Samo
120 komadov
Koledarjazal.1900
je še v zalogi, zatoraj sezite brzo po njem, kteri ga še nemate. Velja le 25 centov.

WF^P^F?®^ .....

List slovenskih delavcev v Ameriki.
v
St3©-cr. 16.
2STew Torte, 24. fe"b.r-a^arija 1900.
Leto Vil
Malenkost.
30 m i I i j o n o v dolga.
Te dui bodo najbrže prišle ua dan posamezuosti glede linančnega sta-Dja 3. Ave. železnice v New Yorku. Z velikaši, kteri takošne skrivnosti vedo, ni moč govoriti, vendar ne-kteri trdijo, da obstoji moCao sindikat z dvema mednarodnima bankama ua čelu. Drugi zopet trdijo, da je to izmišljeno. Samo jedua banka se baje nekoliko briga za fiuauce železnice. Dosedaj navedeni dolgovi 3. Ave. Co. znašajo menda v istiui §30,000.000. Ta svota se razdeli sledeče: Posojila od bank, trust kompanij itd. §17,000.000, dolžna koutraktorjem in drugim za dela pri železnici $5,000 000; potreba za dokončanje električne naprave pri železnici 65,000.000; proračun za fiovo postajo električue sile §3,000.000. V slednjih dveh točkah so zapopadene svote, ktere bode treba še le plačati.
Beda narašča z mrazom.
Mrzlo vreme je v minolih par dnevih primoralo kakih 4000 do 5000 osob obojega spola v javnih dobrodelnih hišah iskati zavetja. George Blair, poslovodja pri Out door Poor oddelku je rekel 19. fe bruvarija, da je v City Lodging House prauočilo 300 žensk in moških, in vs« zasobue bolnišnice so bile prenapolnjene. Vkljub temu je trpljenje siromakov še zelo ma lenkostuo imenovati v primerju z onim, kterega je provzročil veliki blizard meseca februvarija 1899.
Knjigovodja in sin sta ga okradla.
25 let starega Evgene Monagana, knjigovodjo pri trgovcu John Col-linsu v New Yorku so 18. februvarija zaprli pod zatožbo, da je svojemu delodajalcu ukral S500. Collins iu njegov sin John pravita, da je navedena svota le nominelna. V istini znaša poneverjenje od $40.000 do 860.000. 70 let stari Collins, st, je zahteval dalje zaporno povelje proti svojemu 271etuemu sinu Oskarju, kteri je baje z Monagha-uom skupaj kradel in izginil, ko je prišlo poneverjenje na dan. Oskar biva sedaj baje v Providence, R. I. Sodnik je rekel, da ni potreba zapornega povelja, in da ga lahko vsak čas zapro.
Družba osnovana.
Rapid Transit Railway Construction Co., ktera oskrbi denar za zgradbo podzemske železnice seje te dui osnovala, izvolila uradnike in vplačala delnice v znesku $1,200.-000. Pisarna družbe se nahaja v Park Row poslopju. McDonald pravi, da bode 24. februvarija s komisijo Rapid Transit Railroad družbe sklenil pogodbo in v 30 dnevih bodo z delom pričeli. V 15 sekcij je razdelil progo in dokončal potrebne račune, da bode zamogel sprejemati ponudbe kakor hitro bode sklenjena pogodba. McDonald ne bode sam izvrševal nikakih del, ampak oddajal drugim kon traktorje in. Glavni inženir železnice bode najbrže Sooy Smith. Prihodnji ponedeljek bodt komisija pregledala načrt glede osnove delavskih moči pomožnih inženirjev, nadzornikov, knjigovodij in druzih uradnikov, kteri bodo delavce nadzorovali.
Razstrelba smodnika.
Monongahela, Pa., 22. febr. Dva minerja Robert Pezzoni in Jo žef Dorsa po imeuu sta bila danet v blizn tu nahajočem se taboru, vsled razstrelbesmodnika usmrtenb in dva druga moža hudo poškodovana. Poslopje je bilo popolnoma casdjano.
Molineux vedno dobre volje, sprejme svojo mater in svojo
Obisk v smrtni celici.
ženo.
Sing Sing, 19. febr. Roland B. Molineux je bil danes v svoji celici v mrtvaški hiši ravno tako dobre volje kakor začetkom svoje pravde. Pogovarjal se je zjetni-škimi uradniki in kapelanom in potem čitul časopise, ktere so mu pogodili iz jetniške knjigarne. Prosil je za dnevnike, toda iste bo mu po pravilih zavoda odklonili. Tudi svalčic, ktere zelo pogreša, ne more dobiti, pač pa bivalcem smrtne celice dajejo tobak in pipo. Glavni dogodek za obsojenega je bil obisk njegove matere in žene. Molineux je pričakoval ženski oh deveti uri iu bil videzno vznemirjen ko ju ol> jednajsti uri še ni bilo. Minolo je že poldan, ko so ju peljali k celici. Ženski sti bili videti mirni. Molineux ju je z veseljem pozdravil. Pogovor je trajal kake dve ure. Ženski sti se p:item prijazno poslovili. Molineux pravi, damn sedajuo stanovanje veliko bolj dopade, nego prejšnje v Tombs. Tam je imel samo svečo, pri kteri je čital, tu pa ima dve električni luči. Vsakdo njegovih sorodnikov ga sme dvakrat na teden obiskati.
Parni kotel v zrak razletel.
Parni kotel tovorne ladije ,,Captain Rafl'ety" se je 21. februvarija opoludne razletel ob pomolu v znožju Kamsem ceste v Brooklyuu. Na ladiji je bilo naloženih 5000 praz* nih zabojev za cement. Strojevodja že več dni ni bilo blizu; kapitan je šel k obedu iu paznik je ostal sam na ladiji. Raztrelba je vrgla kotel skoraj 100 čevlj- v visoko, razpočil se je v dva dela in padel na pomol Ladija se je nagnila na stran in zaboji so pričeli padati v vodo Paznik je skočil na pomol in nekoliko minut kasneje je prišel tudi kapitan. Tretji kakih 800 fuutc-v težak kos kotla so našli na dvorišču ob Furman ceBti, kjer je razdjal leseno ograjo in se zarinil globoko v zemljo. Drugi šest Čevljev dolg kos je podrl steno 800 čevljev od daljene hiše na Ramson cesti in isto za kakih $800 poškodoval. Nihče ui bil poškodovan.
Roparja napadla ženo.
Gospa M. Wilson je bila 22 februvarija zjutraj z dvema malima otrokoma sama v svojem stanovanju na Belmont St. v New Yorku. Dva mlada Italijana sta prišla po stopnjicah in z ničevim izgovorom vstopila. Gospa Wilson ju je pustila sama v kuhinji in se podala skozi obeduico v spalnico, kjer sta se otroka igrala. Jeden Italijan se je splazil za njo, jo zgrabil za vrat, vrgel na postelj, zamašil usta in jo zvezal. Med tem je njegov tovariš praznil v isti sobi stoječi kovčeg in uplenil$127*89 vgotovini in bančno knjižico Seamens banke z $1497 98 na ime gospe Wilson. Nato sta bežala Italijana kakor hitro sta le mogla. Gospa Wilson se ni ganila dokler sta bila tolovaja v sobi, kakor hitro pa sta bila na stopnjicah, skočila je po konci in se oprostila. Hitela je v prednjo sobo iu pričela kričati skozi okno: ,,Tatje! Tatje!" Sosed je videl lopova, in jo takoj ubral za njima. Istočasno se je pripeljal policijski kapitan z jednim detektivom od druga strani. Hitro mu je sporočil sosed kaj se je zgodilo. Kapitan je pognal konja in v divjem diru se je pričel lov na lopova. Italijana sta skočila čez ograjo, toda policaja sta jima sledila peš iu ju zasačila y kotu dvoriščs.
(Odvedli so ju v zapor in našli pri njima oropam.
Dvojico našli mrtvo.
V sredo zvečer se je v Klondise hotelu v New Yorku nastanila dvojica in vpisala kot John Storry in soproga. Pila sta več kupic vročega ,,punča" in pozneje gasila svojo žejo s pivom, ker je mož reke!, da je pimč predrag Mož je bil že preje s ženo večkrat v hotelu. Gospa Ba-ret, nadzornica hotela, Be je z dvojico dalj časa pomenkovala in pri tem pripomnila, da je ravno 13 let odkar sta se poročila. Proti 10. uri sejedvojica podala k počitku. Drugi dan so zapazili, da iz sobe v kteri jt spala dvojica, prihaja plinov duh. Ulomili so vrata in našli oba mrtva. Žena je ležala ob vznožju postelje skrčena in popolnoma oblečena med tem ko je bil mož v spodnji obleki. Jeden konec plinove cevi pr peči je bil odprt. Mislijo, da se je pripetila le nesreča, in da nista nameravala samomora.
Rumena mrzlica na ladiji.
Pamik ,,Taormina" od Sloman črte je dospel v New York 19. febru varija iz Santos s 34.000 vrečami kave. 12. februvarija, ko je bil parnik na visokem morju; je umrl 29letni kurjač R. F. Philipson iz Danziga vsled rumene mrzlice. Njegovo truplo so pogreznili v morje. Rudolf Schmidt, 27 let star, drugi kurjač na ladiji, je tudi zbolel na rumeni mrzlici. Prepeljali so ga v Swinburne Island bolnišnico. ,,Taormiuo" bodo v karanteni razkužili in potem odvedli v gorenji zaliv, kjer bodo iztožili tovor.
Rabili silo.
Ne wRochel ie,N.Y.,21. febr. Trideset s puškami, sekirami in gorjačami oboroženih farmerjevje pregnalo včeraj deset tesarjev, kteri so imel: nalogo v Jerusalem W oods severno od mesta postaviti hišo za kozave bolnike. Potem so korakali v mesto pred pisarno zdravniškega uradnika Geo. A. Pecka, kteri pa ni hotel ustreči njihovi zahtevi, postaviti kozavo hišo na drugem kraju. Sodnik Van Zelm, kterega je zdravniški uradnik poklical na pomoč, še ne ve kaj bi storil. Kozavi bol uiki so še vedno na Harrison cesti in boje se, da bi utegnila bolezen postati nalezljiva.
Ukradli 5000 prevožnih listkov.
Te dni so v Hobokenu, N. J., za prli deset mladih mož iz New Yor ka pod zatožbo, da so iz prevožne hiše na Christopher St. ukrali 5000 prevožnih listkov. ,,Perry Guard' je priredila izlet v Schiitzen park na Union Hill. Dve sto mož močno društvo je prikorakalo v prevožno hišo na Christopher St. in v veliki goječi so nekteri tatinski mladeniči ukrali kakih 5000 vožnjih listkov. Predno je zamogel prodajalec listkov zločince prijeti, izginoli so v guječi. Ko se je isto noč društvo vračalo domov, zaprli so deset mladih mož in članov društva.
Materina ljubezen.
Hotela rešiti svoja sinova.
Vlorala s smrtjo poravnati svoj drzni poskus. — Tudi oče je komaj odšel smrti.
Pri poskusu rešiti svoja sinova gotove smrti je 20. februvarija gospa Stevenson v Eldornn, N, J., žrtvovala svoje življenje. Njen mož Enoh SteveiiBon je komaj ušeljed-uaki osodi. Oba siua, dečka v starosti 10 oziroma 13 let, sta se zabavala na ledu bajerja, ko se je nakrat led pod njima udri in se pogrezuiia v mrzlo vodo. Matije videla nesrečo in z strašnim krikom hitela na rob ledu. 'Gojila je edino misel, rešiti svoja otroka, ktera sta se ravno po kazala na površje, a pri tem pozabila na nevarnost in se podala preveč daleč na led in morala svojo drznost z smrtjo plačati. Na njem kričanje na pomagaje je prihitel Stevenson, kt^ri je brez obotavljanja korakal po pokajočem in zibajočem ledu, se potem vlegel ter stezal roki po 8( progi, toda predno jo je zamogel doseči, utrgal Sc je pod njim led in tudi on se je pogreznil v valovih. Prijel se je za rob ledu in se držal dokler ga niso rešili sosedje. Grozovita smrt soproge in sinov je ubo-zega moža popolnoma potrla. Trupel še niso našli.
Velik požar v Philadelphiji.
Philadelphia, 22. febr. Ve-likansk požar je učiuil več velikih prodajaluic, prouzročil pol milijona l dolarjev škode, in tirjal človeško žrtev, razun tega je bilo tudi več osob hudo poškodovanih. Ogenj je nastal v Simon Mayovi zalogi slamnikov na Arch St. Plamen je segal do šesiega nadstropja, kjer so bili prostori za izdelovaiije moške obleke. Tam je delalo 12 deklic, kterim je bila vsaka druga rešitev zabra-njena, razun železne žice ob poslopju, po kteri so se dekleta pričele dolu spuščati, 23 let stara Klara Cohen je že pri petem nadstropju spustila žico, padla na tlak in bila kmalu nato mrtva. Druga šivilja Klara Udor je tudi padla dolu in se hudo poškodovala. Drugim se je posrečila rešitev, toda njihove roke so bi e hudo ožgane, ko so dospele dolu. Gasilec George Sweeney je bil pri gašenju hudo poškodovan.
Idaho preiskava.
Grozovitosti, izvršene proti rudarji pred odborom kongresa.
Wash i n g t o n, 19. febr. V seji hišnega odbora za vojaške zadeve so danes zjutraj uredili vse priprave za preiskavo v Coner d? Alane Idaho od vojaštva izvršenih grozovitostij proti organiziranimi d^l.ivci. Že današnja seja je bila zalo živahna, Lentz in Sulzer sta zahtevala popolno preiskavo. Nato je Marsch (republikanec) s pikrimi besedami odgovoril: vsaka zahteva Lentza in Sulze rja bode dovoljena, da demokratom naložb odgovornost za preiskavo. Nad dvajset prič so povabili, vpoštevši governerja in druzih državnih uraauikov Idahe. Vojni oddelek je sestavil obsežna poročila, tudi so že izračunali, da bode preiskava veljala $25.000. Prve priče bodo jutri zaslišali.
Kužni strup po pošti.
Cincinnati, O., 20. febr. V mestu imajo kužnih b<«cil v toliki množini, da bi ž njimi lahko okužili vse mesto, ako bi ne bili dobro zavarovane v z gelatiuom napolnjenih kapsulah. Akoravno zdravniki store vse mogoče, da bi zabranili uvoz nevarnih južnih kalov, prinese skoraj vsak dan kak iz iztoka vra-čujoč zdravnik več nevarnega kužnega strupa. Nektere zdraviliške šole so baje isto celo po pošti dobivale.
Žrtve fa^atl? ^
B e 11 e f o n t e i n e, O., 21. febr. V Belle Centre je zahteval Peregrin, prodajalec peči in zagrizen nasprot-uik opojuih pijač, da se vsi gostilničarji z silo preženejo. Včeraj večer je ustrelil na prodajalca Robert Younga in ga smrtno ranil. Odvedli so ga v zapor, kjer si je v celici sam sebi pognal kroglo v glavo in najbrže smrtno zadel. Ko je njegova žena to slišala, zgrudila se je nezavestna na tla in dvomljivo je, da bi okrevala.
Kitajci ne smejo na kopno.
Krvni čin blaznega.
Allentown, Pa., 20.
Pogin malim !
Syracuse, 20. febr. Young & Larabe, tukajšnja podružnica National Biscuit Co. je danes nakrat svoje cene za polovico znižala. Male pekarije tega dosedaj niso opazile in drže svoje cene, zgubljajo pa odjemalce in pravijo, ako bi bili prisiljeni istotako znižati cene, petem se njihova obrt nič več ne izplača. Dobiček grocerjev, kteri prodajajo trastov kr»h, t. j. onega od Biscuit Co. so znižali na jeden cent pri hlebu. Znižali so le cene, ker bi se isto imelo že pred tremi leti zgoditi. Prizna pa, da trust Damerava izpodriniti male tekmovalce. Na vprašanje, ako bodo znižane cene imele tudi obstanek, je rekel: „Zvišanja ne btdemo doživeli, ne Vi, ne jaz.1' Ako bode v bodoče moka cenejša, bode kruh večji, cena pa bode jed-n&ka ostala.
Krojač Viljem Ulmer je streljal da-n-is na svojo ženo in jo hudo ranil. Potem si je pognal tri krcglje v glavo in kmalu nato umrl. Mislijo, daje bil mož blazen, ker ne morejo najti druzega povoda. Ulmer je bil večinoma brez dela in njegova žena je skoraj sama preživela družiuo. Ko ga je včeraj večer prosila za deuar, ustrelil je dvakrat na njo in potem sam sebe usmrtil. Oba sta bila jednake starosti, namreč 45 let.
Baltimore, Md., 21. febr Trideset Kitajcev, kteri so kot moštvo treh raznih ladij prišli iz Hong-Konga, so sedaj vjetniki na krovu. Njih izkrcanje morajo za-braniti, ker bi drugače posestniki ladij za vaacega Kitajca plačali febr. $1000 kazni. Kitajce bodo poslali
Parnik v reki Deleware potopil.
P h i 1 a d e 1 p h i a, 20. feb. Bri-tiški parnik „Restormel" kteri je
Hong-Kong. Britiški par-
ndrani" kteri je v soboto
nazaj » nik ,,li
odrinil v Sibirijo, je imel na krovu smrtuobolnega Kitajca, kteri je tudi spadal k moštvu. Da so istega smeli poslati v bolnišnico, trebalo je posebnega dovoljeuja iz Wash-ingtona in $1000 poroštva.
Iz delavskih krogov.
Delavci zmagali.
St. L o u i s , 17. febr. Pivovar-niške tvrdke Galland-Burke, Henks Brewing Co. in Hieber Brewiog Co. so se podale sili organiziranih delavcev. Sklenile so z uradniki narodne zadruge pivovarniških delavcev pogodbo, ktera jamči unijske pogoje, Lockout, štrajk in boyoot uuijskih delavcev, je toraj zmagovalno končan.
Zahtevajo večjo plačo.
Springfield, Mass., 22. febr.
V	Chapmen Valve Works v Indian Orchardu je včeraj večer 35 molder-jev ustavilo delo. Povod temo koraku je bil ta, ker delodajalci niso hoteli pripoznati zahteve njihove nedavno ustanovljene unije. Delavci so zahtevali jednakomerno plačo od $2.25 do 2.50 na dan, kar je družba odklonila.
Veliki premogarski štrajk.
Sandy Lake, Pa., 20. febr.
V	vseh premogokopih med tem krajem in Jackson Centre je delo ustavljeno, ker podjetniki nieo delavcem hoteli zvišati zaslužka za 5 centov. Dostdaj bo dobivali po 40 centov od tone. Štrajk je v rovih štev. 2, 3 in 4, Marcer Iron & Coal Co., Halls šaft, Hillovi rovi in Hardly rovi, last clevelanskega sindikata.
V Kansasu je boycott dovoljeto.
Kansas City, Mo., 21. fehr. Sodnik Stover je v okrajnem sodišču odločil, da imajo delavske druge pravico vprizoriti „mir6Vni boycott" proti delodajalci, /fctšri jemljejo delo neunijBke delavce. Tudi imajo postavno pravico, z mirovnimi sredstvi in pregovarjanjem odjemalce kake boycottane tvrdke pregovoriti, da podpirajo take bose, kteri jemljejo v delo unijske delavce. Ta odlok je bila posledioa odškodninske pravde, ktero je pH-čel živinozdravnik proti člani dveh kovaških unij v Kansas City, ker sti obe zadrugi boycottali njegovo neuuijsko kovačnico. Zahteval je 820.000 odškodnine, toda sodi&fte je razsodilo v prid zatoženiih ter izdalo zgoraj omenjeni odlog.
Žrtve snežnih plazov.
A s p e n, Colo., 21. febr. Rudaije Harry Wysa, Ed. Robinsona in Tom McDermitta je dohitel snežni plaz, ko so šli od dela domov in jih pokopal v skalnatem prelaza. Njihova trupla so pozneje izkopali. Istočasno je na drugem kra ju snežni plaz usmrtil rudarja James Bick-fonda.
Tajnik Gage prerok.
Chicago, 20. febr. Tajnik zaklada Lyman J Gage je bil častni gost pri banketu, kterega je narodna zadruga trgovcev in potovalcev priredila danes v Avditoriju. Več nego 300 Članov zadruge iu povabljenih V-!rajI!!!f	g°stov je bilo navzočih. Posebnega
všporeda za to priliko niso posta-
nice odrinil v Limerik na Irskem se je pozno po noči pri Kaighes Pointu, N. J., v reki Delaware potopil. Vsled raznih okoliščin se je pričelo sumničiti, da je tovor parnika namenjen za južno Afriko. Moštvo je bilo pravočasno pri sesalkah, toda ladija se je vkljub temu potopila na sredi reki. ,,Restormel" je isti parnik, kterega je med vojsko z Španijo pri Santiago zasačilo Sampsona brodovje, ko se je skušal vtihotapiti ua Kubo.
vili in govor, kterega je imel tajnik Gage je bil edini govor pri banketu.
Tajnik je razpravljal velikanski napredek, kterega vživa dežela od 1. 1S70, to je od časa, ko se najprvo opomogla od posledic meščanske vojske in posebno provspeh od leta 1894, seveda pod blaženostjo McKin-leyeve administracije v vseh strokah duševnega in političnega življenja. Opiraje se na navedeno je izjavil prerokovanje, da se bode na-
AU .-i- *	_ predek vkljub vsem eventuelnim
Ako pošiljate novce v staro r , . J . .. ,
domovino obrnite se vedno na FR. j zaprekam in vkljub vsem poskusom SAKSER & CO. 109 Greenwich, ga vstaviti, v jednaki meri tudi na-Str., New York.	' dalje ražvijal.
Seveda. ..
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi . '. . .
Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
j pivo, potem veš* da je boljfle | ) nego dobro. — Isto je NAJ- | ) BOLJŠE......,
) | 3 Bosch Brg. Go.
) LAEE U2TDEN, - - - M10H. |
j) ■ |
J PRODAJA SE POVSODI V 1 f SODCEKIH IN STEKLE. 1 |	NICAH.
k
li? **** ^»i^^fl^J
, J.
:;J& iu
i
__' .
-
.... .

Entered as second class matter at
the New York, N. Y. Post office October 2. 1893.
,,GLAS NARODA",
Lilt slovenskih delavcev v Ameriki.
Isdajatelj in uredili*: Published by
F. SAKSEB. 109 Greenwich St. New York City.
*ia leto velja list za Ameriko $3.—,
«* pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, ti ii it P°1 leta . . . . „ 3.60, , „ „ četrt leta.....1.75.
V Evropo pošiljamo list skupne dve Številki.
„Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto.
,GLAS NARODA"
(„ Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mon >y Order.
Pii Bpremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City
Socijalno ubostvo.
Hudi zimski mraz in velike množine snega nam najhitreje in najbolj jasno pokažejo socijalno uboštvo. Ako zamore prenašati mraz, skriva se socijalno uboštvo, dokler ima še kako skorjico med Bvojimi bornimi stenami in čaka „boljših časov.4' Razun onih, kteri naravnost stradajte, je primeroma le mal del socijalno ubožnega človeštva, kteri se ne sramuje jemati miloščine od jame dobrodelnosti.
Število ubožnih v istini ni maj-hino tudi v navadnih časih. Pretresljivi prizori, kteri se pojavljajo v in pred dobrodelnimi zavodi, Bpada v članek, kterega meščansko časnikarstvo nič kaj rado ne objavlja, poBebno v časih, ko uri svojo taktiko v razmotrivanju sanjarij o blagostanju in prosperiteti.
Toda kadar temperatura pada, da toplomer kaže doli pod ničlo, potem narašča zrakomer socijalnega uboštva, kajti ako lakota in mraz združeno pritiskata na parije med človeškimi otroci, potem jenja vsa prava in hlinjena sramota, potem jih vidimo na tisoče in sopet tisoče vreti na one kraje, kjer najdejo malenkostno olajšavo za povišano trpljenje v trenotku. Tu se pokaže kako hudo je še vedno razširjeno socijalno uboštvo, ktero bi jeziki premožnega razreda z svoji baharijo o prosperiteti, tako rad j v tajili.
Toda še drugo znamenje se je istočasno pokazalo na pozorišču. Velike množine snega je padlo in načelnik oddelka za snaženje cest potrebuje 5000 mož za odstranjenje snega. Kakor bi mignil jih lahko dobi in ravno toliko tisoč druzih se pride ponujat, kteri so primo rani se vrniti domov, ker vsi ne morejo dobiti dela in jela.
Ali ni to tudi znamenje soci jalne mizerije? Od kod vendar pride tisoče ljudi? So li mar zapustili, gor-ke prostore v tovarnah, kjer so imeli dobro plačano delo, da bi se nekaj dni bavili z nezdravim delom pri odmetavanju snega v vetru in mrazu? Ali pa bo bili brezposelni delavci, kteri bo veseli, ako dobe bodisi kakoršno koli delo, da h sopet enkrat zaslužijo par penijev, in si zamorejo privoščiti kak gorak grižljev za želodec? Da k odmetavanju snega gredo le oni, ktere skrajna sila k temu primora.
Ako padejo take množine snega, potem marsikaka milosrčna duša v gorki sobi pripomni: „Oh kako
dobro! To bode dalo mnogo več tisoč siromašnim ljudjem zopet priliko nekaj zaslužiti!" In marsikdo žrtvuje še kak ,,quarter" posebej na oltar milosrčnosti, kterega da kakemu siromaku, da odstrani 6neg izpred hišnih vrat, namesto bi to storil kak domač posel.
Toda na obupno istinitost, da je toliko tisoč ljudi, kteri le na tako priliko preže, da bi se z svojimi zopet enkrat do sitega najesti zamogli, nihče ne misli.
Iz našli novili koloni].
Kitajci na Kubo.
Havana, 19. febr. Tukajšni kitajski glavni konsul si mnogo prizadeva Kubo pripraviti za naseljevanje kitajskih delavcev. Prvih 800 osob je iz Kitajske že na potu, da se bodo naselili na zemljiščih, ktere so v ta namen bogati kitajski trgovci iz Havane kupili na raznih delih otoka. Kitajski glavni konzul namerava v dveh letih več tisoč svojih rojakov spraviti na Kubo. Prva pošiljatev je namenjena za sindikat, kteri se bode bavil z svi-lorejo v velikem obsegu. Ako se bode ta načrt dobro obnesel, potem bodo tudi v Havani zgradili tovarno za izdelovanje svilenega blaga.
Drug sindikat je baje podpiran od glavnega konzula, vprašal v palači, ako bi se smelo vpeljati pridelovanje maka za izdelovanje opija.
V	tem meni glavni konzul, tič yeč denarja, nego pri pridelovanju najfinejega tobaka.
Kubanci so proti uvažanju Kitajcev, in sicer iz bojazni proti razširjanju gobove bolezni. Posebna komisija amerikanskih in domačih zdravnikov, ktera je bila imenovana pred tremi meseci, da poroča o razširjanju omenjene bolezni je priporočala, da bi gobove iz kubanskih mest osamili na kakem otoku
V	ta namen poročajo med drugimi Brack Island, kakih 150 milj juž noiztočno od Cienluegos. Komisija je našla samo v Havani 700 gobovih, od kterih je 500 v bolnišnici
Vrhunec grozovitosti.
Manila, 20. febr. General Otis je izdal povelje z vsemi od seda; z orožjem v roki vjetimi Filipinci postopati kakor z roparji in morilci. To je hotel že davnej ukreniti, toda bal se je, da bi Filipinci z amerikanskimi vjetniki ravno tako ne storili. Jutri se bede v Calambi sešla vojna komisija, da bode Filipinca, kteri je 2. februva-rija ustrelil amerikanskega korpo-rala, sodila radi umora.
Washington, 20. febr. Danes je v senatu prišel na vrsto Baconov predlog, jamčiti Filipin-cem neodvisnost. Demokrat Kenny je rekel, da
je mislil, da mirovna pogodba v Parizu bi morala vojsko končati
in Zjed. države so onih $20,000.000, ktere so Španiji plačale, kot davek prostoljubnega ljudstva žrtovale na oltarju človeštva. Ako bi bil vedel, da bodo ono svoto le zato izdali, da Filipince v sužnosti, obdržali ne bi bil glasoval za pogodbo. Tudi ne misli, da bi bili pogodbo kdaj odobrili, ako bi bili drugi člani senata vedeli, kaj bode vlada po odobravanju pogodbe storila. Vlada je z nadaljevanjem vojske proti Filipinci prelomila ustavo in ustavno poročilo z nogam itepala.
Novi škof se ne dopade.
Havana, 21. febr. Za soboto je določen prihod novoimenovanega škofa monsignora Sbarettija, proti kteremu je opozicija že dulgo delovala. Včeraj večer so merodajni Kubanci pri zborovanju proti novemu škofu ugovarjali in sklenili papežu, kakor tudi predsedniku naznaniti, da hočejo kubanskega škofa, ako ne, se bodo od Rima odcepili. Tudi ob priliki izkrcanja novega škofa nameravajo vprizoriti sovražne demonstracije, toda oblasti bodo skušale iste preprečiti.
Dopisi.
Ilnnarm uaJ.cet^je ** *ajhi-U U11UI IU treJe P°šiliaš v sta
J ro domovino, ako Be obrneš na Fr. Sakser, 109 Greenwich St., New York, za 100 kron je treba poslati $20.37 in za pošto 20 centov, ali za 100 gold. $40.74 in p^što 20 ceutov.
Omaha, Nebr., 14. febr.
Slavno uredništvo ,,Glas Naroda'', prosim, da priobčite naš odgovor na dopis v štev. 3 iz Omahe, Nebr., podpisan od P. Šterka. Ta rojak ometa j a našo slogo med Slovenci in Hrvati; v tem mu mi popolnoma potrjujemo; res, da nas ni veliko, ali vendar toliko, da podpiramo dvoje katol. društev. Opisuje nadalje kako smo se zabavali o božičnih praznikih in se izrazil kanox bi bil največji poštenjak. Ta možak in njegov brat sta bila na stanovanju pri g. Josip Pezdirtzu in ga prav občutno oškodovala. Ta dva brata Bta se delala kakor bi bila milijonarja v starem kraju, a sta le nepošteno postopala tukaj pri nas. Rojake in čitalce tega lista opozorujem pred tema dvema bratoma ; Peter Sterk je prišel k nekemu rojaku in ga prosil, da naj mu posodi $25, da priloži k svoti in jo odpošlje domu v stari kraji svoji ženi, potem je pa odpotoval, a te denarje seboj vzel. Dalje je tukaj nabiral novce, ko je svojo uro izigral na Rt liiug tiket po 25 centov, na ta način nabral $-5.30. A kaj se je zgodilo? Z bratom sta se sprla, drugi dan jo pa po-pihala čez hrib in plan ! Ako kdo rojakov kaj o nju ve, naj nam blagovoli naznaniti.
Mnogo nemarno več naznaniti, nego da je tukaj dosti dela ; snega smo pa ta teden dobili malo. Uredništvu ,,Glas Naroda" želimo dober napredek.
Odbor slov. katol. podpornega društva sv. Štefana.
Gibsland. La., 13. febr,
Slavno uredništvo,,Glas Naroda", prosim za vsprejem mojega dopisa, da rojakom naznanim kako se nam tukaj godi. Naše delavce, kteri delamo pri g. Krajzlerju v Arkansasu, je njegov poslovodja Venhart prav hudo stiskal in ožemal za težko pri-služene novce; zadržaval nam je denarje in pri tem celo goljufal, ali ko nam je njegovo postopanje presedalo, smo sami šli v Memphis po riičun. Naj navedem, kako je z nami postopal, da smo skoraj zastonj delali; doge dolge 3 m 50 cm je vzhI v račun 160 akov, dolge 3.70m pa 190 akov; 4 m je računal 200 akov in 5 m 250 akov; sedaj lahko vidite kako je postopal ta Venhart, varal je siromake kjer le mogel. Opozorujem rojake, da naj se varujejo tega Madjara, da jih ne bode tako varal kakor je nas. Mislim pa, da nas ne bode dolgo jdobro bi bilo, da bi se ta Madjar spomnil na Še-meka. Pozdrav rojakom. J. J.
Predpustne karikature.
St. Anthony, Minn., 19. febr.
Glede na premnoga neutemeljena fakta nemoralnosti, ki žalijo tanki čut, ter razburjajo mirne živce pametnih ljudi, čutim za potrebno, uaslikati v listu karikature za ta ,,predpust" in se sklicujem v smislu člena 999 tiskovnega zakona, da blagovolite g. urednik natisniti nastopnih 19 neresnic v popravek :
Prvič in tako dalje ni res, da je naš town ,,Esel-town" kakor je bil javno nazivan ; res pa je v vsem obsegu še nezaveden, in sicer zato: ker kot takega javni zasmehljivec sistematično imeti hoče.
Ni res, da mnogi v townu vse pojedo in popijo; res je pa, da se sem in tje kteri privošči — ker še ne živimo v 4000 — kupico kalifornijca, kar ne velja več nego 50 centov ga-Iona ; in res je tudi, da si ga daleč ua okoiu znana osobo „izvoli" ali ,,blagovoli" kar po cel bari zajedno omisliti. In ako bi res vse pojedli in popili, ne bi vendar bili vsi tako suhi, ter ne bi že zgradili visoko v zrak štrlečih poslopij.
Ni res, da v našem townu „ne-moremo naprej" in tudi prišli ne bodemo. Res je pa, da le oni ne-more naprej, kdor se preveč žgane pijače naleze, onega seveda je tedaj potreba naprej nesti ali peljati. Sam sem ga moral že „nositi4t, pa mož je bil jako, jako težak.
Ni res, da tudi v gospodarskem oziru ne napredujemo s časom. Res je pa, da počasi tudi v tem napre-jemo ; dokaz temu je naš creamery, ki je sedaj v delu. Gradili ga bodo farmerji sami.
Ni tudi res, da nismo našemu creamery dali pravega imena. Ali ni res, da Be lepo zlaga: Saint Anthony cerkev, St. Anthony pošta in Saint Anthony Creamery?
Zato tudi ni res, da so rojaki ustanovitelji novih društev v zadregi glede imen ; res je pa, da imamo za take potrebe na razpolago pratiko.
Ni res, da v Minnesoti še nemarno nič snega; res je pa, da ga ni dovolj še za sani; zato pa imamo hud, suh in rezek mraz.
Osmič in nadalje: Ki res, da se nahaja pri nas Kranjc, ki bi vedo-ma mešal kamenje med krompir, da bi bil ta na tehtnici težji; res je pa, da bi to preje storil kak ,MiheP, kakor so tudi ,,Mihelni" mešali in drago prodajali vodo med mlekom v Albany creamery.
Ni res, da nas tukaj na severu na zimo vsi ptiči zapuste; res je pa, da tri vrste ptičev vedno tukaj ostane, in ti so: hišni v kletki, golobji in kokoši, prav pa je, da se vsi drugi preselijo, ker bi po zimi pri nas zmrznili.
Ni res, da požigajo draga poslopja zato, da se ljudje pozimi tam grejejo.
Ni res, da vsi stanovi po zimi s prirodo vred počivajo; res pa je, da le oni tudi po zimi počiva, kteri po leti ne dela dosti.
Ni res, da je vsak človek sam svoje sreče kovač; res je pa, da jo marsikomu skujejo stariši, ali tudi drugi, ki se pa potem rada kmalu opoteče.
Ni res, da bi človek — če tudi z dobro glavo — brez branja in uče nja več vedel, ko oni, ki ima prakso.
Nadalje ni res, da se naša dekleta raje podajo v samostan, nego v zakon ; res je pa, da se za prvo dolgo premišljujejo, za drugo pa nič.
Ni res, da bo prebivalci New Yorka neplodni kakor Paris, res je pa, da se dobi tam še preveč otrok raznih plemen.
Ni res, daje moral „novi Kranjc" pri Nemcu v prodajalnici hoteč kupiti jajca, pa ni znal to povedati, se poslužiti kokodakanja, in da je trgovec vsled smehu zblaznel. Res je pa, da ee je pred leti pripetil temu slični slučaj, ko je nekdo — nevešč jezika — šel kupit prekajene svinjine, in da je stvar moral pojasniti — česar želi s cviljenjem.
Ni res, da so Vezuvovi dimniki iz pekla napeljani, v kojem vrag kjer je „panan" bljuje svoje žvepljo na ona mesta, ter da je tam vhod pozabljenim dušam v pekel. Res je pa, da se v vulkanu prirejajo vse vrste bndalosti, ter da so tam izviri vetrov, ki potem te budalosti raznašajo po svetu, nekterim več, nekterim manj.
Nadalje ni res, da bi slovenske novine ne bile bolje za Slovence, nemške pa za Nemce.
Ni res, da je nam tudi v svobodni Ameriki dovoljeno vse časnike Či-tati; in devetnajstič, ter konec, ni res, da se jaz pišem Janko Istinič.
San Francisco, Cal., 13. febr.
Slavno uredništvo! Prosim, dovolite mi nekoliko prostora v cenjenem listu, da nekaj sporočim o tukajšnjih razmerah. Dne 11. febr. se je tukaj poročil naš rojak in predsednik društva sv. Cirila in Metoda, goBp. Juri Sterk, v zakon je vzel gospico Marijo Bižal, oba rojena v Podgradu, župnija Stari trg pri Črnomlju na Dolenjskem. Poroka je bila omenjenega dne ob 2. uri popoludne v nemški cerkvi sv. Rozalije na Golden Gate Ave. Že-nitovanje in veselico smo imeli na 15 Welsh St., ktero pa nismo le mi tukaj stanujoči Slovenci in Slovenke pohodili, ampak še ljudje druzih narodnosti in celo rojaki iz Crocke-ta, to je nad 30 milj daleč: to pač dokazuje, da je Sterk priljubljen v vBeh krogi o. Zenitovanje in veselica je bila tako lero urejena, da mi tukaj bivajoči Slovenci še ne pomnimo take; veselili smo se v lepej Blogi do druzega dne in vsi zadovoljnega srca razšli. Novo poročena se lepo zahvaljujeta vsem znancem in prijateljem za obilen obisk in darove; tudi podpisani, brat neveste, Be vsem znancem srčno zahvaljujem za obisk; novo poročenima pa vošim božji blagoslov, obilo Breče in zado-voljnost v novem stanu.
George Bižal.
Vojna m Boerci in Anglijo,
Poročila iz boerskih virov.
Pretoria, IS. febr. Angleži so prišli skozi Bloumbauk in napadli Boerce v dveh kolonah. Med tem časom ko so se Boerci bojevali z Angleži pod generalom Robertsom, posrečilo se je Frenchu z 2000 možmi konjiče in 6 topovi prodreti vrste Boercev. Boerci nikakor niso resno nameravali pomikauja generala Frencha zabraniti, ampak le zajeti njegov oddelek sč živežem. To se jim je tudi posrečilo, kajti uplenili so 2000 glav klavne živine in 100 vozov s živežem, tudi so vjeli kakih 100 Angležev.
Lorenzo Marque z, 19. febr. Seli Boercev zagotavljajo, da so slednji včeraj pri Kotlyfonteinu uplenili nad 3000 glav klavne živine in veliko število vozov živeža namenjenega v Kimberley. Tudi so Boerci vjeli precejšnje število Angležev. Iz Kimberley se čuje, da se tam vrše hudi boji in genera! Cronje brani svojo pozicijo proti vsemi napadi.
Merilna bitka.
Paardeberg Drift, 21. febr. Najhujša in najbolj krvava bitka se je vršila v nedeljo IS. febr. pri Paardeberg Driftu. Takoj ob svitu se je pričela bitka in brez prenehanja trajala do noči. Ves dan so stali vojoki v ognju, ne da bi se zmaga nagnila na ktero stran, ker so je Boerci v svojem dobro vtrjenem ta boru junaško branili. Kakor toča so vsipali Angleži svoje granate na Boerce, kteri so kakor sami priznavajo, zgubili več nego 800 mož. Tudi v pondeljek in torek je nad petdeset topov bljuvalo smrt in pogubo v boerski tabor.
Jeli Lady smith rešen?
London, 21. febr. Današnji brzojav generala Bullerja iz Chie-veley se glasi: „Peta divizija je prekoračila reko na pontonih in pognala v beg sovražnika." Pri zborovanju Windsor Town councila, so danes naznanili, da je v grad Windsor dospel brzojav: Lwdysmith je rešen. Oblegano mesto je včeraj heliografiralo, da posadka vidi general Bullerjevo vojno, ktera je Bleys Hill zasedia. Boerci so odpeljali svojega „Long Toma" iz Bulwana Hill in Ladysmith bode v kratkem času rešeno. O boerski armadi pri Ladysmithu brzojav ne poroča nič.
London, 21. febr. Da so se blizu Robertsovega glavnega stana v Paardebergu vršili krvavi boji, pričajo danes popoludne od vojnega urada objavljene zgube. Pri vče-rajšnih bojih Highland brigade je bil general Hektor A. MacDonald, naslednik v bitki pri Magersfon-teinu padlega generala Wauchope, hudo ranjen. Vojni urad potrjuje nadaljno poročilo, da je bil major H. G. Knox ranjen, podpolkovnik Aldmonth pa usmrten.
Zaplenjenje amerikanskih ladij.
Lourenzo Mar que z, 21. febr. M. W. Stanley, konzul Zjed. držav je tukajšnjim trgovcem poslal okrožnico, s ktero naznanja, da je od amerikanske vlade dobil povelje preiskovati zaplenjenje ladij na vožnji od New Yorka v Lourenzo Marquez, ktero je učinila Velika Britanija.
Velike zgube Angležev pri Renaburgu.
London, 22. febr. Vojni urad je objavil danes britiške zguhe v bojih pri Rensburgu, 15. februva-rija. Jednajst mož je bilo usmrte-nih, jeden poročnik in 44 mož vjr-tib, jednega majorja, jednega poročnika in 100 mož še pogrešajo. Vse omenjene zgube zadevajo Wiltshire polk.
Angleži zgubili doBedaj 12.000 mož.
London, 22. febr. Sledeče je oficijelno poročilo o britiških zgu-bah do 17. februvarija:
Usmrtenih častnikov 165, moštva 1512; ranjenih častnikov 367, mo štva 5084; pogrešanih častnikov 171, moštva 2446; vsled bolezni umrlo častnikov 13, moštva 563; smrtno ponesrečilo ^častnik 1, mo-
štva 12 ; pohabljenih domov poslali: častnikov 54, moštva 1628 — skupno 11 964 mož. V bitki pri Nicholson vjeti fis'lirji tu niso vpo-šteti.
Z 274 proti 33 glasovi je danes dolenja zbornica potrdila vojni kredit v znesku 13,000.000 funtov šterlingov.
Nekoliko dvomljiva zmaga.
Roberts brzojavlja, daje razpršil Borce na vse kraje.
London, 22. febr. Do danes popoludne je dobil vojni urad dva brzojava od glavnega maršala lord Robertsa. Prvi se glasi: „Boerci bo razpršeni na vse kraje, pustivši mnogo mrtvih in raujenih." V drugim pravi: ,,Včeraj popoludne sem se z skrbnim ogledovanjem prepričal, da sovražnika ne morem napasti brez velikih zgub, kterih bi se rad izognil. Zato sem sklenil ga obstreljevati s topničarstvom. Boerci so bili razpršeni na vse kraje zgubili veliko mrtvih in ranjenih, pa tudi pedeset vjetnikov. Naše zgube so dva častnika in štirje možje lahko ranjeni.
Cronje se ne umakne.
L o n d o n, 22. febr. Vsled poročil iz Paardeberga je danes Roberta ponovil streljanje na Cronjev tabor m istega popolnoma obkolil. To je že peti dan velike bitke med Robertsom in Cronjem. Pogumnemu boerskfmu poveljniku se je posrečilo zadržati veliko večjo angleško armado, ktera mu je pri jPaar-debergu prišla nasproti. In poplačana je bila njegova vstrajnost. General De Wett s precejšnim oddelkom, se je pridružil Cronju, istotako so mu prišla na pomoč razna manjša krdela.
Klanje ob Mocfderu.
Strašno klanje pri Koodoos Rand.
London, 23. febr. Lord Roberts je pri KoodooB Rand Driftu Boerce popolnoma obkolil. Poveljnika Cronjea junaška armada Ee bori z izvauredno hrabrostjo, toda kakor je sklepati iz poslednjih poročil, je brezupuo zgubljena. Boerci, kterih število cenijo na 8000 mož, so ob Moderu vtrj^ni. V pondeljek je Frenchova konjiča dopolnila obkoljenje in od tistega časa služi mala boerska armada od vseh Btra-ni Angležem za tarčo, kteri neprenehoma streljajo na nje. Vkljub temu se Boerci nečejo podati, naj-brze se nadejajo pomoči. Njihove izgube morajo brez dvoma biti zelo velike.
Cronjev tabor ognj e'n i k.
London, 23. febr. Pozno popoludne ni bilo iz Robertsovega glavnega stana nikakega poročila, da se misli general Cronje podati, vkljub strašnemu streljauju na boerski tabor. Kakih 60 do 70 topov bljuje smrt in pogubo v tabor hudo stiskanih Boercev. Raz-strelba Lyddit krogelj napolnuje zrak se zelenim soparom, med kte-rim tu pa šviga plamen gorečih vozov v vojnem taboru Boercev. Slednji je videti kakor ognjenik.
I
Kretanje parnikov.
V New York <1 o s p e 1 i : ,.Friesland", 20. febr. iz Antwerpena. „Ems", 22. febr. i z Genove z 774 potniki. ,,Aller". 23. febr. iz ISremena z 464 potniki. ,,Teutonic", 22. febr. iz Liverpoola z 786 potniki.
Dospeti imajo: ,.Miinchen" iz Ilremena. ,, Pennsylvania" iz Hamburga. „Li Xormandie" iz Havre. ,, Rotterdam" iz Rotterdama.
O (1 p l i u Ii : Touraine", 22. febr. v Havre. „Darmstadt", 22. febr. v Bremen. ,, Phoenicia", 24. febr. v Hamburg. „Spaardam", 24. v Rotterdam. ,,Campania", 24. febr. v Queenstown.
O d p I j u 1 i bodo: ,,Teutonic", 2S. febr. v Liverpool. „ Friesland", 2S. febr. v Antwerpen. ,,Ems", 28. febr. v Genovo. ,,La Normandie", 1. marca v Havre. ,, Rotterdam", 3. marca v Rotterdam. ,,Pennsylvania", 3. marca v Hamburg. ,,Saale", 6. marca v Bremen.
Parni ik listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO.. 109 Greenwich St., New York.
1	■ •	: rs;....,. ■ -... '.,,. _>'" s..

/
^ J Jugoslovanska Katoliška Jednota.
lit
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13 th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota,;
II.	„ John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSirn, Box 2S6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govže t a Box 105, Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA"'
30.000 Angležem, zamore Cronje k večem 8000 mož nasproti postaviti, toda vkljub temu ne upa Roberts naravnosten napad. Streljanje mora Boercem br^z dvoma prizadejati strašne zgube, ker jih le za silo napravljeni nasipi le slabo varujejo. Med tem časom pa ..Bobs" OBobno pazi na to, da mu Cronje ni uide. Za varnimi nasipi leže Angleži pripravljeni, ako bi Boerci planili iz tabora, in da bodn Cronje isto poskusil je verojetno.
Buller še enkrat tepen.
Del njegove vojne potisnjen č e ž Tugelo.
Pretoria, 22. febr. Zopet se ob Tugali vrše razkačeni boji in zopet je bil general Buller nazaj potisnjen. Tepeni britiški oddelki so bili del one armade, kt^ra jn skušala prekoračiti reko. Buller še vedno zaseda Hlaugwana Hill.
Transvaal v avstrijskem državnem zboru.
Dunaj, 24. febr. Pri včerajšnji seji v državnem zboru je zopet nastal nemir vsled razburkanih stra-etij. Poslanec Tiirk od Schimererje-ve stranke se je pritožil gledfe preloma nevtralnosti Avstrije na škodo Boercev. Govornik je celo napadel cesarja Fran JoBipa, ko je rekel: „Ves svet imenuje cesarja Franc Josipa viteškega, jeli pa vitežko britske roparje podpirati v boju pri Boerci, kteri se bore za Bvojo slo-bodo?" — Drugi poslanec je zakli-cal: ,,2000 sedlov je armadna uprava prodala v južno Afriko". Soci-jalisti so zahtevali osemurno delo za premogarje in rudarje in nastal tak škandal, daje bila seja zaključena.
0 bitki pri
Magerfonteinu.
Nizozemski tednik objavlja ale-deče zasebno pismo udeleženca bitke pri Magtirsfonteiuu:
,,Čudovito, grozovito, neverojet-tio 1 Nikdar ne bodem pozabil strašnih dogodkov 10., 11. in 12. decembra. Vedno sem mislil, da je vojaka kaj strašnega, toda najbolj živa domišljija ne more slikati strašnjejših dog •»dkov, kakor so bili v istini. Prvi strel je zagrmel po ravani in odmeval od skalovja, na kterem smo leželi. Na mah se je premenila mirovna dežela. Čutili smo, da se bliža nekaj strašnega Krdela meščauov na konjih so dirjala proti svojim pozicijam ; topovi iu vozovi z streljivom eo drdali po kamenitem potu in težke granate so drobile skalovje okolo nas Toda ostali smo morali mirnoležati, kajti sovražnik je bil predaleč. Od 3 do 7. are je trajala železna toča, potem je umišljeno ogrnila temna noč prijatelja in sovražnika v svojo krilo Vlegli smo se s puškami v rokah poleg nasedlauih konj. Kmalu po 2 uri zjutraj smo zopet ležali na svojih prostorih in sedaj seje pričel najdaljši in najstrašnejši dan mojega življenja. Pokanje, gromenjp, žvižganje, ropotanje, kričanje, rob nenje je oviralo vsako mišljenje, in silile samo k fizičnemu dejanju. Roke bo bile mirne, oči srpo obrnjene na črte in gruče, ktere bo se
plazeč, leteč in skakaje pomikale dalje, ter povsod puščale zh seboj stegiijoče se pike. Zadaj ostale pike so postajale kupi, tem bližje so prišli. Orte so bile pretrgane, ko so ostale od tal in z besno hitrostjo hitele proti nam in ravno tako hitro bežale nazaj. Čudno je bilo zadrževanje bojujočih poleg mene. SO zavihanimi rokavi, srajco na prBih odprto, daje pihljajoči veter hladil potenje, so stali tu, prežal: in merili starci poleg mladeničev in dečkov. Pri prvem naskoku je bilo vjeto krdflce Hochlanderjev, kakih 40 mož, kteri bo pobitega srca mimo korakali. Potem se je čulo, da so Skandinavci v zelo nevarnem položaju in se bojuje, kakor se juuakom spodobi. Prišel je mimo oddelek ranjenih ; najprvi je bil Boerec s zlomeuje roko, potem jeden b krvavečo nogo. Grozen prizor je kazal jezdec, kteremu je kos granate odtrgal levo nogo; omahovanje v Bedlu je iskal ambu-lanco iu nisem mogel umeti, da ni padel raz konja. Strašno je kričal mlad, močan Boerec, kterega je krogla zadela v glavo, kakor blazen je mahal okolo sebe in ee boril z nosilci. Solze so mi zalile oči pri pogledu šestnajstletnega Potchef-stroomerja, kteremu je granata zdrobila levo nogo. Ležal je mirno na nosilnici in šepetal: „Vaaj ni tako slabo, samo strašno sem žejen." Ubogi deček je dve uri ležal na pekočem aolncu, predno je pri prišla pomoč. Potem so pripeljali mrtve. Proti 4. uri je ponehalo Btreljanje topov in oglašale eo se samo še Mauserce in Lee metfor-derce. Sedaj so imeli priliko naši M axim topovi. Angleži so bežali na vse strani, konjiča pred njimi. Pogumni Hochlanderji so vedno in vedno zopet poskušali prodreti naše črte, todr. padli in nikdar več vstali. Solnce je zašlo iu ž njim vred upanje Angb-žev na zmago. V torek zjutraj kazal se nam je grozovit prizor. .Štirideset ur so t<čali naši ljudje v rovih za nasipi, sedeli, čepeli ali klečali na trdem kamenju. Drgnili so svoje otrpnjene ude in se plazili na breg. Tu so ležali mrtvi in grozno je bilo pogledati cvetoče sinove ponosne Anglije. Petnajst korakov od rova oddaljeno je ležel mlad častnik. Približal se je s klobukom maLaje in zaklical: ,,Sedaj smo tul" ko so ga zadele tri krogle. Na 50 čevljev daljave od jarkov so ležali ljudje na kupih, večinoma mrtvi mnogo umirajočih, plakaje in stokaje. Bili so sami velikani v čudnih legah, kakuršno im je vtisnila smrt. Okolo velikega mravljišča sem našel štiri orja ške Hochlanderje v večnem spanju. Iskali so zavetja za mravljiščem, toda krogla Mauserce je istega prodrla.
Med našimi ljudmi je vladala tihota, Bmrtna tihota. Veselje nad zmago ni zamoglo priti čez naše ustnice pri pogledu grozovitega prizora."
Kdo?
Vas postreže tako ceno za 100 gold, ali 200 kron avstr. velj. §40.76 in po-štarine 20 centov, kakor Fr. S a k-s e r 109 Greenwich St., New York. Minolo leto je na Sloveusko poslal nad $200.000 ali nad pol milijona gold, in vse bilo v redu. Cena brza in poštena postrežba velikansko pomnožuje promet.
Ako nimajo pravice, imajo pa moč
Chicago, 20. febr. Včeraj po uoči se je na vogalu Dearborn in 15. ceste vršil krvav pretep, kterega seje udeležilo 500 ljudi Geneial Electric Railway Co. iu večje število služabnikov Western Indiana Raijraod Co. Bojevalci električne železnice so zmagali, ko je bilo več ljudi ranjenih, med temi dve osobi uajbrže smrtno. Policija je prišla na pozorišče, ko je bil boj že pri kraju. Boj se je pričel radi potne pravice železnic. ,, Western Ind. " je zadobila ustavno povelje proti „Electric", ktero je zadnja instanca razveljavila. „Western Ind.1* seje potem poslužila zadnjega sredstva, namreč sile.
Pravice konj.
Denver, Colo., 20. febr. Ako ima tudi konj svoje pravica, namreč pravico na živež in stanovanje, in Bicer na stroške posestnika, bodo Bodnije v Coloradi odločile. Ko je bil meseca januvarija velik mraz in sneg, zvedel je agent od Humane Society, da je v gorah 13 konj brez živeža. Pustil je konje krmiti, toda vkljub temu je eden poginil. Ker so divje okulu letajoče živali vse zaznamovane, je bilo lastnike lahko uganiti. Humane Society zahteva sedaj od istih stroške za krmenje.
Španija dobi dva oteka nazaj.
Washington, 22. febr. Vsled reklamacije španske vlade bo Zjed. države ukrenile, umakniti ameri-kansko višjo oblast raz dveh otoko\ filipinskega otočja in ista dati Španiji nazaj. Otoka se imenujeta'Si-butu in Cagayau Sulu in sta kakor se je pokazalo onkraj pogodbeno določene meje. Ista ješe-le nedavno osvojila amerikanska topničarka.
Ješče Poljska ni zgubljena.
Dunaj, 19. febr. Današnji jutranji časopisi donašajo brzojav iz Lvova, glavi ega mest* Galicije glede odkritja načrtov skrivne zveze puljskih rodoljubov z namenom zo-pot ustanoviti staro poljko kraljestvo, ktero so razdelile med seboj Avstrija Rusija in Nemčija. Ze desetletja sanjarijo poljski rodoljubi o osvoboditvi njihove dežele. Lvovska policija misli, da je prišla na Bled mnogo razširjeni zaroti, vsled ktere bi bila, pri nadaljnem napredovanju nastala vstaja v razdeljenih poljskih deželah. Načelnike zarote so baje zaprli in stotine druži h strogo opazujejo. Iz vple-ujenih pisem je razvidno, da je skrivna družba že najmanj deset let delovala. Merodajni Polaki na Dunaju zasmehujejo lvovsko policijo in misel na zopetuo ustanovitev 3tarega poljskega kraljestva.
Razširjanje premogarskega štrajka
Bero lin, 20. febr. Iz Amerike je dospela ladija s premogom in že se vesele kapitalistični časopisi, češ sedaj bode kmalu konec pomanjkanja premoga na Nemškem. Premo-garski štrajk se je sedaj razširil tudi na Kattowitz in premogarji okraja Halle so tudi sklenili ustaviti delo. Ako se bode štrajk še dalje razširil se sedaj še ne more vedeti. Podjetniki ne verujejo, da se bode razširil čez vso Nemčijo, ter poudarjajo, da veČina rudarskih zadrug, vsled krajevnih štrajkov, uima mnogo denarjev na razpolago. Toda pri tem pozabijo, daje mogoče delavsko ljudstvo vstanu spraviti skupaj milijone in sicer v kratkem času, kakor seje pokazalo pri velikem štrajku delavcev v pristanu v Hamburgu.
Vedno večji postaja štrajk.
F o r t d e France, 19. febr. Štrajk delavcev na nasadih v Martinique se vedno bolj razširja. Pa tudi izgredi štrajkarjev se množe in so že zapalili več tovarn.
Pariz, 19. febr. Poslanec Four niere odločno zanika, da so nemiri na Martinique v zvezi s političnim vplivom. On trdi, da so nemiri nastali vsled krajevnih delavskih razmer in obžaluje ker so morali vojaki streljati na vodje izgrednikov.
FortdeFrauce, Martinique, ' 1. febr. Danes so poskusili v ne-kterih tovarnah zopet pričeti delo, ko so štrajkarjem obljubili gotova dovoljenja, teda le četrtina štraj karjev se je vrnila na delo. Včeraj »ečer so v bližini Trinite in Crois-seur vpepelili dfa nasada. Pravijo,
da eo tudi na nasadn pri Beauregard izbruhnili nemiri. Križarka Fronde' je odrinila proti St, Pierre.
Med Bolgariji in Srbijo preti vojska.
Duuaj, 21. febr. Tukaj se širi neverojetna v©Bt, da so med Bolgn-rijo in Srbijo izbruhnile naravne sovražne razmere. Obe deželi zbirati vojake ob mejah. Vest ni verjetna, ker uiti Bolgarija,niti Srbija nima za vojsko potrebnih denarjev na razpolago.
Evropejske in druge vesti.
R i m, 19. febr. Kardinal grof Ledochcwski, prefekt od congre-gatio de propaganda fide, je nevarno zbolel. Za njegovo življenje so v velikih skrbeh, tembolj, ker je kardinal že 78 let star.
London, 19. febr. Trijarboln parnik, kteri je nedavno v hudem viharju pri Cards End zadel ob skalo in se potopil, je bil britiški parmk ,,Ossian'\ kteri je bil na vožnji iz Leith v Sevillo.
S a n t a n d e r, 19. febr. Na severnem obrežju Španije divja strašen vihar, kteri je pouzročil med ladijami mnogoštevilno uesreč. Ne daleč od Santaudera so tri mah ladije zadele ob skalo iu z moštvom potopile. Na višini pri Gijom Bti se ponesrečili dve obrežni ladije z 48 mornarji.
Bero lin, 20. febr. V poeled-ujih dnevih je tukaj gripa na novo tirjala mnogo žrtev. Minoli teden je za to boleznijo umrlo 87 osob. 137 osob pa je umrlo vsled boleznij, ktere so si od gripe okrevajoči po neprevidnosti nakopali.
Pariz, 20 febr. Vojni minister Gallifet je naznanil pri današnji debati o vojnem proračunu: ,,Iznevadljivo novico imam za Vas. General Deloye, kteri je preosnoval topuičarstvo, nam je s čisto neznatno prenaredbo podal risano puško, ktera je boljša, nego vse druge na svetu. V šestih mesecih bode gotova'"
Bero lin, 20. febr. Kakih 10 tisoč tesarjev je daues pri tukašujih uovih zgradbah ostavilo delo. Predsednik odbora štrajkarjev pravi, da so štrajkarji tako dobro osnovani in z denarjem tako dobro preskrbljeni, da bodo delodajalci kaj kmalu primoram dovoliti njinove zahteve.
Berlin, 21. febr. V današnji seji državnega zbora je elsaški poslanec, župnik Winterer, predlagal razveljavljenje v Elzas Lotaringiji že 28 let obstoječega takozvanega diktatur paragrafa in slikal tamoš-nji položaj kot neprestani oblegalni stan. Državni kancelar knezHohen-lohe je obžaloval, da zadevi predloga ne more dati nikakega upanja. Rekel je, diktatur paragraf mora obstati v svarilo za francosko manjšino, ktere čustva se zrcajo v klerikalni opuziciji Eizaa Lotaringije proti ustanovi teulogične fakultete v Strassburgu, akoravno je papež isto potrdil. „Res je", je nadaljeval Hohenlohe, ,,naše zveze s francosko vlado so najboljš« in obratno tudi Frannoska se nam kaže simpatično, toda kdo nam je porok, da bode vedno tako ostalo? Zato ne smemo položiti orožja iz rok. Elzas Lotariugijo nismo pridobili vsled ljudskega sklepa, ampak z orožjem in bodemo zopet dobljeno tudi obdržati znali. To je naša dobra pravica!" Vkljub odobravanju kance-larjevega govora je državni zbor z veliko večino sprejel Wintererjev predlog.
Madrid, 21. febr. Mesto Ata-guiues, v pokrajini Leon, je v plamenu. Že 420 poslopij je pogorelo in krajevna pomoč ni več v stanu zabraniti razširjenje požara. Več prebivalcev je baje našlo smrt v plamenu, drugi so pa vsled zgube svojega imetja zblazneli. Vojaštvo pomaga gasiti in vzdržuje red.
Z liteve zagorskih in trborpljskib premo^rjev je upravni sv^t na Dunaju spr^j 1 in potrdil; mej drugim
tudi zvišanje plače za 5%. Štrajk
je torej do cpla odvrnjen.
*• *
*
Nezgoda v e. in kr. žrebeami na Seln pri Ljnbljani, 27. jan. se je vršilo običaj 110 pregledovanje žreb-cev na dvorišču c. in. kr. vojašnice na Selu pri Lljubljani. Že je bilo polovica konj pregledanih, ko je vojak-prostak M J. privel na uzdi težkega žrebca prinegavske pasmi. Malo je zdirjal ž njim po peščeni poti, v tistem trenotku pa se je žrebec vspel po bliskovo iu svojega vodnika loputuil z viške s prednjima kopitoma po prsih. Hipoma je vojak ležal na tleh, precej zopet ustal, ali zvrtelo se mu je in na pomoč pritekli tovariši so ga odvedli z dvorišča. Kake posledice bode imela ta nezgoda, se še ne ve.
Drobnosti.
V staro domovino so se podali: Josip Marjetič, John Andrejčič in Frank Selak vsi iz Frontenac, Kana v Škocijan, odpotovali s parnikom „Lahu"; Jauez Majcen iz Cleve-landa, O., v Št. Rupert; Josip Zupan iz Bessemer, Pa., v Novo Mesto ; John Kikel iz Forest City, Pa., V Št. Vid pri ZatiČini, b parnikom „La Tonraine".
Posestvo na prodaj.
V metliškem okraju v vasi Otok je na prodaj posestvo, ktero obsega: Hiša z štirimi sobami, pod hišo sta dve kleti za kislino in druga za druge stvari; dalje pod ali skedenj, prostorni živinski hlev za 10 govedi, dve kašči za hlevom, v kterih je prostora za 300 centov send in slame • dalje svinskihlev za 5prešičev; mlin z štirimi tečaji; njivjednast, na ktere gr6 35 mernikov posetve. Vse imenovano se nahaja v najboljšem Btauu. K posestvu Bpadajo tudi trije stelniki, v kterih se dobi do 30 voz Btelje. Vse to prodam is proste roke, ker se ne mislim več vrniti v domovino. Pogoji in cena se zve pri:
Josip Palčič, 432 7th St., Calumet, Mich.
Kje je?
Tovorni promet dolenjske železnice je bil meseca januvar ja znatno večji in živahnejši, n^g-j lansko leto v istem mesecu. V prometu je bila velika množica različnega lesa in kočevskega rujavega premoga. Prevažalo se je tudi precej živih prašičev in govedi.
* * *
Cigan Simon Held se kar ne more sprijazniti z svojo osodo — pod vislicami, ter skuša na veaki način kako bi jej izbegnil. Dne 26. jan. je nakrat obolel. Vdrla se mu je baje krvi. Zdravnik je sicer zasledil krvi, a ker mu je knialo. odleglo, se sluti, da je cigan Ileld b Jezen fin-giral. Človeku bi se smilil, da ni on sam preje na tako grozovit način vzel življenje človeku in to brez najmanjšega vzroka, razun iz pohlepnosti po denarju.
* *
*
Dovoljenja za potovanje v Auie riko je v mesecu januvarju v Litiji prejelo 46 osel) in prav toliko ae je izdalo dovoljenj za potovanje v Nemčijo.
* * *
Pi otimadjarsVie demonstracije na Reki so se razširile že celo na gle-diščue igralce. 29. jan. se je imel mej igro vršiti maajaisKi ples „Kor". Godba je zasvirala poskočno melodijo, igralci pa, mesto da bi zaplesali, so ostali na svojih mestih ter se posinehovali orkestru. Občinstvo je seveda pozdravilo to z šumnim ploskom in Madjare bi to vsekako smelo vzbuditi iz njih s';ad kih a norih sanj, da bi spremenili Reko v madjarsko ,,gmajno" in
Adrijo v madjarsko morje.
* * *
Ukradena soka. V Madridu je liila 16. jan. ukradena soha mar-quiea Pontesas. Ta soha je stala v sredini mesta na zelo živahnem kraju in madridska policija si sedaj razbija glavo kdo in na kak način je bila ukradena lepa soha, ki pa je sedaj gotovo že razdrobljena ruda in prodana. K taki tatvini pač treba ne le tatinskih rok, mar
več tudi tatinske —g-iuijaluosti. * *
*
Volitev župana y Pragi. 5. febr. končno je bil izvoljen župauomdr. Srb, Staročeh. Dobil je 43 glasov,
dr. Podlipny pa 31.
* *
Inilueneav Italiji. Nekaj tednov imajo po Italiji influenco v takem obsegu, da imajo škodo javni uradi in razna podjetja, šole itd. V Benetkah ni menda družine brez bolnika. Bolnišnice so prenapolnjene. Večidel so oboleli otroci in stari ljudje. V Livornu je baje okoli 15.000 bolnikov, kar se čuti posebno pri trgovini in pri javnem prometu. V Ferrariju so zboleli vsi profesorji, da so morali zapreti šole. V Parmi je do 14 000 bolnikov, ta kisto ima inllueuca veliko žrtev v Rimu, Genovi in Turinu. V Rimu leži baje preko 30 000 bolnikov radi ,,influence".
MARTIN MUŠIČJ, doma iz Drago-vanje vasi, okraj Črnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem ua hrani in mi ostal dolžan $67.86 to ga priporoča kot do brega rojaka
Josip Smuk, Box2S4, Ely, Minn., St. Lous, Co.,
ROJAKE
opozorujemo v naročbo knjig
družbe sv. Mohorja.
Mi sprejemamo naročila dO dne 15. marca, vsakemu naročilu je dodati $1 "00 m natančen naslov, kam
naj bodemo knjige poslali prihodnjo
jesen.
Upravništvo „Glas Naroda".
KJE JE?
MARTIN BLATNIK, doma iz Lopate okraj Žužemberk, v Ameriko je prišel pred 11 leti, domu je piBal pred 2 leti poslednjič, takrat je bil v Carbon Hill Njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Ana Blatnik, omožena S k u 1, Box 113, Elvria, Colo.	(8. mr. )
Kje je?
JANEZ OREŠNIK, doma iz ško-cijanske župnije na Dolenjskem; meseca maja lani je bil na Calame-tu, Mich , od tam šel v Sheboygan, Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas sem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očetu: Frank Orešuik, Box 123," Sheboygan, Wis., ali „GlaB Naroda^__(1. ap.)
Slovenska babica.
MARIJA LUKAN, babica z 20tlet-mm izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Na razpolago imam več dobrih spričeval.
(l.mj.) MARIJA LUKAN,
63 Oxford St., Cleveland, O.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za -520.37 100 krou avstr. veljave, pri dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
KJE JE ?
JOHN GERZETlC, doma iz Kva-sice na Dolenjskem. Ta tiček ne živi poštenim potom ; kamor pride ram ljudi opehari, potem jo pa po piha, tako je tudi pri nas napravil Rojaki, varujte se tega ptička. G. Frankovich, Manistique, Mich.
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop,, 337Fifth St., Calumet, Mich.
Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov.
Naša posebnost so
kranjske klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem!
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo pr vi sloven-s ki
9
1024 South 13. St„ Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen ysakomn dobro postreči z dobro pijado, finim wh i s key e m in izvrstnimi 3modkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ,
1024 South 13. St., Omaha, Neh.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tndi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vee prodajam po D»jiii$i oenit c

trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA
Priporočam rojakom svojo povsodi ziiano, bogato g" zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih ur, p. verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- jp-
tov po najnižjih cenah.	%
W
Ceniki pošiljajo se zaBtonj poštnine prosto.
Na prodaj
iz proste roke posestvo in hiša pri
metliškem mostu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zida n i c a in veliko dvorišče, to vee je obzidano s kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri Markotu Sodja, Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria.
No. 11 William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjiee, in dolžna pisma.
Izposluje in izterjuje zapuščine in do!/rrve.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
jBremena v Ameriko TBG
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno,
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
Naznanilo
Rojakom naznanjam, da sem sa-čaBno preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelanda, O., v Pittsburg. Pa., ter se priporočam za nadaljna naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objeduem z naročilom. Cenik pošljem na zahte-vanje poštnine prosto.
Ako me hoče kdooBobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa.
Slovensko pratiko prodajam po 10 centov; veliko pratiko pa po 15 centov.
Mali zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah.
MATH. POGORELO,
5102 Butler Street, Pittsburg, Pa.
John IVLaiirin
slovenski (Untertaker)
M?. $ 'V ? t %
Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111
Slika predstavlja uro za dame z	M dvojnim pokrovom (Boss Case) in
so najboljši pokrovi Be zlatem pre-	£
teguj^ui (Goldfield) in jamčim za-	% nje 20 let; kohsovje je Elgiu ali
Waltham ter velja samo	'f
e priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu m okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vse v
mojo stroko spadajoče opravke.
JOHN MAURINT, Laurium, Mich.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
^E\ Dame, ktere že e uro kupiti se
_____ 19778 _& ji m s^dnj ponuja l*-pa priložnost,
ya cena je je 2a nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blagu, je moje g^slo.
Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl
Miners Exchange
\ Saloon,
700 E. Cooper Av., Aspen, Colo.
V	njem toči m izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in pre-u o č i š č e.
V	obilen obisk se priporočam (i. jI.) MAT. MAUTZ, lastnik.
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
JOHN VENZEL
izdelovalec
K RANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelo-7TT- o'1>Y\ vanje in popravo. Cene so pri-/ V memo nizke, delo dobro in trpež-—° * *	__^S__u no. Najnižja cena trovrstnih har-
beset rulk je vido f5 's u,aprej-
agf^--^-,.- -•. ^	.. v- - | Izvršu em tudi na 6 in 8 glasov.
* Razpošiljam jih s pravico, da si iih lahko vsak ogleda na Express Hffllga?^	-r< Oflice. Glede natančnejih pojae-
ffig^^f^nŠ^fVv^r-	' ! oil se je pismeno obrniti na:
WW&mg&Z^n'r. . John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
M o tel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl]
Svoji k svojim!
8š spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Aye,, Brooklyn, N. Y.
Na proflaj iz proste roke
POSESTVO in HIŠA Štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu li v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cona in pogoji se zvedo pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O.	(1. ap.)
Vina na orodaj.
Dobra rodeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
^f^aea John golob,
••* gl. ■>'. rfettjSi	izdel ovalec
:|fiiS umetnih orgelj
:'• 1 > ■!. ,J N	se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJCI i i	SKIH HARMONIK. Cena najcenjfiim 3 glasek. \ \\ j; K j. fS?	mm od $25 naprej in treba dati $5 „are". r^i;'-. • ; T^	Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od VjjS •'S * ; <3 do «100 je treba dati polovico na račun.
Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje,
jjf^jfu x-»M-vr _	Delo garantirano in prva poprava brezplačno
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Goloba imajo čiste, pravilne glasove in se zmorejo uporabiti pri vsakej godbi na žice, trobente ali pi&ali.
" " " " " »» «■*——«-» r < rn m m r-n r't)ea je**=tieaijeiuesiie3l
Mestna hranilnica ljubljanska |
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg
po 4°|0	I
brez odbitja novega rentnega davka. |j
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- S} nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".
T »i FtbeHsz-Pote puh.
(Iz francoskega.)
Etienne je bil mlad[dečko, 23 let star, majhen, pohleven in šibek človek, ▼ avojej stroki je bil zelo spreten in hotel Francosko prepotovati ; delalnica mu je postala preozka.
Necega lepega dne je b torbo na hrbtu in praznim žepomtoda polnim ■rcemodšel zdoma; hodi lje po deželni cesti od vasi do vasi proti Parizu in si dobro in slabo zaslužil svoj kruh in kozarec vina. Nikjer ni za-mogel ostati, ni se zamogel vstaviti in napraviti dom, imel je cel lepi mesec prost, prost in ponosen je tudi bil na svoj poklic.
Toda ko je bil blizo Pariza in tovarne niso več Bprejele delavce iz deželne ceste, to je one neodvisne, je postal plašen ; da celo sramoval ae je... in tako se je opotekal kakor potepuh nek zimski večer čez Non-trouge v meBto sanj in legend.
Že takoj pri prihodu se je čutil zapuščenega, sam je bil, naj večno zapuščen.
Že od jutra ni jedel. Tri ura po noči je bila, na ulicah je bilo mrzlo» vse mirno in prazno, že od večera je dež padal. litiennea se je lotil strah, dozdevalo se mu je kakor bi prišel v deželo obupa, v zapuščen kraj, bil je mnenja, da bode do jutra blodil skozi razvaline nekdaj slovečega mesta, — in celo po dnevu jih ne bode videl oživeti, dozdevale ao se mu mrtve!
Mesto sanj in legend!. .. Vsi tovariši, ktere je našel v delalnicah, na cestah, one potnike, kteri so se vrnili iz dolzih potovanj so živahno govorili o Parizu, vsi še le ravnokar izučeni in učenci so mislili na potovanje, da bi videli zaželjeui kras, na kterega so jih stari vse življenje spominjali!. .. Etienne se je čutil v deželi sovražnika. Hiše so se mu dozdevale nezaupne, od kleti do vrha so bile zagrajene; ulice krive in slabe; samota mu je težila položaj.
Oslabljen vsled gladti, utrujen, da bi se skoraj zgrudil, popolnoma iaroden strahu in trepetu, ostal je Etienne na mostu SaintB-Peres in gledal v vodo.
Ta noč je bila najbolj temna v njegovem življeuju! Pogled na reko Seine, ktera je tako temno in počasi tekla, ga je otrpnel. Menil je, da voda stoji pod mostom, da bode gori k njemu Bkočila, ga prijela za vrat in seboj odvlekla! Notre-Dame mu je kazala pod nizkim temnim nebom svoje mogočno zidovje, videl je kako neka prikazen v temi prihajala čez reko in vedno večja postajala, da Be bode povspela in ga v ugonobila! Vendar ni mogel bežati; glad in trud mu v to nista dovolila; Etienne ni niti nato mislil, da bi ■e znebil breme, ktero ga je mučilo.
Hkrati ga je pomiril ropot korakov, čuti so bili jasni glasovi in odmevali v nočnej tišini.
„Dva meščana'4, rekel je Etienne kakor bi se prebudil iz sanj in se Gmijal bližajočima nočnima potnikoma, ktera sta bila zavita v gor-ke kožuhe.
Za potepuha se nista niti zmenila ; eden nju je napravil, ko Bta šla mimo, z roko znamenje zadovoljno-sti in rekel:
MSrečo nesmemo zlorabiti!... Današnjo noč Bem priigral dve sto Louisdorjev, oBtanek prepuščam kluba!"
Etienne je brez določenih misli Ael za obema nočnima potnikoma, kakor bi sledil srečo, še), je kar tja ▼ en dau za njima, češ kakor bi bilo dobro za njega, ako je blizo nju.
Še le ko ju je dobro ugledal, in čul kako sta se smijala in glasno govorila, njemu pa je želodec krulil Tiled gladu in ga strah malo popu «til, sije mislil: ti bogati in srečni ljudje mu bodo radi podelili par Sous, mogoče celo kak srebrni de-nai^ »ko jih bode ponižno nagovori! in jim povedal svoje siromaštvo. .. potem bode zamogel jesti, spati, čakati io malo okrepčan mogoče celo drugi dan najde zaželjeno upanje...
Vandat je viled čustva sramote, ko je nato mislil, šel bolj počasi; bilje gladen, zeblo ga je, vedel ni kako zamore delavec prositi milo-CAioe, kaj rad bi skuševalca, ktere-
mu je sledil, na kakem cestnem vo. galu zgubil spred oči, toda ni imel poguma se od njega oddaljiti.
„Ah kaj!" rekel si je glasno, da bi sam sebi dal poguna, „novci ga tako ne teže ! pridobil ji h je pri igri! Toraj zamore tudi delavcu, kteri bode moral jutri težko delati, da zasluži par frankov, Baj toliko dati, da si zamore jesti kupiti in piačati ležišče!"
V obupnem pogumu, kteri več krat vsako plahost odstrani, je hkrati nagovoril bogatega moža:
,,Dajte mi par sous, dobri gospod^ nisem spal, niti jedel; brez posla sem!"
Oba moža sta preplašena obstala in tresoča na vsem životu iskala po žepih orožje, toda našla ga nista. Med tem Be je srečni igralec pomiril, ker videl je žalostni obraz glad-nega človeka, z mirnim obrazom ga je hotel odpraviti se zuakom z roko ; potem je popolnoma pomirjen, kakor bi iz hvaležnosti hotel dober postati, potegnil iz žepa polno pest zlatega in srebrnega denarja ; odprl pest in s kazalcem druge roke brskal po denarjih, potem pa pomilovalno rekel:
„Moj ubogi prijatelj, nemam drobiža.
Polno pest novcev je zopet dal v žep in nesrečnika obrnol hrbet. Poslednji je gledal za možem, kteri je brez sočutja poprijel prijatelja za roko in sta odšla.
Hkrati ga je omotil spomin na zlato, ktero je videl v roki gospoda, v ušesih je še vedno odmevalo žvon-klaaje, razdražen je znova Etienne pričel prigovarjati gospodu ; poskušal ga je omehčati; prosil je, ponižal se je, samo da bi dobil za košček kruha.
Ker sta ponočnjaka sedaj vedela, da se nemata bati tega siromašnega gladnega človeka, se je drugi pred njega postavil, pahnol ga nazaj in z dežnikom udaril po nogi. ..
Etienue se ni premnknol; udarec ga ni zabolel, toda hudo je bil v srcu užaljen. S pobešenimi rokami je obstal na tlaku ; se zamolklo bolestjo je zrl za odhajajočim možem. Potem ae ga je polastila ~roza. Sam je bil, toda dve močni rosi sti ga v rame naprej sunili, in sledil je prvemu možu, kteri je roko proti njemu vzdignol.	—' Noč ga je še bolj razburila, samo- n ta ga naredila bolj drznega,- kratke . besede so mu vhajale raz ustnic, s fi krčevito stisnjenimi pestmi je bil po zraku in nohti so se globoko v meso zadrli. 7'
Razžaljen je bil, okaran je bil, delavec, pošt >ni mož, kterega dnev- 1 110 delo ni plačal po pravej vredno- ^ sti nobeden delodajalec; in njegov d razžalitelj — na vsak način pohaj- u kovalec — se je mirno smeje oddaljil, med tem ko so njegovi prsti ( brskali po priigranih zlatih!
Hotel mu je z daljave z upitjem ; naznaniti njegovo sovraštvo in za- 'i ničevanje, kar je opazil, kako se je mož pod plinovo svetilnico ločil od ' svojega prijatelja in sam zavil v temno ulico ; sedaj ga je zasledoval kakor blazen, dohitel ga je v tre-notku, ko je dospel dc hiše, ktere vrata niso bila odprta, napadel ga je s pestmi, tuleč, besneč in pene stiskaje v ustih, tako je bil raz-srdjen.
Napadeni je poteguol iz žepa svoje premoženje, ne da bi mislil na obrambo, in mu ga podal s tresočo roko, rekši: ,,Tu imate, vzemite! Vzemite 1 Toda ne storite mi nič žalega. . .4<
Etienne je bil takoj pomirjen, ko je videl, da ima toliko denarja v rokah, da bi lahko v kaki vasi postal kolarski mojster, ako bi le hotel; vBe to je videl Etienne, vendar je zaprl oči.
Ti zlati, ktere ni zaslužil, ktere mu ni dal iz dobrosrčnosti, temveč vsled strahu, ti zlati, ktere je menil, da jih je ukradel, so bili pretežki, in njegove roke, ktere so bile vajene trdega orodja njegove obrtnije, so bile preslabe, da bi jih držale, pekli bo ga na trdej koži.
Se studom jih je vrgel na tlak, ko je videl svojega žalilca vsled strahu na zidu naslonjenega in za-upil: ,,Strahopetnež! A
Potem je zaničljivo namignol z ramami in odšel po temnej ulici, ne da bi se še onkrat ozrl. —

noctures Iti. Stoo3s:L
Bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen.
> . ..-------•> ,
V srečni hisi ljubijo godbo.
^^ »i - - ^ ..	Glasovir za $500 ali orgije za $250 si
^	le malokdo od nas more omisliti, še manj
^ ^V^r' //m	pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico
" . /M	ji a, ktera nadomestuje oboje, si lahko orni
'-v*_____ Jse*.1}	sli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno
/___" 7' ~	igrali razne komaue. Godba je urejena na
^^^^^^^^^^^^^^^^^^!L jUj/jm nič^kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne gla-
T~\~	-" T	—.' S/t-y in razveseljuje stare, bolne in otožne. Za-
\ \ '■ f ''v . i- -V ' ' «8	bava druščine z najboljšimi valčki, pol-
JpjB^ggfcfg- \Sal5r ^ SpSar	kams, četvorkami itd. Daje godbo petja
*f i ^ ~ —'—-----—S/ug	najnovejših priljubljenih pesem. Popolno \ V —razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo
— \ *■. *--^-^i'^rrt-^ir—\ fflw	lahko igraš nad iooo komadov, ktere si iz-
fdt^^ '' ' " "' \ m	bereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje.
^ irsPr	Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev
„Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vreri*i6 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejsmu S^-oo po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znarako za.
cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesey St.. New York, P- O. Bos 2853. Dept. Gl. N.
Francoska parobrodna družba
Conppie Generale Treasatlantne.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstna).
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob xo uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Normandie	1. marca 1900.
La'Champagne 8. ,, 1900. L' Aquitaiue	15. „ 1900.
La Gascogne	22. „ 1900.
Lb Touraiue	29. ,, 1900.
La Bretagne	22. aprila 1900.
iF" Izvrstno bodo poetreženi potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna ageucija za Zjed. država in Cauado: 32 BROADWAY, NEW VORK.