Stane: Za celo leto.....K 20 — za pol leta......« 10 — za Cetrt leta ......5"— za 1 mesec......« 1'70 Posamezna gtevilka 60 vin. Urednigtvo in upravnigtvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovzu), pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik.. V pojasnilo. Zadnjo soboto smo prejeli iz Ljubljane vest, da nam namerava antanta ukrasti velik kos naSe zemlje, uniciti najboljSi del naSega naroda ter nam zapreti pot na morje, da se zaduSimo na kopnem. Pozvalo se nas je, da se zberemo Tse stranke brez razlike narodnosti ter protesti-ramo proti velikeruu nameravanemu zlocinu na naSem narodnem telesu in na nasi drzavi. PozTali smo tudi ptujske Nemce. Smatrah smo za naSo narodno in drzav-ljansko dolznost, da smo dovolili t tern za Jugoslavijo tako vaznem. zgodovinskem tre-nutku porabo nemSkega jezika in preSitali tudi njihovo resolucijo. Postopali smo v smislu narocila od zgoraj ter imeli pred ocmi na& veliki narodni interes, kateremu smo za tre-nutek podredili manjSega t. j. ne pripu§6ati niti tako zvanih Nemcev niti nemsfiine v javnost. Izrazitost slovensko-narodnega obi-ljezja v zasebnem in javnem zivljenju nam je glavni in najsvetejSi evangelij. 8 tega stalisca grajamo, da socijalisticna stranka tiska dvojezifiine lepake. Politi&en uspeh bi bil mnogo vecji, ce ne bi pridobila samo pristaSev, temvec bi taiste tudi privedla nazaj k materi Sloveniji, ne pa da jib. Se ponemcuje. ! Jadransko vprasanje — Ultimatum. V Parizu se zopet baranta z ozemljem, ki je naSe po naravi in na katarem bivajo izkljucno, ali pa po ogromni viSini Jugoslo-vani. Dolo6a se kon6na meja med naso drzavo in med Italijo in odlociti se ima, ali naj bo Italijan brezobziren gospodar Jadran-skega morja, ali pa, ce se naj tudi nam od- j Pravljice Bozene Nemcove. ! : Prevedel Dr. P. ¦ ¦ (Nadaljevanje.) „Ajdi torej v Crni gozd in bodi nema !" je zakli-cala starka in se dotaknila s Sibo blede MariCke, ki je padla zaCarana na zemljo. — Crni gozd je bil lasl nekega mogoCnega kralja, ki je imel edinega sina, po imenu Milivoja. Kraljevic je bil strasten lovec. Neko jutro je stopil pred mater in rekel: „Ljuba marnica, danes se mi je sanjalo, da sem ustrelil krasno ko§uto. Naj delam, kar hoCem, povsod vidim tisto koguto pred oCmi. Prosi oCeta, naj me pusti na lov." Mali je svarila Milivoja, ker se mu lahko na lovu pripeti nesreCa, a vse zaStonj, Milivoj je prosil in prosil, dokler ni omehCal stargev. Dvajset izkuSenih lovcev ga je spremljalo v Crni gozd. Blizal se je veCer in obilo zverine je bilo postre-Ijene, Milivoj pa ni naSel bele koSute, o kateri se mu je sanjalo. Jezdil je krizem po gozdu in v svoji lovski ognjevitosti niti ni opazil, da se je oddaljil od svojih ovariSev. Prijezdi na majhno planoto, kjer je na sredi stalo nekoliko grmov. Zdi se mu, da se v njih nekaj beli, in takoj napne lok in si misli: „Cakaj, to bo tista koSuta." 2e meri, kar skoCi izza grma prekrasna deva, pade pred Milivojem na kolena in dvigne prosece roke k njemu. Bila je MariCka. Ko se je prebudila iz omed-levice, v katero jo je vrgla Carodejna babiCna gibica, je sliSala lovski rog in konjski topot in se skrila za grmom. prejo vratca v veliki svet. Ce bo reSeno jadransko vpra&anje praviCno, kakor zahteva-mo mi, nam zasije na jugu trajni mir. Ce se pa zagreSi nasilje nad Jugoslovani, potem je naravno, da bomo razjarjeni stiskali pesti in se vnovic pripravljali na osvoboditev svojih bratov. Antanta, ki nam je med vojno obetala pravico, je pozabila na svojo dano besedo. Mesto oljke miru po&ilja nam sedaj..... ultimatum. Anglija in Francija postavila sta se popolnoma na stalisce Italije. Italija pa zahteva, kakor znano GoriSko z Gorice, del Kranjske, posebno ipavsko dolino do Idrije, Istro, pristaniSce Reke, Zader, otoke Losin, Pelagrus in Vis in nekako gospodstvo nad Jadranskim morjem sploh. Ako se ne sprejme ultimatum, se Italija pooblasca, da uveljavi takozvani londonski pakt. V tern londonskem paktu, ki je bil sklenjen leta . 1915 proti Avstro-Ogrski, bi pa za nas isto-tako bilo zgubljeno naSe Primorje, Trst, Go-rica, Istra in Reka. Ponuja se nam torej le dvojno zlo, eno hujSe od drugega, in med tema nam je voliti. NaSa vlada Se ni dala koncnega odgo-vora, zahtevala, je Se raznih pojasxil. Ni pa dvoma, da ves narod odlocno odklanja tako ultimarum, kakor londonski pakt. Ta volja se je jasno pokazala na mnogoStevilnih pro-testnih shodih, ki so se vrSili zadno nedeljo Sirom naSe drzave. Tudi Ptuj in ptujski okraj, se je pridruzil tern protestom. Nikdar ne bomo priznali nasilja, s katerim se nam hoce iztrgati najlepSi del naSe domovine, najboljSi del naSega naroda. Ako je tudi antanta poteptala v tla vzviSeno nacelo velikega Wilsona o samoodlocbi narodov, nam ostane to nacelo sveto. Jugoslovani bodo sami odlo-cevali o svoji usodi. Kakor smo otresli tisoc-letnega turSkega in nemSkega jarma, tako bomo vedeli tudi reSiti novega italijanskega suzenjstva, neodreSene dele svoje domovine. Ako se nam ne prisodi zlepa, kar nam „Kako si zaSla sem, krasna deva ?" je vpraSal Milovoj. Namesto odgovora pa je polofila roko na usta in 2alostno odkimala z glavo, Ce§, da ne more govoriti. „Ti si nema ? Oh, gkoda!" je zaklical Milovoj, ji pogledal v krasne oLi ter jo vzdignil od zemlje. Vzel je rog in zatrobil lovcem na znamenje. Lovci so se polagoma zbirali od vseh strani: „Meni se zdi, da je na§ kraljevic" ujel gozdno vilo namesto kogute", je Se-petal star lovec tovan'Su. Kraljevic" je videl, kako rado-vedno ogledujejo vsi MariCko, in je rekel: „Ta deva je kraljevska princesinja, ki jo je odnesel neki Carovnik. Na Cudovit naCin mu je uSla in pri§la sem. Goto me je viSja moC priganjala na lov, kajti sirota bi bila tukaj gladu umrla." Kraljevic" je vedel, kako bo uclnkovala izmiSljena pravljica na lovce, ki so poskakali s konj in ji izkazovali Cast. S prijaznim nasmehom jih je ona zahvaljevala in si pridobila njihovo naklonjenost. Milivoj je ukazal, da morajo o devi molfiati, dokler jim ne do-voli govoriti. V Sumu in hrupu so se vraCali lovci v grad in opazili, da je odpeljal Milivoj MariCko v svojo sobo. „No, ali si ujel tisto koSuto, ki ti ni dala miru ?" je vpraSal oLe Milivoja. „Seveda sem jo, oce, po vecerji vam jo pokaiem." Ko so jedli, je vzel Milivoj od najokusnejSih jedi na zlat kroinik in nesel MariCki. „KoSuti nesem," je pove-dal materi. „Cudna mora biti ta koSuta", je rekla kraljica. „Rada bi jo videla." Takoj jo pripeljem", je odgovoril kraljevic in hitel v svojo sobo. Tukaj je naSel MariCko s knjigo v roki in je vpraSal, Ce zna Citati. MariCka je prikimala. gre po bozji in cloveSki postavi, ne utihne nikdar bojni klic : „Gorica, Trst, Reka!" Gospodarstvo. Terjatve V Avstriji. Slovenski denarni za-vodi snujejo posebno druzbo, ki si bo stavila rjalogo, da iztirja naSe terjatve v Avstriji, ki jih je postavila avstrijska vlada svoj cas pod zaporo. NaSim upnikom priporocamo zato, naj ne sprejemajo placila svojih terjatev v nemSki valuti, ker je ta vsak dan slabSa, pa tudi ne v nekolkovanem denarju, ker je njega uvoz v Jugoslavijo prepovedan. Podrobna izvestja daje zacasno tajnik organizacije dr. Jos. Hacin, odvetnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica St. 8. Licencovanjezasebnihirebcev. Licencovanje zasebnih zrebcev bo dne 10. februarja v Ptuju (sejmiSce), dne 11. februarja v Mari-boru (sejrniSce), dne 12. februarja v Ljutomeru (na trgu), dne 14. februarja v Slovenjgradcu (na trgu), dne 15. februarja v Celju (pred Narodnim domom). Pricetek vsakokrdt ob devetih dopoldne. Za~potjetlelce. Na ministrski seji je bilo 24. t. m. sklenjeno, da se nabavi za 150 milijonov din. 10.000 pflugov in 30.000 volov. Volove se bo kupolo doma, pluge pa po naj-nizji ponudbi, ki bo predlozena. Plugi, in volovi bodo v pomoc sirom aSnim poljedelcem. Za na§o sladkorno industrijo. Pred par dnevi se je vrSila v Becgradu v ministrstvu seja delegatov sladkornih tvornic v Jugosla-viji. Na seji se je sklenilo ustanoviti Udruzenje sladkornih tvornic v drzavi SHS s sedezem v Osijeku. Centralizacija veleposestev. Vlada name-rava izvesti centralizacijo vseh velikih po-sestev, posebno gozdov in rudnikov v Bosni. Ker se bo na ta na6in gozdarstvo in rudar-stvo silno povzdignilo, bo imela vlada od tega nov vir dohodkov. „In morebiti tudi pisati ?" MariCka je zopet prikimala. „lzvrstno; torej mi lahko napi§e§, kdo si, kako se imemiies" in kaj se je s teboj zgodilo ?" MariCka je napisala, kako se imenuje in da je iz te in te vasi, hCi kmeta Luke, pet let od doma. Kje je ta Cas bila, tega ne sme nikomur povedati. Ce ji hoCe kraljevic izkazati dobroto, naj jo pelje k njenim stari§em. „Ne, ne", je rekel Milivoj in jo prijcl za roko, „ti ne smes" veC odtod; jaz te imam rad in te hoCem vzeti za 2eno." MariCka je ialostno odkimala in zapisala: „Nesre-Cen bog!" „Kako bi mogel biti s teboj nesreCen? Samo reci, da me imag rada, potem greva k starigem, vse drugo bo moja skrb." MariCka se ni dolgo branila. Podala je Milivoju roko in gla sta v dvorano. Stargi so ostrmeli, ko je sin namesto koSuto pripeljai tako krasno devo, ge bolj pa so se zaCudili, ko je rekel, da bo ta deva njegova iena. ZaCetkoma starigem ni bilo po volji, toda nevestina krasota in sinova prognja jih je omehCala, in nato so slavili poroko tako slavnostno, kakor zahteva Cast kraljevega roda. V ljubezni in sreCi je 2ivela MariCka s svojim mozem. Nekega dne pa pridejo poslanci, da se bliza sovraina vojska. Nastal je jok po gradu; Milivoj se je poslovil od starigev, poljubil zadnjikrat solzno lice svoje soproge in odjezdil na vrancu na Celu vojagtva. V te2kih dneh sta kralj in kraljica tolaiila MariCko. KonCno je prigla vest, da Milivojeva vojska zmaguje in ravno tistega dne je porodila MariCka Cvrstega sinka. Bilo je veselje v vsem gradu, najbolj pa so se rado- — 2 — Dopisi. Telepatni in psihtlogi&ni veceri v Ptuju v ,,Balkanu." Dne 31. januarja in 1. iebruarja priredi Bvetovni mojster v telepatiji in psiho-logiji Ben Aroly Bey dva zanimiva vecera v Kavarni „Balkan." Poleg njega nastopi tudi gospa Nusi Molnar moderna iluzijoni stinja na polju Cudezev. Umetnik je pred kratkem nastopil v Gradcu in v Mariboru. Tamosnji casopisi se izrazajo o njegovih proizvajanjih prav ugodno. Vetera obetata biti prav zanimiva posebno prikazi na polju kriminalne telepatije. ObCinstvo se vabi, da se udelezi teh interesantnih predstav. Protestni shod v Ptuju. V nedeljo, 25. t. m. se je vrsil protestni shod ptujskega me§-canstva brez razlike narodnosti, dalje pre-bivalstva okraja in beguncev, da protestirajo proti narneravanjemuveljavljanju londonskega pakta. Na trgu pred mestno hiSo se je zbralo nad 2000 ljudi. Po raznih govorih se je sprejela resolucija te vsebine, da vstrajamo slej ko prej na stali&cu samoodlocbe in da zahtevaino zase vso Istro, Dalmacijo z otocji vied, Go-rico, Trst in beneSko Slovenijo.- Nasilnemu miru se narod nikdar ne bo udal in ga ne bi priznal, eeprav ga delegacija prisiljona podpise. Resolucija se je posiala na krajinsko vlado v Ljubljano, potem v Belgrad in v Paris. Plesni vencek trgov. nastavijencev v Ptuju se vrfii dne 7. Iebruarja 1920 v prostorih drustvenegadoma. Godbo preskrbigodbenizbor delavnice juzne zeleznice Maribor, pod oseb-nim vodstvom kapelnika SchOnherr-ja. Vstop samo vabljenim gostom; osebe, katerim se pomotonia vabila niso poslala, naj se obrnejo na gosp. Kreix-a, konzumno drustvo, ali pa g. Pum pri tvrdki Schwab. Na dopis „Ptujskega lista" z dne 25. januarja porocam : Mestna obcina dobiva diva od grajscine Vurberk, iz Stoperc, iz DeSne in iz Vabcje vasi. Cene so razlicne in stane mestno obcino sedaj kbm trdih drv v Ptuju povprecno 120 K. V Mariboru stane kbm drv 150 K, t Ljubljani pa 250 do 270 K. Na trgu v Ptuju zahtevajo lastniki za kbm trdih drv 150 do 170 K. Mestna uprava Ptuj. Dijaska kuhinja. Mesto venca na grob dr. Gregoreca je podaril g. Julij Wagrandl, go-stilnicar in mesar, 50 K za Dijasko kuhinjo. Mesto venca na grob g. dr. Gregoreca je dal g. Emil Blaas, trgovec pri sv. Barbari v Halozah blagajni krajevne organizacije Jugoslov. demokratske stranke znesek 50 K. Srcna hvala! Dolo5evenje cen. K dopisu pod tern na-slovoni v zadnji stevilki nam posilja tvrdka Slavic tale popravek: Ni res, da zasluzim 75% dobieka pri karbidu ; res je, da mene stane cez 6 K, tako da je prodajalna cena vali stariSi. PonoCi pa je priSel nad zene, ki so imele pri mladi mati bedeti, iak spanec, da so vse zadremale. Kar se razgmejo zavese ob postelji in pred Maricko stoji prijazno lice babiCino. „0 raoja zlala babica", je zaklicala Maricka, ki je v tem hipu zopet dobila govor. „Kako sera vam hvalezna, da ste rai pripravili tako sreco ! Poglejte tega novo-rojenca!" Ce hoces ostati srecna, povej, kaj si videla v sesti sobi ?" „Babica, jaz nisem bila tarn." „Povej, hudo bo s teboj." „Nisem bila tarn." Nato je zgrabila babica dete in ga raztrgala, da je brizgnila kri po belih blazinah in po materinem lieu. Uboga mati je zakriCala in omahnila polmrtva na po-steljo. Zene so se prebudile in naSle zibelko prazno in vse krvavo okoli brezavestne matere. Kri