim kipom poklonili njegovemu spominu s šop- kom rdečih nageljnov in spremno besedo pe- dagoške vodje Anice Pevec. Spominski plošči z imeni ustreljenih tal- cev, padlih borcev in žrtev fašizma ter slike na steni so nam izpričale obstoj trdno organi- ziranega upora v prvem letu okupacije ter na- to še v kasnejšem obdobju. Na povratku s Koga smo spotoma obiskali še spomenik NOB v Središču. Venci in cvetje so bili dokaz, da so Središčani praznovali krajevni praznik. Polni lepih vtisov smo se vrnili na šolo, kjer smo zbranim učencem in učiteljem po- dali poročilo o vsem. S seboj smo pripeljali našega gosta s Koga Martina Čurina-Mirana, ki je vsem govoril o kurirjih, njihovih nalogah in akcijah, ki so jih izvajali na terenu. Čas je prehitro potekel in od prijetnega so- govornika smo se morali posloviti. Rdeč na- gelj in spominsko darilce ga bosta spominja- la na srečanje s pionirji naše šole, ki bo še večkrat poskrbela, da najpomembnejši del naše zgodovine ne bo nikoli pozabljen. M. R. V torek, 29. aprila, smo se zbrali ljudje haloskih hribov in hribčkov in njenih lepih dolin, ljudje Ptujskega polia ter samega mesta Ptuja, prijatelji in sodelav- ci od blizu m daleč, da se poslo- vimo od dragega nam Ladota ob njegovem zadnjem domu v Mar- kovcih pri Ptuju. Pokojni Ladfo se je rodil v ne- kdanji Sv. Barbari v Halozah, danes v Cirkulanah, kraju sredi Haloz, kjer so mu njegovi zvesti krajani, dobri in prijazni, sicer pa zelo revni ljudje krojili, kovali m oblikovali njegov značaj. Sko- vali so ga v nežnega, dobrosrčne- ga, iskrenega in pravičnega za vse, ki so ob njem rasli in se obli- kovali. Po končani osnovni šoli v Cir- kulanah in nižji gimnaziji v Ptu- ju se je vpisal na mariborsko uči- teljišče in postal učitelj. To je bi- la njegova dolgoletna želja in nj^ov življenjski cilj. Ze kot mlad učitelj se je v ce- loti predal predmetnemu po- dročju fizike in kemije. Oba predmeta sta zahtevala vsestran- sko razgledanega človeka. Želja se mu je v celoti izpolnila leta 1965, ko je iz obeh predmetov di- plomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru. V obeh predmetih je bil pravi mojster z veliko zakladnico zna- nja, rojen za praktično delo s precizno natančnostjo. Moji spo- mini segajo daleč nazaj v tiste ča- se, ko sva se prvič srečala in se veliko pogovarjala o našem šol- stvu in njegovih problemih. Več- krat sem prav iz posebnega zani- manja prisostvoval pri pouku v obeh predmetih, posebno pri ke- miji. In to predvsem zaradi rado- vednosti, kakšen je ta njegov po- uk glede na pomanjkanje kabi- netov in pomankanje mnogih prepotrebnih učil. Nepozabni so moji vtisi z razpravljanja z učen- ci po končani učni uri. V razgo- voru so rekli tako: »Oba pred- meta, čeravno po svoji vsebini daleč od našega dnevnega kmeč- kega življenja, nam ne delata no- benih težav. Naš učitelj je tako spreten in natančen, da se skoraj vse, kar je potrebno znati, nauči- mo kar v soli med samim pou- kom. Ker nas je naučil dobro opazovati med samimi poizkusi, smo snov hitro dojeli in jo v pri- mernem obsegu tudi osvojili.« Pokojni Lado je bil redki feno- men za tako delo z učenci. To je samo majhen drobec iz plejaae njegovega vsestranskega pedago- ŠKega ustvarjanja. Lado Štumberger pa ni bil sa- mo oblikovalec značaja mladih človeških življenj. Bil je tudi vse- stranski oblikovalec kulturnega obraza današnjega socialistične- ga človeka kot vsestranski politi- čni delavec, kot predsednik SZDL. kot predsednik Zveze re- zervnih vpjnjh starešin, kot obli- kovalec ljudi za delo v prosvet- nem društvuj v gasilnem društvu in predstavnik Občinske gasilske zveze, bil je tudi predsednik Sve- ta za vzgojo in preventivo v cest- nem prometu SO Ptuj itd. Po- vsod kjerkoli je delal, je bil znan kot zanesljiv, delaven in neumo- ren. Največ časa v svojem življenju pa je bil učitelj, predmetni učitelj m mnogo let tudi ravnatelj šole. V tem času se je posebno trudil in zavzel za preureditev starega šolskega poslopja, da bi vsaj do neke mere funkcionalno ustreza- lo novim zahtevam izobraževa- nja. Za vse to veliko nesebično, predano in požrtvovalno delo ga naša družba ni pozabila. Odliko- van je bil z raznimi državnimi odlikovanji, dobil pa tudi mnoga priznanja m razne plakete. Lado! Mnogo prezgodaj in ta- ko nepričakovano si nas zapustil in to prav sedaj, ko si začel kova- ti načrte za drugi del svojega ži- vljenja ob vseh tvojih najdfražjih. Spočij se mirno v tej naši lepi sjovenski zemlji, za katere blagor si tudi sam prispeval svoj veliki delež v drugi svetovni vojni, kot aktivni borec, obveščevalec, v Zi- danškovi brigadi. Stane Stanič, pedag. svetovalec v pok. TEDNIK - 8. maj 1986 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 V PAVlUONU DUŠANA KVEDRA V PTUJU BD OD 9. MAJA DAUE NA OGLED ZANIMIVA LIKOVNA RAZSTAVA IZ ZBIRKE PTUJČANA RUDIJA RINGBA^UERJA Na ogled okrog 60 likovnih del /a /birke likovnih del je običajno, da jih hranijo v muzejih in galerijah, zato nas toliko bolj preseneti, kadar slišimo za kakšnega strastnega in pred- vsem uspešnega zasebnega zbiralca. V Ptuju jih gotovo ni veliko, ali pa za- nje ne vemo. \led nje pa gotovo sodi Rudi Ringbauer, sodnik v enoti temelj- nega sodišča v Ptuju, ki ga je ta strast zagrabila nekako pred 25 leti. Začel je z darili njegovega prijatelja, slikarja I.ojzeta l.ogarja. Z odprtjem prodaj- ne galerije Labirint v Ljubljani pa je beležil nekako prelomnico pri nastaja- nju zbirke, ker je pričel grafike in slike tudi sam kupovati. Danes je v njego- vi zbirki prek 170 umetniških del domačih in tudi nekaterih tujih likovnih umetnikov. »Odkrito priznam, da sem že pred več leti razmišljal o tem, da bi ponu- (jil na ogled liko\na dela iz lastne zbirke, vendar nisem imel poguma, da bi se sam povezal z organizatorjem razstav Pokrajinskim muzejem v Ptuju. Da pa je do te razstave prišlo, se naoram zahvaliti Borisu Miočinovi- ču, ki je storil vse potrebno, da bomo ^jjhko razstavo jutri odprli. Na to sem rade volje pristal in resnično sem ve- sel, da bo -- čeprav le del tega na ogled širšemu likovnemu občinstvu, zlasti še, ker so take zasebne zbirke praviloma skrite očem drugih ljudi. Žal pa vseh slik in grafik ni moč razstaviti, ker pač v paviljonu ni do- volj prostora, le za eno tretjino. Do- ma pa so takorekoč vsepovsod, v omari, za omaro in na njej, nekaj pa tudi na stenah. Poleg tega pa sem z delom svojih slik okrasil več prosto- rov v moji delovni sredini, to je na so- dišču, s čimer sem sebi in sodelavcem omogočil duhovno bogatenje tudi v delovnem okolju. SHke občasno tudi zamenjam, ker želim, da jih vse vidim na njihovem pravem mestu, to je na steni. Kot že rečeno se je ta moja zbira- teljska strast pričela pred 25. leti. V začetku je seveda še ni bilo, nato pa se je nekako stopnjevala s kupova- njem cenejših grafik in morda tudi z majhnim špekuliranjem v tem smi- slu, da sem leto ali dve počakal, cena je ostala ista, infiacija pa je naredila svoje. Kupoval sem tisto, kar mi je bi- lo všeč in seveda tudi dostopno, zlasti grafike, ki jih je za kašno polovico vse zbirke. Največ slik in grafik imam od pri- jatelja Lojzeta Logarja, polovico pa jih tvorijo dela različnih avtorjev kot se Janez Bernik, Riko Debenjak, Šte- fan Hauko, Franc Mesarič, Metka Krašovec, Bogdan Borčič, Ajdič, Re- tnik in drugi. Nekaj slik in grafik imam tudi od avtorjev, ki so v Ituju živeli. Zlasti sem ponosen na deli Lui- gia Kasimirja in njegovega očeta Aloisa, na dela Jana Oeltjena, eno imam celo od njegove žene Elze, ter na slavnega češkega slikarja in grafi- ka Jirija Anderleta, ki je dobil pred leti v Ljubljani prvo nagrado na med- narodnem grafičnem bienalu. Njego- va grafike so bile sprva zelo poceni, danes pa, ko si je že utrl pot, stanejo tudi po več deset tisoč dinarjev. V moji zbirki pa sta našla svoje mesto tudi Lojze Kirbiš in Julij Ošlovnik. Sam namreč ne sodim med tiste, ki menijo, da lahko umetniško delo ustvarijo izključno le tisti, ki so kon- čali to ali ono akademijo.« Ko sem Rudija Ringbauerja pov- prašal o tem kako je zadovoljen z likovno razstavno dejavnostjo v Ptu- ju, je menil, da bi sicer muzej lahko še več storil, kljub temu da smo lahko z doseženim zadovoljni. »Menim, da pa je prav novo vodstvo na najboljši poti, da bo likovnih razstav še več,« je sklenil pogovor Rudi Ringbauer. ^ Ob tej zanimivi razstavi, ki bo goto- vo vzbudila pozornost ptujskega li- kovnega občinstva, je izšel tudi ličen katalog kot dokument pomembnega kulturnega dogodka, ki — vsaj tako upamo — ne bo zadnji te vrste. Rudi Ringbauer. Foto: mš Jan Oeltjen, Bukov gozd, 1905. Foto: S. Kosi Samozvani lektorji Od Lektorskega odseka pri Slavističnem društvu Ljubljana smo prejeli tole pismo: »Slovenisti, ki se ukvarjamo z jezikovnim popravljanjem (lek- toriranjem) besedil, namenjenih javnosti, ugotavljamo, da to delo včasih opravljajo tudi ljudje, ki zanj strokovno niso zadosti pri- pravljeni. Pred kratkim nam je prišla v roke npr. knjiga z naslo- vom Odločanje delavcev in go- spodarska uspešnost v OZD'(iz- dal Raziskovalni center za samo- upravljanje pri republiškem sve- tu Zveze sindikatov Slovenije). Na str. 2 je sicer zapisano, da je besedilo lektorirala J. T. (tako je vsaj jasno, kdo je odgovoren — pri večini slovenskih knjig niti te- ga ne izvemo), toda v njem je še vse polno napak. Naj naštejemo samo nekaj najpogostejših in najbolj grobih — iz pravopisa: kakih 100 od- večnih ali manjkajočih vejic (npr. smo zajeli tako vse redne kot izredne seje v dvoletnem ob- dobju kot prikazuje tabela — str. 57; ob pregledu tega, razmeroma širokega In neusklajenega gradi- va, se je mogoče opredeljevati — str. 29); pisanje skupaj, narazen ali z vezajem (npr. formalno logi- čen — str. 8, tehnično tehnološka vprašanja — str. 55); — iz oblikoslovja: neupraviče- na raba množine pri glagolnikih (npr. smo posebej izpostavili ne- posredna odločanja in pa spreje- maenje samoupravnih splošnih aktov — str. 33, poslovno tehni- čna sodelovanja in povezovanja — str. 55); slogovno odsvetovani ali napačni predlogi in vezniki (npr. vsled tega — str. 15, v kolikor — str. 152); — iz skladnje: neupoštevanje rodilniške pretvorbe pri zanika- nem povedku (npr. marsikateri del proučevanja nismo uvrstili v končni elaborat — str. 29); neuje- manje (npr. sta bila izbrana po dve TOZD — str. 17); rodilniške verige (npr. proučiti problemati- ko odločanja delavcev — str. 12); besedni red (npr. Ali je ločeno upravljanje od vodenja — str. 78); večbesednost namesto enobesed- nosti (npr. dati poudarek nam. poudariti — str. 33, v večji meri nam. bolj — str. 152); zaradi dol- žine in prezapletenosti nejasne povedi (npr. Ob pregledu statu- tov in samoupravnih sporazumov o združevanju delavcev temeljnih organizacij in enovitih delovnih organizacij raziskovalnih enot ter v posameznih določbah tudi v sa- moupravnih sporazumih o združe- vanju v delovno organizacijo in njenih statutov, smo naleteli na več določb, ki jih novejši zakonski predpisi velelno drugače urejajo. — str. 27); pleonazmi (npr. inve- sticijska vlaganja — str. 152, deo- lokrog del — str. 26, premalo raz- delan problem odgovornosti — str. 151); — iz besedia ■ v danem sobese- dilu nepotrebna raba prevzetih besed (hipoteza, kriterij, regulati- va, kvaliteta, direkten, grupa ipd.); pomensko neustrezna raba besed (npr. oceniti nam. presodi- ti, meniti; zadovoljivo število nam. zadostno število; pogoji nam. razmere, okoliščine, možno- sti, danosti); slogovno neustre- zne besede (npr. poprečen nam. povprečen, smatrati, nam. meniti ipd.); itn. Po vsem tem se sprašujemo, ali je lektorica omenjeno besedi- lo (176 strani) sploh prebrala. Če ga vendarle je, smo prepričani, da gre za osebo, ki taki nalogi strokovno ni kos (najbrž niti ni- ma ustrezne izobrazbe) in zaradi katere pada na lektorski stan ne- ljuba senca. Jezikovno razsodiš- če vljudno prosimo, naj se o tem pojavu izreče in založnike opom- ni na nujnost kvalificirane lek- torske službe.« Strinjamo se, da bi morali za- ložniki bolj skrbeti za jezikovno neoporečnost besedil in zato pri- tegniti k sodelovanju ustrezno usposobljene strokovnjake — lektorje. Ni namreč res, da zna lektorirati vsak, ki se ukvarja s pisanjem. Kvalificiranega lektor- ja tudi ni prav nič težko dobiti, saj na primer na slavistiki vsako leto diplomira več deset sloveni- stov, ki le s težavo dobijo delo. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Kornenske- ga 7. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Od nekdaj so bile tapiserije dostopne le premožnejšim naro- čnikom. Dopolnjevale so inven- tar samostanov, cerkva, gradov, dvorcev in bogatejših meščan- skih domov. Velike dežele ume- tniškega tkanja so bile Nemčija, Flamska in Francija, tam je ohranjenega tudi največ tega bo- gastva. A tudi drugod po Evropi in prav tako na Slovenskem so bogatejši sloji opremljali svoja stano- vanja z umetno tkanimi zastori in preprogami, ki so jih uvažali iz prej naštetih dežel. Leta 1982 je bila v Narodnem muzeju v Ljubljani razstava z na- slovom Tapiserija v Sloveniji. Avtorica Hanka Stularjeva je pregleda- la tovrstno zapuščino in ustvarjalnost, kolikor je premoremo na Slo- venskem. Stari inventarji pripovedujejo, da so tapiserije krasile mno- ge prostore. V inventarjih za področje Kranjske se večkrat pojavljajo »špalirji«, pa tudi oznako »tapiserija« je mogoče prebrati. Spalir je pravzaprav ogrodje iz letev, od stene nekoliko odmaknjeno v prostor. Ogrodje je bilo opeto z blagom ali usnjem. Špalirji torej ne morejo bi- ti vedno oznaka za tapiserije, a enajst navedb za špalirje na področju Kranjske nedvomno priča zanje, ker so še dodatno opisani. Običajno gre za nizozemske špalirje. Od vsega tega bogastva iz starejših obdobij, ki ga slutimo v starih popisih, pa se je ohranilo bore malo. Pet verdur (tapiserij z upodobit- vijo krajine z drobnimi ljubezenskimi, lovskimi in pastirskimi prizori. stkanih v pretežno zelenih tonih) hrani Narodni muzej. Prvotno so krasile stene gradu v Slovenski Bistrici, stkane pa so bile na Nizozem- skem ob koncu 17. stoletja. V Narodnem muzeju hranijo tudi dva ba- ročna naslanjača, ki sta opeta v ostanke tapiserij s konca 17. in iz 18. stoletja. Največji fond tapiserij v Sloveniji je shranjen v ptujskem mu- zeju. Sest jih sestavlja serijo verdur, ki je bila stkana ob koncu 17. ali celo na začetku 18. stoletja nekje na Francoskem. Lepša in dragoce- nejša pa je sktipina štirih flamskih tapiserij z začetka 17. stoletja z upodobitvami iz Odiseje. Nekdaj so bile del obsežnejše serije, o tem nam priča izbor ohranjenih motivov: Odisej reši Telemahu življenje, Odisej se poslavlja od kralja Fejakov in njegove hčere Nausikae, Odi- sej ponuja Polifemu pijačo in Odisejev beg iz Polifemove votline. V letih 1898—1909 je v Ljubljani deloval Kranjski zavod za ume- tniško tkanje. Tkanine, ki so se ohranile iz te tkalnice, so dragocen prispevek k poznavanju razvoja uporabne umetnosti na Slovenskem. Res pa je, da umetniška vrednost teh tkanin zaostaja za sočasnimi iz- delki delavnic drugod po Evropi. Bolj se tapiserija pri nas razvija v zadnjih desetletjih. Ročna tkalnica deluje v okviru tovarne Dekorati- vna v Ljubljani, v tapiseriji pa ustvarja tudi več umetnikov. Med njimi se skoraj izključno tapiseriji posveča Cvetka Miloš iz Brežic, ki je leta 1984 razstavljala v ptujskem razstavnem paviljonu. Sosednja Hrvaška je s starimi tapiserijami bogatejša kot Sloveni- ja. Večji del gradiva je shranjen v Muzeju za umetnost in obrt v Za- grebu in v zakladnici zagrebške katedrale. Marjeta Ciglenečki Vzhodna stena jedilnice v ptujskem gradu. Postavitev Iz leta 1982, tik preden smo\zeli iz okvirov obe flamski tapiseriji in ju poslali v regene- racijo in konservacijo profesorici Kovačevičevi v Zagrebu. Fototeka kul- turnozgodovipskega oddelka PMP, štev. F 1590, Foto: Mišo Koltak 1982. Nace je odhajal s te seje s precej mešanimi občutki. Po eni strani mu je bilo žal, da je na seji povedal svoj osebni problem. Žal zaradi tega, ker je imel občutek, da se je pred tovariši osmešil. Na terenu je toliko političnih nalog, reakcija je vse bolj v ofenzivi, ljudi je treba dnevno prepričevati, jim pojasnjevati ukrepe ljudske oblasti, cilje, ki jih želimo doseči ... On pa je pred vse to postavil svoj osebni pro- blem - skrb za družino. Po drugi strani pa se mu je zdelo, da je stvari moral povedati. Vedno je povedal to, kar je mislil, odkrito in pošteno, pa če je bilo ko- mu prav ali ne. Upal je tudi, da so ga tovariši razumeli, da se ne od- poveduje političnemu delu v prostem času, vendar ga bodo morali razbremeniti dela na terenu med delovnim časom. Čez nekaj dni seje Nace oglasil na upravi v Strnišču. Odgovorni tovariš mu je povedal, da so ga na okraju sicer opozorili, da naj mu poskuša zagotoviti delo, vendar taka opozorila in priporočila dobiva dnevno. Poseben problem je nastal sedaj, ko so prekinili delo pri gradnji lesenega mostu čez Dravo na Ptuju, zmanjkalo jim je kredita in tudi lesa. Odpustili so nad 160 delavcev, povečini priučenih tesar- jev, kočarjev, ki so odvisni od zaslužka, zato morajo v prvi vrsti zapo- slovati nje . . . Nace je razumel, vedno je znal razumeti druge in v primerjavi z njihovimi problemi so se mu zdeli njegovi malenkostni. Kljub temu mu je odgovorni tovariš obljubil, da ga bodo zaposlili, če prej ne na pomlad prav gotovo, ko se bo odprla gradbena sezona. PROČ Z Kf,AK( lONARNIMI Dl.l I GATI V drugi p(.l"vici decembra je bilo zasedanje okrajne skupščine, ki je trajalo ves dan. Nace in Mirko -.ta '-clflii na zasedanju skupaj in sproti šepetaje komentirala dogajanja. Že pri izvol: Vvi delavnega predsedstva je Mirk'- zašepetal: »Nič dobrega ne bo danes, glej, same težke reakcionarje so predlagali s predsedujočim Bedjaničem na čelu.« »Kdo pa je ta Bedjanič?« je zanimalo Načeta, slišal da ga je že parkrat diskutirati, rad zagovarja kulake, vendar podrobneje njegove preteklosti ne pozna. Mirko mu je pojasnil, da je to »stari politikant in lisjak, ki je bil že v bivši Jugoslaviji poslanec v Beogradu. Zato so ga Nemci tudi ta- koj izselili v Srbijo, odkoder je prinesel odlično karakteristiko.« Pove- dal je še, da je delegat iz KLO Obrež in da ima ljudi za sabo. Takoj po začetku seje je Nace opazil, da ima Bedjanič precej prakse v vodenju, vendar njegove pripombe na posamezne referate in predloge resolucij se mu niso zdele politično najbolj na liniji. Najprej je spregovoril sekretar okrajnega odbora OF tov. Drčar. Orisal je zunanje in notranje politični položaj ter razmere v ptujskem okraju, ki niso dobre. Reakcija se upira izvedbi agrarne reforme in drugim ukrepom naše oblasti. Število zadrug v okraju raste, imamo že 19 poslovalnic. »Nastala je ogorčena borba med zadružnim in priva- tnim sektorjem« je poudaril Drčar in nakazal smeri nadaljnjega boja, ki ga moramo izbojevati v OF in v narodnih odborih. Tovarišica Ženka je imela referat o novi ustavi . . . »Preveč se spušča v podrobnosti posameznih.členov« je spet za- šepetal Mirko. Ker mu je Nace ugovarjal, je svojo pripombo dopol- nil, »da bi morala govoriti bolj načelno o vsebini ustave, ne pa zaha- jati v podrobnosti.« O pomenu ljudskega sodišča v novi državi je delegatom govoril sodnik Kancler. Tudi z njegovim referatom si Mirko in njemu podob- ni okrajni aktivisti niso bili zadovoljni. Poročilo je bilo preveč v opi- sovanju dela sodišča na F^uju s statističnimi poročili o izvršenih sod- bah, mnogo premalo pa je povedalo o novi vlogi ljudskega sodišča, ki mu daje ustrezno mesto tudi naša nova ustava. Tajnik okrajnega odbora Franček Kajnč je govoril zelo ostro o •kmetu, ki ne oddaja pridelkov tako, kot je to določeno z okrajnimi odloki. »Ptujski okraj bi moral oddati 250 vagonov krompirja, dose- daj pa smo ga zbrali komaj 160 vagonov« je utemeljil svoje poročilo. Potem je tov. Kajnč govoril o utajah pri popisu živine. »Po popisu ži- vine v oktobru smo imeli toliko goveda, ko smo pa sedaj opravili ne- koliko strožjo kontrolo, smo ugotovili, da imamo v okraju okoli 4 ti- soč goved več! Ko smo malo pritisnili, je tudi oddaja mleka v dvajse- tih dneh porasla od 600 na 1.500 litrov dnevno. S tem si ne moremo biti zadovoljni. Kolikor ljudje dajejo, dajejo le, če jih prisilimo . . .« »Madona, ta pa preveč sektaši!« Je polglasno ušlo Mirku, zla^li še, ker je vse bolj nast;ijal tudi nemir med delegati v dvor; ni. Po tem referatu je bil polurni tidmor, da so deleg Ui : i kaj pojesJ, saj je ka/alo, da se bo seja zavkkla do veči r ' niti ni bilo, o vseh nakazanih nalogah v referatih pa bo treba sprejeti resolucije. Razpravo je začel delovni predsednik Bedjanič. Govoril je skoraj celo uro. Kritiziral, da v novi ustavi ni dovolj demokracije, predvsem' pa je udrihal po naši politiki na vasi in »raztrgal vse od agrarne refor- me do obvezne oddaie « Pridružili so se mu po vrsti še drugi delegati iz vasi. Drug druge- ga so dopolnjevali... »Reakcija Je dobro izkoristila odmor in se organizirala za razpra- vo« je tokrat Nace zašepetal Mirku, vendar ga ta ni slišal. Razprava ga Je vznemirila in zbiral Je misli za učinkovite odgovore nekaterim razpravljalcem. Potem se je vstal in začel ognjevito govoriti, prepriče- valno dokazovati, da stvari zdaleka niso take kot Jih prikazujejo neka- teri delegati. Po njegovi razpravi je bilo v dvorani nekaj trenutkov tiho, potem pa je precej delegatov začelo ploskati. Mirko Centrih Je žarel, bil je prepričan, da Je preusmeril tok razorave. l edaj se Je oglasil sivolasi Stetan, delegat iz Nadol. V nekaterih stvareh Je pritrdil predgovorniku, potem pa Je začel svoje že obrablje- no modrovanje o demokraciji in svobodi govora. Za primerjavo je spet navedel deželni zbor v Gradcu, kjer Je bil tudi on poslanec .. . V dvorani je nastal smeh. Nekaj glasov je zahtevalo od predsedu- jočega, da ga prekine. Toda predsedujoči tega ni hotel slišati. Tedaj se je vstal ljudski tožilec in delegatu Štefanu vzel besedo. Ker Je Štefan še nekaj ugovarjal, mu Je tožilec zagrozil . . . »Tako je prav, taki spadajo v Novo Celje!« se Je oglasil krepak glas iz delegatskih klopi. Za tem Je bila razprava nekoliko umirnejša. Več so govorili dele- gati iz vrst borcev in aktivistov. Njihove razprave so vidno pozitivno, vplivale na tiste delegate, ki prej niso bili konkretru' opredeljeni. To se je zlasti pokazalo ob glasovanju. Vse resolucije - ' bile sprejete z večino elasov. Po seji seje sestal okrajni politični aktiv. Sekrci ; Drčarje pova- bil tudi Načeta. Skupno so ocenili, da bo treba v i zasedanja okrajne skupščine bolje pripraviti in organizirati. Kljui. vsemu so to zasedanje ocenili, da Je uspelo: ker so vse resolucije ' sprejete, ne da hi bilo treba glasovanje ponavljati in delati na delegate pritisk, in ker so se glavni reakcionarji med delegati sami razkrinkali. Sedaj je treba iti v akcijo, da jih ljudje na zborih vnlilcev čimpri j zamenjajo Aktivisti, ki bodo šli na take zbore moraJ<^ biti dobro pripravljeni, -iboro/eni z argumenti, da razkrinkajo reak'ionarje, obilnem pa pazi- ■;i, kak«! bodo nastopali do srednjeg;i in r alsga kmeta. Ljudje se še irav ne zavedajo svoje oblasti, zato kaj !'■.■ nasedajo reakcionarni ■magogiji. Med prvimi Jr treba -iinieir i' ga :'si\ega zinešanca« i. ri kel s.-kretar Drčar in pri tem ■ -inu'^ vv ■ pogledal Naoeta. Se n-idaljuje 8 — IZ NAŠIH KRAJEV 8. maj 1986 - JEDNIK Zeleni Jurij Cas nam pove, da smo že krepko zakorakali v pomlad, v čas, ko vse zeleni. Saj res, kje so že tisti časi, ko je bilo ob jurjevem že vse ze- leno. Letos očitno to ne bo. Je pa bil kot že vrsto let nazaj v našem le- pem mestu muzeju Jurjev sejem. Lahko bi rekli, da pravzaprav takšni sejmi sodijo v stari Ptuj. Se- jem, ki ima svojo vsebino, torej je brez obveznih spremljevalcev kot so kič in resnično neuporabne — dotrajane stvari. Trdim, da se sejmi domače obrti, kar bi lahko bil tudi Jurjev sejem, dobrodošli iz dveh razlogov. Izdelovalci blaga najširše uporabne vrednosti imajo prilož- nost svoje izdelke predstaviti in kaj prodati. Ljudje od daleč in blizu pa imajo priložnost tudi kaj kupia. Ni pa zanemarljivo tudi dejstvo, da predvsem mladi spoznavajo izdelke*stare ljudske obrti. 2al pa ne najdemo prave poti k bolj organiziranemu sejmu, sej- mu po katerem bi se s posebnim občutkom domačnosti sprehodil vsa- kdo. In še enkrat, žal, nas je tudi tokrat kot že vsa leta doslej (ne le na Jurjevem sejmu) iz vsake druge stojnice »pozdravljalo« orožje. Brzo- strelke, puške, pištole, noži — skratka vse, kar sodi k vojaški opremi. Res je plastično, pa vendar... Vsem, ki nam dogajanja po svetu vzbujajo skrb, nam pogled na to vsiljuje posebna vprašanja. Je mogo- če, da nismo v stanju tem prodajalcem svetovati naj se lotijo prodaje česar pametnejšega in da to ne sodi v ta čas in ta prostor. Pa še nekaj. Naše lepo staro mesto je bilo že od ponedeljka zaznamovano, v pra- vem pomenu te besede, v znaku sejma. Zdaj prodajalcem na sejmu ne zadostuje več, da pridejo na predvideno prodajno mesto zvečer pred sejmom. Zdaj so si »razparcelirali« pločnike in druge površine z olj- no barvo, zaboji, vrvicami, opeko in še s čem. Tu bi najbrž morali pri- stojni organi opraviti svojo nalogo. Kajti, sejem bo minil, pločniki pa bodo ostali trajneje zaznamovani z znamenjem Jurjevega sejma. Ulice bo narnreč moč očistiti vsega, kar običajno ostane po sejmu, žal pa oljnih in drugih barv s pločnikov ne bo možno sprati. Tudi to bi naj bil del naše skupne akcije za čisti in zeleni Ptuj, ne le tokrat, ampak vse leto in vsa leta. M. Menoni Koncert dveh oktetov Y nedeljo, 20 aprila, ob 17. uri je bil koncert narodnih in umetnih pesmi v Leskovcu pri Ptuju. V prvi polovici smo poslušali domači ok- tet, ki je pel narodne in umetne pesmi. V^drugi polovici pa smo poslu- šali oktet iz Leskovca pri Krškem. Predstavil se nam je s pesmimi od renesanse do danes. Pri obeh oktetih je opaziti, da imajo smisel za le- po izvajanje (podajanje) pesmi. Napovedovalka, ki je z veliko domislenostjo predstavila vsako pesem, nam je povedala nekaj šaljivih, da smo se lahko od srca na- smejali. Zaupala nam je tudi, da bo v kratkem oktet iz Leskovca pri Ptuju gost okteta v Leskovcu pri Krškem. Poslušalke in poslušalci polne gasilske dvorane so pevce nagra- dili z močnim aplavzom. Jože Dernikovič KRAJEVNA SKUPNOST VITOMARCI Želijo iz manjrazvitosti Po že ustaljeni praksi so tudi letos krajani KS Vitomarci analizira- li delo v letu samoupravnih organov in njiht>vih članov ter se dogovorili o aktivnostih za hitrejši razvoj naše skupnosti, ki sodi med najbolj neraz- vite, ne-le v občini temveč v širšem predelu Slovenskih goric. To že sicer stara ugotovitev, ki jo je podal predsednik sveta Ivan Čuček, je bila podana ne kot stokanje, temveč kot dejst spoznanje, da je razvoj naše KS odvisen predvsem od nas samih, šele nato od pomoči širše druž- bene skupnosti. Ta ugotovitev je med našimi ljudmi sicer prisotna že vrsto let, kljub nekaterim po- sameznikom, ki imajo v ospredju lastne interese in koristi, saj smo s svojim delom in sredstvi veliko prispevali k hitrejšem premago- vanju prepada zaostalosti in iz- boljšanju življenjskih pogojev tu- kaj živečih ljudi. Tako smo zgra- dili tri vaške vodovode, ki pokri- vajo 2/3 gospodinjstev, vključno z gospodarstvi. Sedaj je v gradnji prizidek k dvorani gasilskega do- ma (oder), ki bo služil za kultur- no-zabavne prireditve, pododer- je pa kot društveni prostor PD. V zaključni fazi gradnje je mrliška vežica in ureditev pokopališča. Lansko leto smo končali dolgo načrtovano cestno razsvetljavo, tudi iz sredstev samoprispevka in sredstev za razvojne programe. Veliko breme za KS predstavlja vzdrževanje krajevnih cest, ne sa- mo zaradi pomanjkanja sredstev za 18 km cest, temveč tudi zaradi pomanjkanja gramoza, kljub te- mu da polovica ozemlja občine leži na gramozu. Veliko prosto- voljnega dela, časa in denarja vlagajo člani strelske družine in kluba malega nogometa ter OO ZSMS Vitomarci v izgradnjo športnih objektov in objektov za preživljanje prostega časa mla- dih (kolikor ga sploh imajo), saj sredstev od samoupravnih inte- resnih skupnosti ni, kot da mladi na podeželju ne rabijo objektov take vrste in seveda teh dejavno- sti. Občutne pomoči družbeno- politične skupnosti smo bili dele- žni le pri gradnji štirirazredne os- novne šole in 2,5 km asfaltiranja lokalne ceste ter pri adaptaciji prostorov stare osnovne šole, v kateri imajo sedež pisarna KS, DPO, PD, DU, CZ in pošta ter klubski prostori 00 ZSMS, kate- re so si uredili sami z udarniškim delom in lastnimi sredstvi. Ob vseh navedenih dosežkih in uspehih, ki segajo dalj časa nazaj, je bistveno dejstvo, da so dani osnovni pogoji (razen ce- stne infrastrukture) za normalno življenje in za zajezitev odhoda mladih v večja mesta. Slednje je povzročilo pozitivne premike in kakovostnejše delo KS, DPO in društev. Pomembno vlogo so odigrali mladi, organizirani v OO ZSMS Vitomarci, ki je bila in je še pobudnik številnih aktiv- nosti in akcij. Zadnja taka je bila množično sodelovanje pri izved- bi volitev v delegatske skupščine. Kontinuiteta dela se kaže tudi v nenehnem napajanju članstva v prosvetnem društvu, KMN in SD tudi zaradi tega, ker sta iz njenih vrst zrasla strelska druži- na in klub malega nogometa, ki zadnja leta dosega številne uspe- he tudi v širšem slovenskem pro- storu na športnem in organizacij- skem področju. Vsi našteti uspehi so s še kvali- tetnejšim delom porok za učin- kovito izvajanje planskih nalog v srednjeročnem obdobju 1986/1990. Tako si bodo samou- pravni organi KS in DPO ter društva prizadevali za hitrejši razvoj sadjarstva in vrtnarstva, seveda zraven ostalih dejavnosti kmetijske proizvodnje, kajti 90 % prebivalstva je glavni ali dodatni vir dohodka iz omenjene dejav- nosti, ki pa je kljub velikanskim spremembam (melioracije in ko- masacije) še preveč razdrobljena. Zato si bomo prizadevali za več- jo strokovno pomoč pospeševal- ne službe in za izboljšanje med- sebojnih odnosov med KZ in ko- operanti, tako da bo kmet resni- čen dejavnik odločanja o rezulta- tih svojega dela. Drugi pomem- ben vidik hitrejšega razvoja z na- slanjanjem na lastne sile je raz- voj turizma, saj nam možnosti ne manjka, potrebno je le organizi- rati zainteresirane dejavnike ob pogoju, da bo kraj dobil vsaj ce- stno povezavo kot je treba. Zato tudi v srednjeročnih planih načr- tujemo modernizacijo lokalnih cest skozi naselje Hvaletince, Novinci-Slavšina in Drbetince, saj menimo, da je po 10 letih ča- kanja prišel tudi čas za nas. Za tako akcijo smo se odločili že pri uvedbi krajevnega samoprispev- ka, iz katerega bomo namenili 80 % sredstev za modernizacijo. Ker pa teh sredstev ne bo dovolj za 30% udeležbo, bomo, tako smo se dogovorili na zborih, uvedli poseben samoprispevek za dobo dveh let in ga namenili za modernizacijo lokalnih cest. Predvidevamo, da bomo zbrali 20 milijonov, tako da bomo del prispevali solidarnostno vsi kra- jani oz. uporabniki traktorjev in avtomobilov ter od katastrskega dohodka. Drugi največji delež pa bodo prispevali tisti, ki bodo neposredno vezani na cesto, od OD delavcev, tudi tistih, ki so na začasneip delu v tujini in od rej- cev piščancev — farm. Z lastnim delom, za delo zmožen krajan vsaj dva dni, bi zmanjšali stroške investicije, prihranjen denar pa namenili za vzdrževanje krajev- nih cest, kajti sedanja sredstva ne bodo zadoščala niti za najriuj- nejše, saj so danes naše ceste vse prej kot ceste. Tudi na področju zaposlova- nja oz. odpiranja novih delovnih mest si bomo prizadevali za odprtje delavno intenzivnega obrata v prostorih adaptirane stare osnovne šole, ki bi za de- lavce naše KS pomenil veliko pridobitev, zlasti za tiste, ki dne- vno zapravijo 4 ure s prevozom na delo in .z dela. Na področju družbenih dejavnosti bi naj kon- čali prizidek h gasilskemu domu, ki je na pol zgrajen, seveda ob fi- nančni podpori kulturne skupno- sti, vendar pa glede na predlog plana občine Ptuj naša potreba ni upoštevana in bo napol zgra- jen objekt prepuščen zobu časa, vložena sredstva pa ... Življenje v KS bodo popestrili, kot že vrsto let nazaj, člani S D in KMN ne-le z organizacijo vese- lic, ko jim je tako zaslužen denar edini vir dohodka za delovanje v osnovni dejavnosti in za vlaganja v nakup športnih rekvizitov ter izgradnjo športnih objektov. Ta- ko bodo člani strelske družine organizatorji skoraj tradicional- ne »Vitomarške noči« z ansam- blom Lojzeta Slaka in Mitom Trefaltom 7. junija. Prav tako bo klub malega nogometa organizi- ral tradicionalni nočni turnir v malem nogometu, kjer ne bo manjkalo zabave. Zraven, za no- gometaše postranske stvari, bodo sodelovali na prvenstvu Sloveni- je, v zveznem merilu pa v tekmo- vanju YURK ob obveznostih v lenarški ligi, kjer so lansko sezo- no bili prvi. Tudi OO ZSMS Vi- tomarci ima pri razvoju material- ne osnove KS veliko vlogo, saj zraven družbenopolitične aktiv- nosti ustvarja dohodek z organi- zacijo plesa (disco), ki je vsak petek, tako da finančno podpira investicijska vlaganja SD, KMn" in PD. Če hočemo zastavljene cilje uresničiti, bomo zlasti morali ra- čunati na lastne sile (tako kot v preteklosti), zato je beseda na zborih stekla tudi o organizira- nosti in učinkovitem delovanju KS. Zato bo najvažnejša naloga DPO motivirati vse krajane, tako da se bodo pričeli reševati bistve- ni življenjski interesi vsakega krajana, ki ima za skupni cilj hi- trejše razvoje celotnega kraja, kajti tudi vsak posameznik bo užival sadove skupne akcije. Ži- vljenjske probleme, kot so social- na varnost, urejanje medsosed- skih odnosov, oskrba s pitno vo- do oz. celotno infrastrukturo bo- mo pričeli reševati na nivoju va- si, v vaškem odboru KK SZDL, v katerem bodo zraven članov vaškega odbora tudi člani sveta KS in delegati v SIS. Tako mora vaški odbor biti mesto, kjer bodo vaščani urejali svoje in skupne probleme, objektivno obveščali ostale vaščane in oblikovali sta- lišča za delo delegatov v samou- pravnih organih, delegacijah ter se dogovarjali in usklajevali aktivnosti, ki so skupnega pome- na za kraj. Učinkovitost se mora doseči tudi z usklajevanjem ce- lotne strukture KS v okviru pred- sedstva KK SZDL. Vse naštete aktivnosti pa morajo imeti v vidu človeka-krajana, da bo vsak kra- jan dobil občutek pripadnosti tej skupnosti, kajti samo skupnost, ki skrbi za vsakega svojega člana in to takrat, ko mu je najtežje, lahko uresniči z ustavo oprede- ljeno vlogo in pomen KS. Drugi najpomembnejši dejav- nik je materialna in strokovna pomoč pri izvedbi zastavljenih ciljev, ki niso puhle želje, temveč nujna potreba, s strani SO Ptuj in njenih organov ter SIS. Meni- mo, da sedaj že frazo, nekoč pa ideal, da bomo zmanjševali zgo- dovinsko nastale razlike med va- sjo in mestom, pričnemo uresni- čevati s konkretnimi akcijami, ne pa samo z besedo, tako kot smo si zapisali v srednjeročnih planih občine, da bomo razvijali manj razvita področja Haloz in Slo- venskih goric, praksa pa ugota- vlja, da že precej časa kričimo za odprtjem vsaj ene gramoznice, da bi lahko za tisto malo denar- ja, ki ga imamo na voljo za vzdr- ževanje krajevnih cest, kupili gramoz in usposobili ceste. Po- dobno je pri modernizaciji lokal- nih cest, kjer zaradi geografske lege nimamo nobene regionalne ali republiške ceste, ki bi zagota- vljala prednost pri modernizaci- ji, modernizacijo lokalnih cest pa plan cestne skupnosti predvi- deva enako kot tistim KS, ki so vsako srednjeročno obdobje mo- dernizirale nekaj km, sedaj pa jim je preostalo le še asfaltiranje rtied njivami. Potrebno je pouda- riti, da tudi drugih večjih investi- cij v 40 letih ni bilo, razen iz- gradnje štirirazredne osnovne šo- le in modernizacije 2,5 km lokal- ne ceste ter obnove stare osno- vne šole. Sicer je res, da nismo na neki strateški pomembni geografski legi, vendar pa ne po svoji krivdi tu živi 1300 ljudi, občanov, drža- vljanov SFRJ, od katerih jih je 300 zaposlenih in se dnevno po 4 ure vozijo na delo in z dela, da kmetijskega potenciala ne ome- njamo, vključno z rejo v 11 piš- čančjih farmah, ki dajejo svoj prispevek družbi. Tudi zgodovi- na je že pokazala, da so ljudje v tem predelu dajali življenja za boljši jutri. Za vračilo pa? Poma- gaj si sam in ... Milan Kuri Glasujmo za lepšo bodočnost šola je naš drugi dom, kjer preživimo veliko časa in se na- učimo mnogo koristnega. Naša šola je zelo stara, dotrajana, pre- tesna in še veliko bi lahko našte- vali. Učilnice so prenatrpane z učenci, kjer imamo dvoizmenski pouk, tako da se včasih niti ne utegnejo prezračiti. Skratka, po- trebovali bi več učilnic s kaome- ti, laboratorijem in raznimi učni- mi pripomočki. Posebno si želi- mo novo telovadnico, kje bi si krepili zdravje in se usposabljali v športu. Zelo tesni so tudi pro- stori jedilnice, ki so povrh tega še vlažni in temni. 11. maja bo v Ormožu referen- dum, kjer bodo občani glasovali za lepšo ter novo šolo. Tudi jaz se veselim in želim, da bi referendum uspel, kajti sa- mo tako bomo prišli do nove šo- le. Mislim da ni občana, ki nam ne bi prisluhnil, tudi naši starši so ZA, kljub temu, da mi več ta- krat ne bomo hodili v osemletko. Te sreče bodo deležni otroci, ki se še sedaj varno stiskajo k svo- jim mamicam. Učenci, ki obiskujemo pouk v naši stari šoli, se bomo morali prilagoditi razmeram in čim bolj- še izkoristiti vse možnosti, ki so nam dane. Skrbimo tudi za čisto- čo posameznika in razkuževanje prostorov, da se ne bi razširile nalezljive bolezni. MENIMO, DA NE ŽELIMO PI^VEČ - BODITE ZA! PRO- Franja Grof 5. C razred OŠ Ormož n|ADI PREO ipajSKIM GLASOVANJEM V OBČINI ORMOŽ ' Želim si novo šolo — občanom Ormoža ob referendumu Sem ena izmed mnogih učenk OŠ Ormož. Ker nas je na šoli okrog 500, imamo pouk dvoizmen- sko. Naši vrstniki gredo ob enih domov, mi pa v šolo, že izmučeni od dopoldanskega učenja in zve- čer se vračamo včasih tudi v temi. Potem pa nas še sprašujejo, kako to, da je dopoldanska izmena zmeraj boljša v znanju kot popoldanska? In kak- šen je naš stik s starši? Vidimo jih le ob večerih in to le za kako uro ali včasih celo dve. Naša šola sto- ji že 87 let in če boste imeli čas, si jo pridite ogle- dat. Če ne boste imeli časa, vam jo opišem jaz. Najprej bi začela pri telovadnici, če bi jo sploh lahko tako imenovali, mogoče zato, ker je v njej orodje za telovadbo. Kaj pa ostali razredi? O njih bolje, da ne govorimo. Ko vstopiš na ta star parket, se prah kar dvigne. Učilnice so bile mišljene za 20 učencev, v razredih pa jih je več kot 30. Ker nas je toliko, imamo tudi pouk v kleti in če bi se je spravili popravljat tako kot smo se je mi, bi videli marsikaj. Miši, podgane in še marsikaj. Kaj pa jedilnica? O tej tudi bolje, da ne govorimo. V njej je pet miz, na katerih se mora najesti v 15 mi- nutah okrog 200 ljudi. Mislim, da sploh ne veste, v kakšnih razmerah prebijamo dneve in dneve v letu včasih tudi po 8 ur, ker če bi vedeli, bi imeli zdavnaj novo šolo, ne to staro, v katero so hodile že naše pra .. .babice, zato si želimo veliko novo šolo in priporočam na- šim občanom, da glasujejo ZA. Mateja Zemljak, 7/d, OŠ Ormož w Želimo si novo in veliko šolo Naše mesto je majhno, prav tako med najnerazvitejšimi'obči- nami v Sloveniji. Vsem je to zelo dobro znano, še posebej nam, šo- larjem, ki obiskujemo šolo, zgra- jeno leta 1899. Takrat je bilo dru- gače. Naše mesto v teh letih še ni poznalo avtomobilov in prav ta- ko imelo malo prebivalcev. Šola je bila zgrajena za 150 učencev. Za tiste čase je bila sodobno opremljena. Minevala so leta in naše mesto se je počasi razvijalo. Raslo je število prebivalcev, ži- vljenje v mestu je postajalo so- dobnejše. Gradile so se nove zgradbe, hiše, stanovanjski bloki, raslo je število različnih delovnih organizacij. Vse se je spreminja- lo, le naša šola je ostala zmeraj ista. In zdaj tudi jaz hodim že tretje leto na to šolo. Povedati moram, da je šola razdeljena — do petega razreda hodijo učenci v zgradbo na Hardeku, od pete- ga naprej pa v Ormož. Ko sem prišla s hardeške šole, se mi je zdela veliko lepša. Vendar sem kmalu spoznala, da nam marsi- kaj primanjkuje. No, naj začnem kar od začetka. Popoldanski po- uk, mar je sploh potreben? Po- poldneve, ko je zunaj najlepše, preselimo v šolskih klopeh in sledimo razlagi učitelja. Domov pridemo precej pozno, saj manj kot šest ur nimamo nikdar, celo sedem rednih ur imamo včasih. In kaj imamo potemtakem od dneva? Prav nič. Pozimi, ko je zunaj mrzlo, imamo telesno, vzgojo v naši telovadnici. Ta je tako majhna, da se v njej preriva- mo. Prostora imamo le za igranje odbojke, da o rokometu in ko- šarki sploh ne govorim. In kaj boste rekli na to, da smo v tej na- ši telovdnici videli ogromno pod- gano? Skoraj neverjetno, a žal resnično. Pa naša kuhinja? Je majhna in temna, v kletnih pro- storih. Med odmorom je vrsta za malico že v pritličju. Prav gotovo je, da teh osem mizic v mlečni kuhinji ne zadostuje za okrog dvesto učencev, kolikor jih naen- krat malica. Naša tehnična de- lavnica je prav tako v kleti. Raz- deljena je v dva dela, vendar ni- mamo vseh učnih pripomočkov. Letos smo se tudi prvič seznanili s fiziko in kemijo. V učilnici ni- mamo voae, ne primerne opre- me .. . Vse to nam preprečuje, da bi naredili nekatere poskuse. Pri kemiji so kar pogosti »nesodob- ni« poskusi, medtem se jih pri fi- ziki, kolikor je to mogoče, izogi- bamo. Ko nastopijo za nas ne- strpno pričakovani odmori, se kar vsujemo iz razreda in med »kašo« na hodniku komaj pride- mo do drugega razreda. Med glavnim odmorom se moramo zadrževati le v razredih. Temni, ozki hodniki za nas niso primer- ni, da ne govorim o šolskem dvo- rišču, ki je majhno in betonsko. Vendar, to še ni vse. Mladi smo in želimo si obilo zabave. Celo šolski plesi, katere skoraj vsi obi- skujejo, so nam prepovedani. Zakaj? V intervjuju, ki sem ga delala za novinarski krožek na temo »šolski plesi«, mi je tovariš ravnatelj odgovoril tako: »Nimamo primernega prosto- ra. Ker imamo dvoizmenski po- uk, bi lahko bili nekateri učenci prikrajšani...« Torej, kaj nam preostane po teh njegovih besedah? Odhaja- mo na ekskurzijo. Hodimo poča- si, a sami ne vemo kam. Okrog nas je gosta megla. Naenkrat se pred nami prikaže prepad. Me- gla počasi izginja. Zastrmeli smo ob pogledu na drugo stran pre- pada. Vidimo novo, veliko šolo zgrajeno za nas. Tovariš ravna- telj se nam smeje in nas kliče: »Končno, dobili smo novo šolo. Otroci moji pridite čimprej, da boste videli, kaj je to šola!!« Kli- ci se oddaljujejo ... »Vera, zbudi se«, zaslišim to- pel, mehak glas. Odprem oči in zagledam mamo. Sanje, to so bi- le le sanje!! Želim, iskreno želim, da bi se mi te sanje kmalu ures- ničile, seveda brez tistega prepa- da! Vera, 7/c, OS Ormož Potrebujemo novo šolo Opoldan, ko pridem v šolo, že odhajajo učenci dopoldanske iz- mene domov. V učilnicah je vse zelo staro. V kemijski učilnici bi potrebovali razne pripomočke in druge stvari, ampak to še ni vse. Zidovie že razpada, parket je obrabljen in še mnogo je stvari, ki bi jih lahko naštevali, pa so prav tako dotrajane. Po dveh šol- skih urah gremo k malici. V majhni kuhinji se stiskamo in prerivamo, da bi čimprej dobili malico in odšli v razrede. V kuhi- nji so tudi mize in stoli že stari. Po odmoru imamo telesno vzgo- jo. Tudi tu, v majhni telovadnici, se stiskamo in komaj je prostora za vse, da se razgibamo. Parket že odstopa in moraš biti kar do- ber.akrobat, da se lahko tam gi- blješ. V telovadnici se vzdiguje mnogo prahu in morali bi ogre- ti okna, a to je nemogoče. Vdiha- vamo prah s ceste in zraven kaš- Ijamo. Na šoli nas je 450 učencev, po- tem si pa predstavljate, kako je izkoriščen vsak prostor in vsaka minuta. Učenci OŠ Ormož želimo in upamo, da se bodo naši starši in krajani ob referendumu odločili ZA. Aleksander Šulek, 7. d OŠ Ormož TEDNIK - 8- "»ai '986 NAŠI DOPISNIKI - g Stran ..Gramo na delo" pripravlja in ureja Center za obveščanje In propagmido pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj - vodja SMIUANA ČERNEZEL. člani MARJET- ICA SLUGA, SUZANA MAJDIC, SILVESTER VUČAK, ANITA PEKLAR, JAMKO ARNUS, SERGEJA SORLI in IRENA HUNJET. Prispevke odd^ ali pošljite na umIov: OK ZSMS Ptuj, Trg MDB 1/11 (soba 20), 62250 PTUJ. Pero urednice Za nami je uspešno izpeljan 12. kongres ZSMS, pred na- mi pa novo obdobje novih nalog, ki smo si jih zadali. Delo iz dneva v dan bolj živi: v ponedeljek smo prejeli štafeto mlado- sti, ji pripravili kratek program. V soboto smo vstali na levo ali desno nogo, slabe volje, ali malo manj dobre in zvečer tipali obolele noge od pohoda v Mostje. Na koncu smo si oddahnili, ko smo se spomnili, da je pred nami teden prostih dni. Na ob- činski konferenci je velika gneča in miza polna pošte, vabil, sklepov in poročil. Ne pozabite na evidentiranje za mladinske delovne akcije in ne omahujte — bi ali ne bi — ampak se odlo- čite in pohitite s prijavnicamo. Naj vam zaupam še to, da se za dan mladosti obeta bogat program prireditev in do takrat osta- nite ali postanite »pridni« in še naprej »kongresno razmišljaj- te«, pa tudi kaj sporočite. Smiljana Tvorno delo po skupinah člani centra za obveščanje in pro- pagando pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj smo marca organizirali enodne- vni seminar za mlade, ki se v mladin- skih aktivih in osnovnih organizaci- jah ZSMS ukvarjajo z informativno dejavnostjo ali pa so za to področje zadolženi (predsedniki in člani komi- sij za informiranje, referenti za infor- miranje, člani novinarskih in dopisni- jkih krožkov,...) Število udeležencev ni bilo omejeno. No, priznati je treba, da gneče ravno ni bilo, toda udeležba je bila vseeno zadovoljiva. Udeležence seminarja smo seznani- li z aktualnimi nalogami mladih OK ZSMS Ptuj v prvem polletju letošnje- ga leta, z delovanjem O K ZSMS, nje- nih organov in delovnih teles s pou- darkom na delu centra za obveščanje in propagando, z družbenim siste- mom informiranja, pomenom infor- miranja v družbi, sredstvi javnega ob- veščanja, družbenim položajem in vlogo novinarja pri nas, s temeljnimi novinarskimi zvrstmi. Popoldan smo si ogledali studio ra- dia ftuj, nato pa delali v treh skupi- nah in sicer v skupinah za pripravo radijske oddaje, oglasne deske in gla- dila (le-to boste prejeli s pošto). Izka- zalo se je, da je vse udeležence naj- bolj navdušilo ravno delo po skupi- nah, ki je bilo tudi najbolj tvorno. Izmed udeležencev seminarja jih je precej pripravljeno aktivno delati v centru za obveščanje in propagando. Upamo, da se njihova pripravljenost ni pokazala le s prijavo za sodelova- nje, temveč, da se bodo dokazali z de- lom. I. Hunjet Naš glasbeni kulturni dan Minuli petek je bilo na naši šoli kar nekam praznično vzdušje. Pripravili smo glasbeni kulturni dan. Čeprav smo učenci višje stopnje 17. marca bili v Ljubljani in v veliki dvo- rani Cankarjevega doma prisluhnili matineji Simfoničnega orkestra, smo se že v načrtovanju dela za to šolsko leto odločili za še en kulturni dan z glasbeno vsebino. Učenci vseh oddel- kov razredne stopnje ter petih in sed- mih razredov so lahko prisluhnili za- nimivemu programu vokalne in in- strumentalne glasbe. Najprej je otro- ški pevski zbor naše šole zapel dve pesmi slovenskih skladateljev, nato so člani orkestra Glasbene šole iz Ptu- ja predstavili svoje instrumente - — med njimi je bila tudi naša tovarišica glasbene vzgoje Jerneja Bombek. V nadaljevanju so zaigrali nekaj skladb skrbno izbranih za nas, glasbene ne- strokovnjake, ljubitelje lepih zvokov. Ker v naši krajevni skupnosti že osemnajst let deluje moški pevski zbor, ki pod vodstvom tovariša Jane- za Bezjaka dosega lepe uspehe in la- skava priznanja, smo tudi njih pova- bili k sodelovanju na našem kultur- nem dnevu. V program šestih pesmi so uvrstili poleg treh slovenskih še ru- sko ljudsko, makedonsko in dalma- tinsko pesem. Ves glasbeni program smo popestrili s sestavki naših učen- cev in misel iz nekega spisa zapisali tudi kot naslov kulturnega dneva: Ra- di imamo glasbo. Program je povezovala Slavica Pi- ierko, predsednica UO Prosvetnega društva Markovci, obenem pa naša zunanja mentorica kulturno informa- tivnih interesnih dejavnosti. Takšni dnevi so dobrodošli in po- trebni, saj nam je s tem kulturno do- gajanje bližje. Valerija KO KOT Zakaj ne v dijaški dom? Vsi vemo, da je v sklopu ob- jektov SŠC Ptuj postavljen lep, sodobno opremljen dijaški dom. Namenjen je predvsem dijakom iz oddaljenih krajev, ki s prevo- zom izgubijo marsikatero učenju ali zabavi potrebno uro. Pričakovati je, da bo prosilcev za dijaške domove še in še, ven- dar je resnica po vsej Sloveniji drugačna. Dijaški domovi neiz- koriščeni samevajo, tamkajšnji zaposleni si jih prizadevajo na- polniti, da bi bil njihov obstoj vsaj kolikor-toliko ekonomičen. Nam pa se postavlja vprašanje zakaj tako? Je temu kriva nepravilna šti- pendijska politika, je mladina v teh letih še preveč navezana na starše, na dom, je bivanje v do- mu resnično predrago, se v njem res nič ne dogaja? Nekaj odgovorov na vsa ta in številna mnoga vprašanja sem dobila ob obisku v ptujskem di- jaškem domu. Že ob vstopu sem začutila, da vsi bivajoči v domu želijo, da bi bil lepo in domače urejen. Iz sob je bilo slišati pritajen šepet pri ponavljanju šolske snovi ali ve- sel smeh. Iz vsega je bilo čutiti domačnost in sproščenost. V učilnici, kjer se zadržujejo predvsem prvi in drugi letniki, je bilo kar preveč snažno in ureje- no z bogatimi stenčasi in skrbno porisanimi tablami. Vzgojiteljica Jasmina Ferk, ki ima pod svojim okriljem vseh 36 v domu bivajočih srednješolcev, je bila takoj pripravljena pred- staviti življensici utrip v domu. Za začetek me je skupaj z dija- ki seznanila s potekom delovne- ga dne. Prične se ob 6.30 z zajtr- kom, ki je do 8. ure. Dopoldan dijaki preživijo v šoli, ko se vrne- jo, imajo vse do 16. ure čas za kosilo. Od 16. ure do 18. ure so učne ure, po njej potekajo do 20. ure interesne dejavnosti. Od 20. ure do 21. ure sledijo učne ure za dijake s slabšim učnim uspehom in od 21.30 potekajo priprave na spanje. Ura namenjena interesnim de- javnostim je zelo bogata in mo- žna je velika izbira: literarrto dramski in plesni krožek vodi to- varišica Ferk kar sama in pri lite- rarnem krožku pripravljajo v aprilu izid vsakoletne številke UTRIPI, pri kateri sodelujejo prav vsi. Delujejo tudi šivilski, rokodel- ski, šahovski in foto krožek. Ima- jo tudi tamburaški orkester in vse povezujejo z glasbeno šolo v Ptuju. Poskrbljeno je tudi za šport, predvsem dekleta se zbira- jo na rednih »razmigovalnih« uricah v trim kabinetu, ki je v sa- mem domu, delujejo pa tudi športni krožki: odbojka v novi telovadnici in namizni tenis za mizo, ki jo postavijo kar v prosti učilnici. Ker je možnosti mnogo, so ne- kateri vključeni kar v več interes- nih dejavnosti. V domu je tudi knjižnica z bo- gatim knjižnim fondom, ki zaje- ma sedemsto knjig ter strokovno gradivo in vsi so pohvalili dijaki- njo Albino Potočnik, kateri gre največ zaslug za urejenost in de- lovanje knjižnice, ki je odprta vsako sredo od 18.30 do 19.00. Delujočih je tudi več komisij, v katerih so dijaki zelo aktivni: gospodarsko-prehrambena, ko- misija za samoupravna vpraša- nja, komisijo za medsebojne od- nose, za učnovzgojna vprašanja za higiensko-zdravstvena komisi- ja. Dramsko skupnost, ki je naj- višji organ v domu, vodi dijaki- nja Irena Valežič in ukvarjajo se z vsemi tekočimi zadevami. V domu pa niso aktivni samo zno- traj, ampak so odprti za navz- ven: sodelujejo z garnizonom D. Kvedra, so pobrateni s šolskim centrom iz Zagreba. Sodelovati nameravajo v Domijadi v No- vem mestu, za konec pa načrtuje- jo še skupen izlet, kar priča o pristnosti njihovih odnosov. Zraven vseh teh aktivnosti in prostovoljnosti pa še obveznosti: Dežurstvo v recepciji in kuhinji, skrb za red in čistočo in upošte- vanja dnevnega reda, v katerem se lahko najdejo luknje, če s svo- jim delom dokazuješ vrednost zamjanja. Čeprav je bil čas večerje, so mi še rade volje povedali, da nimajo pripomb ali pritožb, da so radi v domu, bliže so šoli, postajajo bolj samostojni, spoznavajo no- ve prijatelje, nikoli jim ni dolg- čas in hm ... hrana je dobra in z veseljem gredo po dodatek. Radi bi le, da bi jih bilo več, lahko bi sestavljali športne eki- pe, pnrejali plese m nenazadnje stroški bi se enakomernejše po- razdelili in tako še marsikomu omogočili bivanje v domu. Ker je iz kuhinje že prav pre- več lepo dišalo, sem se poslovila z željo, da jih še kdaj obiščem in da so tokrat vse, zdaj samevajo- če, sobe polne smeha in domi- slic. SERGEJA (posnetek: M. Ozmec) Mladi si želimo nov svet Maj. Pomlad. Ljubezen. Sreča, Mladost. Na tisoče mladih hiti proti tem idealom in vsi se zlivajo v reko, reko mladosti, reko bodočnosti, reko, katere tok bo tok prihodnjega sveta, reko, katere tok bo preusmeril življe- nje prihodnosti. Danes je svet eno samo bojišče. Grozote. Vojne. Pohlep. Sovraštvo. To so besede današnjega sveta. In v takšnem svetu mladi odraščamo. Raz- vijamo se v ljudi, ljudi, ki bodo gradi- li prihodnost. Rastemo in vsak od nas si v njem ustvari košček sreče, košček nečesa lepega in domačega. Sovraži- mo vojno! Ne razumemo, kako neki je mogoče hladnokrvno ubiti človeka. So bogastvo, pohlep in sovraštvo res zadovoljivi vzroki, zaradi katerih naj nekdo umre? Kaj pa je sploh sovra- štvo? Le čustvo, ki smo si ga izmislili ljudje! Le beseda, zaradi katere je umrio že toliko ljudi. Le pojem, ki včasih umori človeka. Ne maramo pohlepa, ne maramo pravičnosti, ki je pravična le za nekatere, ne maramo velikega sveta. Mar veliki ljudje, ki odločajo o življenjih milijonov, sploh vedo kako prijetno je zvečer sedeti ob obali in opazovati zvezde v dvoje? Mar vedo, kako prijetno je zapeti ob spremljavi kitare in morja? Mar vedo, kako lep je lahko ta veliki svet v majhnih doživetjih? In tak svet želi- mo in ga ustvarjamo mladi! Svet bodočnosti naj bo svet prija- teljstva, svet ljubezni, sreče! Naj bo to svet, v katerem se bodo vsi ljudje sve- ta prijeli za roke, črni, beli, rumeni, rdeči in ustvarili veliko verigo okoli sveta, verigo prijateljstva in sožitja. In členi te verige bodo spojeni med se- boj tako močno, da jih nihče-, res nih- če ne bo mogel več razdružiti. To bo svet, ko bodo ljudje znali posedati ob morju in prisluhniti njegovemu šepe- tanju. To bo svet majhnih, a čudovith ljudi, ki bodo živeli mirno in lepo kot v pravljici. Da takšen bo naš svet! Toda preden ga bomo ustvarili, se bomo morali še zelo potruditi! Naj- prej se bomo morali učiti in zopet uči- ti, kot je rekel naš dragi tovariš Tito. Nato bomo morali delati, delati, da bomo zgradili domove in tovarne in šole, pri tern pa bomo pazili, da bomo ohranili nedotaknjene vse tiste majh- ne kotičke, v katerih bomo potem ži- veli svoj mali svet. Uničiti bomo mo- rali vse orožje sveta, spremeniti miš- ljenje ljudi, ki vidijo bistvo življenja le v ubijanju, prisvajanju, odloča- nju... Da, daleč je še ta cilj! A mi se zave- damo tega, zavedamo se, da nas čaka veliko težav preden bomo ustvarili nov svet. Vemo pa, da ga bomo nekoč dosegli. Ce ne mi, pa naši otroci in otroci naših otrok. Kajti, če je želja v ljudeh zasejana tako močno, kct je želja po novem svetu v nas, se nekoč mora izpolniti. Da, izpolnila se bo takrat, ko bodo valovi v naši reki mladosti tako mo- čni, da bodo s svojim tokom odnesli vse slabe strani današnjega sveta. Mira Pernat Ples — odraz prijateljstva Na željo članov naše OO, ki še niso dobro obvladali plesnega koraka, ali pa ga sploh niso, smo v začetku tega leta poskušali tem našim, plesa željnim čla- nom pomagati. Zaradi izredne prizadevnosti Ivana Laha in Antona Lamberger- ja smo se z vsakodnevna vadbo naučili vseh najosnovnejših korakov. Dan za dnem smo se trudili in pridno vadili. Po štirinajstih dneh smo si pripravili za za- ključek še prijeten večer, kjer smo se lahko do onemoglosti naplesali. Tako bomo vsi mladi naše mladinske organizacije lahko vedno brez sramu odšli na plesišče in se zavrteli s prijetnim občutkom, da lahko plešemo zaradi razumevanja prijateljev, ki sta za nas vložila veliko truda in žrtvovala svoj pro- sti čas. OO ZSMS Mihovce-Dragonja vas Simona Korošec Vse za zdravo življenje OO ZSMS Mihovce-Dragonja vas je mladinska organizacija, ki veliko pozornosti posveča kulturi in športu. Tako imamo na področju športa vsak dan možnost igranja namiznega teni- sa, med fanti pa je še posebno veliko zanimanje za nogomet. V našem pla- nu dela za leto 1986 smo si med dru- gim zadali, da bomo pripravili tekmo- vanje v namiznem tenisu in turnir v malem nogometu. K sodelovanju bo- mo povabili vse mladinske organiza- cije v naši KS, prav tako pa bomo k sodelovanju povabili tudi mladinske organizacije iz ostalih krajev. Naj ta naš prispevek zaključim z željo, da bi vsi mladi čimveč storili za svoje zdravo življenje — za svojo zdravo prihodnost. OO ZSMS Mihovce-Dragonja vas MATEJA KOROŠEC Tudi srečanje lahko pomeni odkritje v SŠC Ptuj TOZD Srednja družboslovna ekonomska in na- ■"avoslovno matematična šola de- duje tudi klub Organizacije zdru- ženih narodov. Člani te interesne dejavnosti smo si v svoj program Postavili srečanje s študenti iz tu- l'ne, ki študirajo v Sloveniji. To Srečanje smo pripravili 16. aprila ^ naši šoli. . Vabilu so se odzvali študentje Zaira, Sudana, Palestine, Ne- pala in študentka iz Portugalske. Obiskalo nas je devet študentov. ki se sedaj v Mariboru učijo slo- venskega jezika. Za odrom v SŠC, kjer smo se zbrali, so se nam gostje najprej predstavili in nam nek^ poveda- li o svojih deželah. Č^eprav se študentje učijo slovenski jezik še- le nekaj mesecev, smo se lahko sporazumeli. Prisrčna je bila nji- hova predstavitev s pesmijo in oblačili iz svojih dežel. Prav tako smo jih Ptujčani razveselili s kul- turnim programom. Popeljali smo jih po šoli in jim pokazali studio, računalniške in nekatere druge specialne učilnice. Nato smo z gosti odšli na kosilo v dija- ški dom. Po kosilu se je razvil ži- vahen pogovor, izmenjali smo tudi naslove. Za popoldne smo načrtovali ogled gradu in muzej- skih zbirk. Študentje so lahko spremljali razlago vodiča kljub začetnemu znanju slovenščine. Ob slovesu smo si želeli, da se še srečamo in prizadevali si bo- mo, da to tudi uresničimo. DARJA PETROVIČ 12. kongres je za nami — pokongresno obdobje naj bo delo v Krškem je bil od 4. do 6. aprila 12. kongres ZSMS, na katerem so so- delovali tudi delegati mladih ptujske občine. Delo kongresa je potekalo plenar- no in v treh skupinah (družbenoeko- nomska protislovja socialistične sa- moupravne družbe in specifičen druž- beni položaj mladih, za razvoj revolu- cionarne vsebine političnega sistema socialističnega samoupravljanja, za ZSMS kot množično in najširšo fron- to mlade generacije). Udeleženci kon- gresa so na zaključni plenarni seji sprejeli vrsto predlogov, sklepov, sta- lišč in pobud (objavljeni so bili v Mladini, dne 11. aprila). Sprejeti skle- pi, stališča in pobude seveda niso za- gotovilo za spremembe v mladinski organizaciji in družbi nasploh, tem- več so le konkretna napotila za delo, ki pa jih bo treba s papirja prenesti v življenje, v prakso. I. HUNJET Kontaktna oddaja Radia Ptuj o mladih je bila v soboto, 19. aprila, od 18. do 19. ure. V živo. Z možnostjo, da nas pokličete po telefonu in vprašate karkoli v zvezi z mladimi, njihovo aktivnostjo, pobudami, problemi. Možnost vam je bila ponujena, a je niste izkoristili. Niti eden. Že res, da sodelujočim v oddaji (predsedniku OK SZDL in predstavnikom OK ZSMS) tem za pogovor ni zmanjkalo, toda namen oddaje v živo je vendarle nekoliko drugačen. i. Hunjet 10 - ZA RAZVEDRILO 8. maj 1986 - TEDNIK TEDNIK - 8. maj 1986 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 Aluminij-Rudar (TV) 1:1 (0:0) Nogometaši Aluminija so se v nedeljo popoldan na svojem igrišču v Kidričevem pomerili z Rudarjem iz Titovega Velenja. Srečanje, ki ga ie pred 250 gle- dalci dobro vodil Pahor iz Len- dave, se je končalo z izidom 1:1. V prvem in drugem delu so imeli domačini več zrelih priložnosti, dvakrat zadeli okvir vrat, vendar so v 70. minuti povedli gostje. Igralci Aluminija so v zaključku igrali na vso moč in tri minute pred koncem je Ivančič izenačil. Pa je bil Aluminij boljši naspro- tnik. priča tudi izjava trenerja Ruaarja Krivošeja. Ta je dejal, da so ga domačini presenetili, saj je pričakoval, glede na zadnje mesto Aluminija na lestvici, raz- sulo in slabo moštvo. Na koncu pa je moral priznati^ da so njego- vo moštvo domačim nadigrali in da ie Rudar točko osvojilprecej srečno. Aluminij je še naprej na zadnjem mestu. V sredo se je v zaostali tekmi v gosteh pomeril z vodilnim Mariborom, v nedeljo pa v Trbovljah z domačinom Ru- darjem, četrto ekipo lige. 1. k. Drava—Nafta 3:9 (1:5) Nogometaši Drave so v nede- ljo popoldan v Ptuju proti Nafti iz Lendave doživeli takšen po- raz, kot ga verjetno ne pomnijo. Gostje so zmagali kar z in za- mudili se vrsto zrelih priložnosti. Ze v tretji minuti ie bilo 2:0. po nevihti s točo, med katero tekme sodnik ni prekinil je bilo 3:0 za Nafto, nato je Mihelič znižal na 3:1, do polčasa pa so odlični gostje dosegli še dva zadetka in povedli s 5:1. V drugem polčasu je bilo podobno. Domačini so se sicer trudili, vendar so gostje spretno izkoriščali slabo igro do- mačinov na sredini igrišča in v obrambi ter zadevali KOt na tre- ningu. Zadetka za Dravo sta v drugem delu dosegla hitri Mihe- lič m Potočnik. Po zmagi Fuži- narja v Smartnem ie Drava zno- va zadnja, v prihodnjem kolu pa se bo v Mozirju pomerila z vocfil- nim Elkrojem. 1. k. MOTOKROS Prvega maja je bila v Petrinji prva dirka za državno prvenstvo v kategoriji do 125 ccm. Pred 8 tisoč gledalci je po enakovred- nem boju zmagal Zdovc (Breži- ce) pred Urbanijo (Lukovica). Frangež je osvojil štirinajsto, Gajser pa 17. mesto, kar je za pr- vo dirko nove sezone dober re- zultat. Četrtega maja je bila v Novi Gorici druga dirka za DP v kate- goriji do 250 ccm. Zmagal je Av- belj (Brežice) pred Simčičem (Ja- strebarsko). Ptujčan Krištof je osvojil 14. mesto. Na isti dan sta bili pri Lenartu dve zanimivi dirki. Na medna- rodni dirki prikoličarjev sta zma- tala Schvvediman in Stettler iz vice pred parom Mathis — Mathis iz Avstrije in Dancema Anles — Harsen. Na pozivni dir- ki motokrosistov Slovenije in Hr- vatske v kategoriji do 125 ccm je nastopilo 30 tekmovalcev. Zma- gal je domačin Vindiš pred Fran- gežem (Ptuj), Hamlerjem (Le- nart) in Gajserjem (Ptuj). F. B. Najboljši s pozivne dirke pri Lenartu, levo Frangež. desno Gajser (foto T. Ačko) Uspešen nastop ptujskih šahistov Finale najbolj množične šahovske manifestacije v Sloveniji — pokala maršala Tita — je bil tokrat v Mariboru. V vseh konkurencah — moški, ženski in mladinski — je nastopala celotna slovenska ša- hovska elita. Tekmovanje je potekalo po švicar- skem sistemu. Le malo je manjkalo pa bi se Ptujčanom uspelo uvrstiti v zvezni finale, ki bo sredi maja v Pulju. Znano je, da vodijo na zaključni — zvezni finale le prva tri mesta v moški in prvo mesto v ženski konkurenci. Kljub temu da so si šahisti MlP-a de- lili tretje mesto, pa to za finale ni bilo dovolj, saj so njihovi neposredni tekmeci-šahistii ljubljanske ISKRE imeli boljši rezultat po Bucholzovemu si- stemu. Vrstni red v članskih vrstah: 1. ŽŠK Maribor/ Metalna 10, 2. Domžale 7, 3. Iskra Ljubljana 7, 4. MIP Ptuj 7, 5. Vrhnika 6, 6. Kovinar 6, 7. Raden- ska 6, 8. Murka 5, itd. V ekipi Ptujčanov so nastopili Polajžer, Brglez, Šeruga in Žganec. V prvem kolu so premagali lju- bljanski Litostroj 2,5:1,5, v drugem so igrali z eki- po Slovenj Gradca neodločeno 2:2. Tretje kolo je prineslo poraz s kasnejšim drugouvrščenim mo- štvom - DOMŽALAMI 2,5:1,5. Sledita še dve zmagi — v četrtem kolu z Radensko z rezultatom 2,5:1,5 in v zadnjem kolu z Murko z istim izidom. Ob tem velja nekaj besed še igri posameznikov: Steber ekipe — mednarodni mojster POLAJŽER je igral solidno, saj je na 1. deski dosegel 60 % točk 3 (5). Podobno lahko ocenimo igro Brgleza, ki je dosegel polovico možnih točk ha 2. deski in se razvija v kakovostnega igralca. Svoje kvalitete je zopet potrdil Šeruga, ki je do- segel celo 70 % točk 3,5 (5). Nekoliko slabše je to- krat igral če Žganec, ki je edini padel med mejo 50 % 1,5 (4). Solidno sta zaigrali tudi članici Košanski in Kreže, ki sta prav tako dosegli 4. mesto. Vrstni red: 1. ŽŠK Maribor-Metalna 10; 2. Domžale 8, 3. Murka 6, 4. MIP Ptuj 6; 5. Kovinar 6 itd. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, borbe- no in je potekalo v športnem ozračju. D. Klajderič ROKOMET v soboto in nedeljo v republi- ških rokometnih ligah tekem ni bilo. Dolžni pa smo vam rezulta- te tekem, ki so bile pred prazni- ki. Članice RK Drava so se v go- steh pomerile z Novim Mestom in izgubile z 22:29 (10:15). Člani so igrali doma s Krogom in izgu- bili z 20:30, Velika Nedelja je iz- gubila na Ravnah, Ormož pa v Mariboru. Mladinci Drave so doma z 20:21 izgubili z Bakovci, svetla točka pa so znova bile mladinke, ki so v Mariboru proti Braniku zmagale s 26:8. V soboto popoldan se bodo članice Drave v Ptuju pomerile z Veto iz Ljubljane (ob 17. uri), v Ormožu pa bo srečanje sosedov Ormož — Drava (ob 19. uri). 1. k. Kneževič in Šeruga — zvezna šahovska sodnika Sočasno s turnirjem je na Bledu potekal tudi seminar za zvezne sodnike, ki so se ga udeležili trije člani ŠD MIP: Milan Kneževič, Mi- lan Šeruga in Boris Rojic. Vsi trije so že opravili izpit, vendar pa bodo najmlajšemu — Rojicu naslov zaradi premalo sojenj priznali šele čez kako leto. SD MIP torej ne skrbi le za tekmovalno plat šaha, ampak svoje člane pripravlja tudi za druge šahovske naloge. Vsem trem članom če- stitamo! D. Klajderič 12 — ZA RAZVEDRILO 8. maj 1986 - T2DNIR TEDNIK - 8. maj 1986 OGLASI IN OBJAVE - 13 Mladi mesecu mladosti v počastitev meseca mladosti so pri občinski konferenci mla- dih v Ptuju pripravili pester pro- gram športnih prireditev, ki se bodo pričela že to soboto, 10. maja, zaključila pa v soboto, 24. maja, ko bo tudi osrednja kultur- na, športna in zabavna manife- stacija. Tekmovanje v nogometu bo verjetno ena najbolj množičnih disciplin, saj se je zanjo prijavilo kar 32 ekip, tako da bo potekalo to soboto v štirih skupinah. Po osem ekip bo merilo svoje spo- sobnosti na igrišču v ptujski vo- jašnici pri OŠ Ivan Spolenak, pri OŠ Tone Žnidarič in ob ne- kdanji kovinarski šoli v Ptuju. Isti dan — to soboto se bodo na stadionu v Ptuju pomerili košar- karji. Prijavljenih je 13 ekip iz ra- zličnih krajev v občini. V šahu se bo pomerilo 15 ekip, tekmovanje pa bo potekalo v so- boto, 24. maja, v Klubu mladih. Isti dan pa bodo potekala še tek- movanja v rokometu — na sta- dionu Drava, v košarki — prav- tako na stadionu, v pikadu — v klubu mladih, v streljanju — 24 ekip se bo pomerilo v športni dvorani Mladika, v plavanju — 5 ekip se bo pomerilo v Ptujskih toplicah ter v kegljanju — 11 ekip se bo pomerilo v prostorih kegljišča Drava. Tekmovanje v namiznem tenisu bo potekalo v soboto, 17. maja, na igrišču pri Mladiki, med seboj pa se bo po- merilo 16 ekip. Osrednja slovesnost ob dnevu mladosti pa bo v soboto, 24. ma- ja na igrišču za športno dvorano Mladika. Od 18. ure naprej bodo mladi po letih in srcu lahko spremljali podelitev priznanj O K ZSMS, podelitev pokalov in pri- znanj najbolje uvrščenim špor- tnim ekipam, kolesarski mara- ton, šaljiva tekmovanja, stojnice alternativnih gibanj in še kaj. Mladino in občane vabijo, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu! M. Ozmec Kulirčkova pošta na ormoškem območju v dneh od 17. do 24. aprila je po progi^>Štajerska — S« poto- vala kurirčkova pošta 86 po or- moškem območju. Kurirčkovo torbico so pionirji — kurirji prevzeli od ljutomer- skih v llovcih in jo nosili čez Kog, Središče, Ormož, Ivanjkov- ci, Runeč, Tomaž, Veliko Nede- ljo in Podgorce, kjer jo vedno prevzamejo pionirji ptujskega področja. Na vseh postajah so pionirji pripravili lepe programe na pro- slavah in srečanje z borci NOV. Osrednjo prireditev v počasti- tev sprejema kurirčkove pošte v Ormožu so pripravili pionirji — učenci osnovne šole Ormož in šole »Stanka Vraza«. Po izbranem kulturnem pro- gramu je spregovoril gost iz Ma- ribora — nekdanji kurir tovariš Drago Miklavec iz kurirske po- staje S 9, ki je bila na Pohorju in preko katere so vodile redne zve- ze proti Slovenskim goricam ter Prekmurju, kar je bilo zlasti po- membno za delovanje kurirjev na našem terenu. Ob slovesu nam je iz njegovih besed ostala v srcih misel: »Spo- štujmo preteklost, da bomo znali ceniti prihodnost«. M. R. Jutri predaja kurirčkove pošte v Gočovi v aprilu in maju je potekala množična akcija slovenskih pio- nirjev - KURIRČKOVA PO- ŠTA, ki je na območju ptujske občine začela svojo pot v četrtek, 24. aprila, zaključila pa jo bo ju- tri, ko bodo v Gočovi pošto spre- jeli pionirji iz lenarške občine. Štajerska proga »Š« je imela začetek poti v Gornji Radgoni pred šolo Jože Krenečič, pionirji ptujske občine pa so jo sprejeli od pionirjev občine Ormož. Ta- ko skupaj s Kurirčkovo pošto iz- vajamo tudi širšo akcijo v okviru usposabljanja mladih v sploš- nem ljudskem odporu, saj so lo- kalne poti vodile mimo številnih obeležij iz NOB, enote narodne zaščite pa so poti, po katerih so mladi nosili svojo pošto, tudi pri- merno zavarovale. Poleg tega pa so k sodelovanju povabili še čla- ne ZZB NOV, ki so jim bili s svojimi izkušnjami v pomoč na poti in na mitingih, kjer so jim pripovedovali svoje spomine na vojno in mlade kurirje. V vsaki šoli so napisali tudi pozdravno pismo, ki so ga ob predaji kurirč- kove pošte prebrali in priložili v torbico. Pionirji pa so v tem času tudi v pisni obliki sporočali gla- silom — kot so Ciciban, Kurir- ček. Pionir, Pionirski list in Ra- dio-Tednik — kako sami doži- vljajo to vsakoletno spominsko manifestacijo slovenskih šolar- jev. V času od prevzema Kurirčko- ve pošte v Forminu pa do jutri, ko jo bomo Predali v Gočovi, so kurirji prehodili poti med Goriš- nico, Zavrčem, Cirkulanami in Leskovcem; bili so v Podlehniku in Rodnem vrhu, Žetalah, Sto- percah in Kidričevem. Na mitin- gih so združili tudi praznovanje dneva OF slovenskega naroda in praznovanje 1. maja — delavske- ga praznika. V torek je Kurirčkova pošta nadaljevala pot prek Hajdine, Brega, Vidma in Sel v Markovce, od tam pa v sredo prek Dornave in Polenšaka v Juršince. Danes ob 13. uri bo velik zaključni mi- ting pred OŠ Tone Žnidarič za vse ptujske šole, prišli pa bodo še pionirji iz Grajene in Juršinc. Slednji bodo pošto predali mla- dim iz Grajene. Jutri bodo torbico prevzeli pionirji iz OŠ Destrnik,ki jo bo- do skupaj z mladimi nosilci iz Trnovske vasi in Vitomarc pre- dali ob deseti uri pionirjem — kurirjem iz občine Lenart. Pred OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem je bil miting v ponedeljek ob 13. uri. Foto: mš Težave z vodo Odstranjevanje parketa (foto M. Ozmec) V telovadnici Srednješolskega centra Dušan Kveder poteka po- pravilo približno 100 m' parketa. Konec preteklega leta so namreč opazili, da je prišlo do poškodbe zaradi vdora vode iz j^aškov v shrambah za orodje. Počila je namreč kanalizacijska cev, ki od- vaja zunanje vode. Z normalnim sušenjem parketa ni bilo mogoče posušiti, zato so delavci DO Zvezda Maribor odstranili par- ket. Pred prvomajskimi prazniki so delavci te delovne organizaci- je opravili meritve vlažnosti in priporočali nadaljno sušenje podlage iz estrihov. Ce bodo ponovne meritve v tem tednu pokazale, da je podla- ga suha, bodo do konca m^'a po- novno položili parket. Informa- cijo smo dobili od predsednice komisije za upravljanje s telo- vadnico SŠC Anice Kvas. D. L. Tako delovno je bilo v petek, 2. maja, pred domom krajanov in sa- mopostrežnico bratje Reš v Ptuju. Skrb za lepše okolje Blizu 20 krajanov v ptujski KS bratov Reš je namenilo enega od preteklih I. majskih prazničnih dnevov tudi za urejanje okolja pri svojem domu krajanov in sa- mopostrežnih Emone — Mer- kur. Okopali in uredili so cvetli- čne gredice in nasploh polepšali ta del svojega okolja. Ker akcija še ni v celoti končana, bo še pri- ložnost tudi za tiste, ki tokrat ni- so prišli na vrsto. Vodstvo KS in mladinska organizacija že v na- prej vabijo k polnoštevilni ude- ležbi. Datum in čas akcije bodo sporočili ulični poverjeniki. JOS Čez prvomajske praznike so miličniki postaje milice Ptuj in oddel- kov posredovali le v treh prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno hu- do in tri lažje telesne poškodbe. V novem tednu od 5. maja naprej pa so žal posredovali že v prometni nesreči s smrtnim izzidom. Vzroki nesreč so bili pretesno srečevanje, izsiljevanje prednosti in neprimerna hitrost voz- nikov. SMRT KOLESARJA V torek, 6. maja, ob 0,30 uri je izven naselja Kidričevo prišlo do hude prometne nezgode, ki je žal terjala že četrto letošnjo smrtno žrtev. Kolesar Ignac Plajnšek iz Spodnje Hajdine se je peljal iz smeri Kidričevega proti F*tuju. Pri kilometrskem kamnu 21,7 mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Ivan Homan iz Kamnika. Zaradi pretesnega srečevanja je prišlo do trčenja, pri čemer je bil kole- sar Plajnšek zelo hudo telesno poškodovan in je kasneje v ptuj- ski bolnišnici zaradi tega umrl. Podrobnejše vzroke nesreče še raziskujejo. OTROK SKOČIL S KOLESA Do hude nesreče je prišlo tudi v nedeljo, 4. maja. Voznik oseb- nega avtomobila Maksimilijan Krajnc iz Ftuja se je peljal skozi Lancovo vas in dohitel kolesar- ko, ki je na kolesu peljala otroka. Ta je skočil s kolesa, zaradi česar ga je avtomobil zadel in hudo poškodoval. TRAKTOR SE JE PREVRNIL V soboto, 3. maja, se je na Hu- mu pri Ormožu Franc Masten s traktorjem peljal po poljski cesti. Ko je pripeljal do kraja kjer je zemeljski plaz odtrgal del poti, se je traktor prevrnil. Masten je pri tem dobil hude poškodbe. -OM Zrušila se je stena hale v petek, 2. maja nekaj po petnajsti uri se je zrušila severna stena proizvodne dvorane Planikine tovarne obutve v Majšperku. Kot smo izvedeli, je prišlo do porušitve stene zaradi tega, ker so dva dni pred tem gradbeni delavci pri izkopu temeljev za novo halo preveč podko- pali temelje obstoječe. Ker je vse skupaj razmočil še dež, stena ni zdr- žala. Na srečo ni bil nihče ranjen niti poškodovan, saj se je nesreča zgodila med prazniki. Materialna škoda pa je vsekakor precejšna. -OM Del porušene hale dan po zrušitvi (foto: M. Ozmec) V znamenju 12O-letnice RK Slovenije v soboto, 10. maja, se bodo v dvorani gasilskega doma v Ptuju zbrali delegati krajevnih organizacij RK na skupščini, ki bo letos po. tekala v obeleževanju 120-letnice Rdečega križa Slovenije s pregle. dom dela v preteklem letu ter sprejemanju programa in finančnega plana za leto 1986. Na območju ptujske občine beležimo v letu 1985 9.772 člana Rdečega križa, 33 aktivov v organizacijah združenega dela, v osnov- nih šolah je 8000 mladih članov ter v srednjih šolah 2300 mladine Rdečega križa Slovenije. Poleg dejavnosti na področju LO in DS, poizvedovanja, nege bolnika in poškodovanca, tečajev za socialne ekipe, prve medicinske pomoči in preprečevanja nesreč, zdravstvene vzgoje in izobraževanja ter solidarnosti, socialne dejavnosti in pomoči ob elementarnih nesre- čah je pomembno prostovoljno darovanje krvi. Lani smo imeli v ptujski občini 3566 odvzemov krvi: 2652 iz organizacij združenega de- la in 914 iz krajevnih organizacij Rdečega križa. Osmi maj pa obeležujemo tudi kot dan Rdečega križa po vsem svetu, v spomin na rojstvo njegovega ustanovitelja Henrija Dunanta. Madžarski pevci v Ptuju Jutri se bodo ptujskemu občinstvu v dvorani Narodnega doma predstavili pevci moškega zbora Svoboda iz Budimpešte. To je zbor Zveze zadrug lahke industrije, ki bo nastopal v Dobrni in Ptuju na povabilo Komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja. Koncert bo ob dvajseti uri. Ptujski pevci bodo gostovali v Budimpešti v začetku junija. V soboto revija otroških in mladinskih zborov Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj pripravlja v soboto, 10. maja, v avli Srednješolskega centra v Ptuju 27. revijo otroških in mla- dinskih pevskih zborov. Revija se bo pričela ob 16. uri, na njej pa se bo predstavilo 28 pevskih zborov, oziroma 1.300 pevcev, zato si jo vsekakor velja ogledati. —OM TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsico dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjako- va 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan šneberger. Uredni- štvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 3.000 dinarjev, za tuji- no 4.200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.