61    
Naši dopisi.
V Gorici 18. febr. — Naš deželni zbor je bil sprejel prenaredbo tistega paragrafa deželne ustave, V9led katerega morajo deželni odborniki stanovati v Gorici. Te nove postave, ki je določevala, da zamo-rejo odborniki biti tudi zunaj mesta stanujoči poslanci — ni potrdil presv. cesar. Vse ostane tedaj pri starem. — V torek, 20. t. m., opravi nas novi župan, g. dr. D epe ris, postavno prisego v novi mestni dvorani. Najviši sklep njegove potrditve je od 2. t. m. — Kakor lani, tako se tudi letos naši posestniki in umni kmetovalci shajajo vsak torek v gostilnici pri Brandtu in imajo tu veščaki kmetijstveni govore. Dne 26. t. m. bo govoril dež. kmetijske šole prof. dr. Konig o predmetu „Vino in kemija". Nadaljeval bode svoje razprave o vinstvu 5., 20. marca in 9. aprila. — Pustna „korsa" je bila srednja; gledav-<5ev je bilo veliko , toda niso imeli posebnega gledati. Odkar je bila pri nas ta veselica malo da ne opuščena, ne more več oživeti tako, da bi bila stari, sloveči Goriški korsi vredna naslednica. Opustili pa so bili naši plemenitasi korso tista leta, ko se je bila začela huda trtna bolezen (od 1852. ali 1853. naprej). Prve korse pa v pustno nedeljo še ce!6 bilo ni.  Ni bilo namreč ni
enega voza; pač pa obilno zijala prodajočih ljudi. — Bolj ko pust me mikajo že spet moje ciprese pri Kapuci ni h. Drevesa, o katerih sem govoril uni pot, so tista poleg ulice, ki drži proti Tržaški cesti; ali — te dni je mestno starešinstvo spet sklenilo, da se ima tudi na drugi strani — tje proti Podturnu — ulica razširiti. V ta namen prodajo Kapucini nekaj metrov vrta in — drugo lepo vrsto staro-častitljivih cipres. Takrat je starešinstvo že naprej — brez vrtnarske komisije — sklenilo, da se morajo ciprese odpraviti. Jez ne vem, zakaj tudi na tej strani našo mestno gospodo ciprese v oči koljejo; znabiti, da jim dišijo preveč po — samostanu. — Ne daleč od Gorice (pa za zdaj ne smem povedati, kje) so našli lep in dobro ohranjen rimljanski mozaik, katerega dobi brž ko ne deželni muzej. Poprej ni bilo nikdar nič slišati o starorimskih starinah v tistem kraji. — Zdaj še o — vremenu kaj. To je zraven cipres gotovo mojih dopisov najnedolžniši predmet. Imeli smo dneve pretekli teden, o kterih naši tuji — „Nizzanski" — gospodje pravijo, da pri njih še maja meseca tako prijetnih ni. Včeraj pa se je bilo napravilo za dež; ali — po noči je za-mstlo vse polno snega po gorah; vsled tega se je neb6 razjasnilo in v naši Nizzi je spat lepa spomlad — bis auf weitere8.
Zdolnji Zemon na Notranjskem 17. sveč. J. P. Š. —
Ker imamo zmirom voljno vreme, smo pričeli trte obrezovati , ki so prav zdrave; al drugo drevje, kakor hruške, jablane itd. ne kaže, da bo cvetelo. — Naši vaščani so se hvalevredno dela poprijeli; vedno delajo zdaj na polji: kopajo kamnje, popravljajo poti, cesto po vasi in do cesarske so tako lepo napravili, da je kaj, tudi 2 nova kanala so dodelali, ki sta bila silno potrebna. Največ zaslug o tem si je pridobil naš podžupan Andrej Basa in pa naš grajščak Fr. S kri ban i. Da si nista ona dva toliko prizadela, še zdaj bili bi imeli staro zanemarjeno grdobo. Zato smo jima jako hvaležni. Zdaj je naša vas vsaj vasi podobna. Kjer vlada sloga , se prav veliko lepih in koristnih reči z zedinjenimi močmi napravil — Tudi za drevje so se naši ljudje poslednja leta vneli ter ga prav marljivo sade. A za novce in za živež jim gre jako trda; vsaj to je sreča, da nam je Bog dal letos dobro zimo. Čebele so pa vendar ze!6 pomrle, tako, da nekateri panji so nad polovico delavk zgubili. Meni, ki sem jih pustil 17 čez zimo, hvala Bogii! ni do zdaj še nobeden popolno umrl. — Pustne norosti so minule; al pri nas to je skoraj po vsem Notranjskem, ni skoro nikoli tako tiho in mirno „pasal" pust, kakor ravno letos. Ljudje so krotki, ker jim vsega primanjkuje.
Iz Kranja 17. febr. —p— Danes nas je zapustil profesor tukajšnje gimnazije Karol Glazer, vsled minister-skega ukaza od 10. t. m. ,,stante pede" premeščen v Wei-denau na Slezko, odkodar na njegovo mesto pride nek suplent — trd Nemec. Osupnilo je to nenadno preme-ščenje vse naše meščane tem bolj, ker je profesor Glazer bil velespostovan učitelj, mož mirnega značaja, obnašal se v vsacem oziru izgledno. Edina pregreha njegova mora po takem le biti to, da je poleg izvrstne učiteljske sposobnosti bil pošten narodnjak in čitalnici naši v pevskem oziru marljiv podpornik. Po vsem mestu gre glas, da ga je denunciral neki „kolega", ki ga tudi nasprotna nam stranka tako pisano gleda, da mu je iz kazine slovo dala. O tej dogodbi zdi se nam pa to dvojno še posebno čudno; prvič to: naša gimnazija bila je osnovana za narodno gimnazijo, to je, s slovenskim , učnim jezikom, in zdaj daje nam — Nemčija učitelje; drugo čudo pa je to , da ima vlada denarja dovolj za stroške tacih premeščenj, za poplačanje stvarnih potreb-
62
ščin nase gimnazije pa vinarja nima! Ves drugi komentar k tej dogodbi, ki je „drugi natis" Šukljeve afaire, prepuščamo našim čitateljem samim.
Iz Brezovice nad Ljubljano 13. sveč. M. S.  (Nad-
loge povodmj; najdbe v močvirji.) Naj tudi jaz „Novicam" kaj poročam. Zimo imamo prijazno; ozimina kaže dobro, al kaj, vsaj je ta Kananska dolina tudi potopna dolina! Preteklo leto bili so obilni pridelki pod neusmiljeno vodč; ozimna žita je deloma požrla v svoje žrelo in iato tako je drugi spomladanski pridelek zopet v svoje žitnice skrila. Kedaj jih odpre, to le sam Bog ve. Da bi pač skoro pogledal na to neizmerno prazno dolino, kjer mnogo družin že kliče: Gospod, reši nas, če ne, poginemo! — Ker sem že večkrat slišal, pa tudi bral, da je gospod Peruci našel na močvirji pri Igu veliko starin , naj tudi jaz povem nekaj od mojega soseda Jurija Ovna iz Brezovice. Ko je mož štore kopal, je pod nekim štorom našel opeko (cegel) take velikosti, ki se sedanji čas ne nahaja nikjer; ona meri 57 decimetrov na vse 4 vogale, debela pa je 88 milimetrov. Silno stara mora biti ta stvar, ki je globoko pod štorom ležala. Kdor jo želi videti, lahko jo ogleda, kakor sem rekel, pri Juriju Ovnu na Brezovici.
Iz Kokrice nad Kranjem. — Zopet pridem s ponudbo
sadnjih divjakov in sadnih dreves mnogovrstnih plemen in pa s ponudbo lončenih cevi za vodotoče in pa za drenažo. Na jesensko ponudbo v „Novicah" sem prav veliko jabeičnih in hruševih divjakov že prodal, pa jih imam še več tisuč na razpolaganje: dve in triletne po 1 kraje., štiriletne pa po 2 kraje. Visoke cepljene jablane dajem po SO kr., hruške po 40 kraje, tudi pritlikovcev imam obilo in jih prodajam jabelčne in hruševe po 30 kraje. — Lončenih cevi za vodotoče in drenažo, po mnogih skušnjah potrjenih, se dobi zmirom pri meni na izbiro z manjšimi ali večimi luknjami, katere izdelujem z mašino, ki mi jo je si. kmetijska družba na posodo dala po pritrjenji c. kr. ministerstva poljedelstva. Nedavno smo na graj-ščini na Govniku velik travnik drenažirali.
Andrej Ne t, posestnik.
Iz Most poleg Ljubljane. — Pri novi volitvi županstva za našo občino 17. dne u. m. so bili Martin Bav-de k, posestnik v Udmatu,vza župana, Jakob Sjška iz Hrastja, Janez Birk iz Smartna in pa Janez Črne iz Most za svetovalce izvoljeni.
Iz Ljubljane. — O politiških in vojnih zadevah, ki jih s vet s strahom pričakuje, je še zmirom vse nejasno, in bode tako dolgo, dokler Rusija ne dovrši priprav za boj. Ban kinih obravnav med Avstrijsko in Oger-sko vlado ni konca ne kraja, al bati se je po poslednjih poročilih, da ne bi obveljala zmaga Magjarom, kateri ne zabijo besed doslednega protivnika Avstrije — Bis-marka — ki jih je nekdaj izustil o potrebi, da se središče (Schwerpunkt) Habsburške monarhije preloži v Budapešt. Tega proroka se držijo Magjari — in za Villagos pride maščevanje!
— (Iz družbe kmetijske.) Vlogo Ljubljanskih mesarjev, s katero so prosili koncem lanskega leta družbo kmetijsko, naj se ona potegne za to, da se dav-kovska tarifa za teleta v točki 10. in 11. drugače glasi, je si. finančno ministerstvo z odpisom od 2. t. m. ugodno rešilo, sklicaje se na ukaz od 18. avgusta 1. 1860. , po katerem imata mlečna zoba klešnikov znamenja biti, ali tele ni še leto staro ali pa je že. Po dopisu c. kr. finančne direkcije je si. ministerstvo tudi ukazalo , da se ima oni ukaz naznaniti vsim tistim , ki vžitni davek od klavne živine pobirajo. Z razglasom teh določeb, kako se ima davek od mlade klavne govedi pobirati, se bode konec storil mnogim prepirom, ki so dozdaj bili med dacarji in mesarji zarad užitnega
davka. — Prihodnjo nedeljo bode pri kmetijski družbi razgovor o gozdnih in pašnih nadlogah na Gorenskem. Na ta razgovor pridejo zastopniki Kranjske obrt-nijske družbe in pa zastopniki 4 prizadetih občin na Gorenskem. PaČ živo bi bilo želeti, da bi se večletni razpori med tema dvema strankama pravično poravnali!
—  (V seji dež. odbora 17. svečana) se je na znanje vzelo poročilo županstva v Planini o sklepih in marljivem postopanji občinskega odbora, da se požiravniki in tomuni ob Uncu v Planinski ravnini iztrebijo in odtok imenovane vode pospešuje in povodenj zabranuje, ter se je sklenilo, da se deželna vlada naprosi za izplačevanje podpore, katero je ministerstvo kmetijstva v ta namen privolilo. — Posestniku Martinu Peruci-u v Lipah se d& nalog, da pregleda in se prepriča, katera zemljišča spadajo k ozemlji Ljubljanskega močvirja, da se dajo pod postavo o osuševanji in obdelovanji tega močvirja. — Nekaterim občinam se je dalo privoljenje za pobiranje občinskih priklad.
— Iz obširnega poročila, ki nam gaje si. hrani In i ca Ljubljanska včeraj poslati blagovolila, moremo v današnji list vzeti le naznanilo podpor, ki jih je darovala različnim zavodom, namreč: magistratu za Ljubljanske uboge 2500 gold., čitalnici za obleko revnih otrok 100 gold., ubogim učencem gimnazije Ljubljanske 200 gold., Kranjske, Novomeške in Kočevske vsaki po 100 gold., realke Ljubljanske 200 gold., preparandije 100 gold., 1. mestne Ljubljanske ljudske šole 100 gld., 2. mestne 200 gold., za pripravo učnih pripomočkov v ljudskih šolah narodni šoli 100 gold., „schulpfennigu" 100 gold., Ljubljanski nunski šoli 200 gold., nunski šoli v Skofji Loki 100 gold., protestantiški šoli 200 gold., oskrbovalnici malih otr6k 200 gold., bolnišničnemu podpornemu društvu 100 gold., požarni straži 200 gold., otroški bolnišnici 200 gold., revnim bolnikom o zapustu tukajšnje bolnišnice 200 gold., ubogim Kranjskim dijakom na vseučilišči v Gradci za brezplačni obed 150 gld., invalidni blagajnici 100 gold., v podporo tukajšnjemu gledališču 450 gold., revnim učencem Novomeške ljudske šole 100 gld., Ljubljanski mestni godbi 200 gold., revnim učencem živinozdravniške šole Ljubljanske 100 gold., Ljubljanski mestni dekliški šoli 100 gold., ženski pre-parandiji 100 gold., delavskemu društvu 50 gold., za izkopavanje stavb na kolih na močvirji 100 gold., god-beni šoli filharmoniški 150 gold., društvu katoliških rokodelskih pomočnikov 50 gold., Kočevski dekliški šoli 50 gold., društvu sv. Vincencija St. Jakobškemu 100 gold., tukajšnji hiralnici 200 gofd., dečki zavetnici 200 gold., Loschnerjevi ustanovi za vdove in sirote zdravnikov 100 gold. — Ostalo poročilo iz občnega zbora hra-nilničnega 19. dne t. m. objavimo prihodnjič.
—   V nedeljo je počastil gosp. mestni župan dr. J. Bleiweisa s svojim pohodom in mu izročil v lični obliki diplomo častnega meščana Ljubljanskega, za katerega je bil že leta 1867. imenovan.
—  (Pred porotno sodnijo) so unidan prišle prav žalostne dogodbe v obravnavo. 18 let stari fant Janez Keber iz Studenca Poljske fare je ponoči zadnjega dne lanskega leta med tepežem v krčmi fabriškega delavca Kočevarja s kolom tako silovito udaril po glavi, da je drugi dan umrl; al živina še ni bila krvi sita: malo ur potem je Janezu Borštnarju z motiko razbil obe čeljusti. Hudodelec, ki je bil že dvakrat poprej zarad enacih silovitosti kaznovan, je deloma obstal hudodelstvo. Porotniki so ga krivega spoznali in sodniki na 7 let težke ječe obsodili. To je eden pri nas vkljub vsem dobrim naukom žalibog! še zmirom navadnih krčmarskih pobojev. Nenaden umor pa, da je oče svojemu komaj 6 tednov staremu otroku (hčerki)  z mišico zavdal, obravnala je porotna sod-
oija 12. dne t. m. France Ri vec, 26 let star ože-njen mlinar, iz Starega Boršta v okraji Litijskem doma, je to hudodelstvo doprinesel iz vzrokov, ki porotnikom samim niso bili do dobrega jasni; obstal pa je sam, da je otročiču (drugemu iz tega zakona) košček mišice v usta vtaknil. Da bi bil s svojo ženo v nemiru živel, ni se moglo določno razvideti iz njegovih govorov pred todnijo; rekel je le, da je to storil zato, da naj bi Bog punčiko k sebi vzel, misle, da ni njegova. To je pa esko mirno in priprosto pred sodnijo pripovedoval, kakor pa ne bi bil nič hudega storil. Da ne bi bil zdrave pameti, ni se moglo razvideti; sodnija tudi tega vprašanja ni stavila do porotnikov. Hudodelstvo samo po sebi in hudodelec sam po sebi: oboje je vendar mislečemu človeku psihoiogična uganjka. Porotniki so Rivca za vratnega umora krivega spoznali in sodoija gaje obsodila v smrt na vislice.
—   {Gospodarji, ki imajo za prodaj žebce) dežel-Bkega plemena, od cesarskega ali tudi domačega žebca narejene, 3 do 7 let stare, s krepko in močno postavo, lepo hojo, živahne pa ne hudobne, in sicer zdrave so po razglasu c. kr. ministeratva kmetijstva povabljeni, naj to pismeno do 31. dne sušca naznanijo „deželni komisiji za konjerejo" in v tem pismu povedo ceno, za katero jih prodado. Tako naznanjene žebce bode ob svojem času oficir ces. žebcev ogledal, in taki, ki jih on ne bo izvrgel, imajo se pripeljati na štacijo , kjer žebcem vsako leto premije delijo; tam se bo kupčija brž sklenila ali pa gospodarju povedalo , kedaj da pozneje se to zgodi.
—    (Poslano.) Nekemu gospodu se je v „Danici" poljubilo, svoj anatema izreči o sestavku, ki ga je dr. Samec v letošnjem Matičnem letopisu spisal pod naslovom „Možgani" , češ, da je ,,popolnem materijah-sten članek", in interpelira zato Matičin odbor: ,,kako da se je dopustil ovi stavek tiskati od družbe s katoliškim odborom", častito vredništvo „Danice" pa gosp. interpelanta navaja na odsek za „izdavanje knjig", rekši: „ta naj govori!" Po takem pride vrsta odgovora na mene, kateremu je kot doktorju zdravilstva najbolj pristajala kritika o rokopisu, ki anatomično, fizio-logično in patalogično razpravlja možgane. Jaz, svetu znani „klerikalec" , sem na tanko sitice djal dr. Samčevo razpravo, a nikjer nisem nič pohujšljivega našel, kar ne bi smel ,,katoliški odbor" v roke dati svojim udom, ki imajo vsaj jmožgane take, da morajo razumeti spis o možganih. Ce anatomi in pathologi možgane razpravljajo, morajo, hočejo ali nočejo, biti ,,ma-terijalisti", kajti tudi možgani so materija, a njih osnova je tako čudovito ustvarjena, da njihovo delovanje v zdravem, še manj pa v bolnem stanu vkljub velikim študijam najslavniših fizijologov in pathalogov še danes ni popolnoma jasno. Po mojih mislih ne bi tedaj smel, kdor ni strokovnjak v fizijologiji in pathologiji, dlake cepiti o zdravniškem članku in ne posamesnih vrstic trgati iz celega sestavka. Članek dr. Samčev je zanimiv, to priznava sam kritični pisatelj „poslanega", da pa ni pohujšljiv celč čitateljem „Daničinim", temu je priča to, da je častiti gospod vrednik dopustil cele strani natisniti v „Danici". Naj mi neznani gospod pisatelj tedaj za ze)6 ne vzame, ako po mojih možganih se sprehaja misel, da mu ni bilo toliko za ,,materialistični" članek Samčev , kakor za to , da je svetu pokazal, da tudi on prebira časnik ,,Natur und Offenba-rung". „Est modus in rebus" — gospoda moja! sicer ne vemo, jaz in sodružniki moji, kako braniti se napadom od dveh strani: enim, da smo presilni klerikalci, ^drugim, da smo premalo cerkveni!
Dr, Jan. Bleivveis.
63   
— (Slovensko gledišče.) Zadnji dve predstavi ste bili le srednje obiskani. „Čevljar-baron" je bil druga leta bolje igran, gladkeje se je ponavljala resna igra ,,V Ljubljano jo dajmo" in burka „Krojač Fips". V torek 26. dne t. dj. pa se bo prvikrat predstavljala Be-nediks-ova vesela igra v 4 dejanjih ,;Banditje".