PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Deseti kongres ZKJ V sakokratni kongres jugoslovanskih komunistov močno pritegne pozornost vse mednarodne javnosti. Vzrok temu je vsekakor dejstvo, da pomeni kongres vsakokrat izjemno pomemben dogodek za sam notranji razvoj Jugoslavije, pomeni hkrati pa tudi — spričo samorastniške poti jugoslovanskega socializma — značilen in izviren prispevek k splošnemu komunističnemu in delavskemu gibanju po svetu. Dodati kaže še to, da je Zveza komunistov Jugoslavije pobudnik in navdihovalec samosvoje in predvsem zelo zavzete mednarodne dejavnosti Jugoslavije v krogu neuvrščenih sil. Na dosedanjih kongresih so jugoslovanski komunisti odločali o zelo pomembnih usmeritvah svoje dežele, ki so pustile globoke sledove tudi na stanje v mednarodnem delavskem gibanju. Vzemimo na primer zgodovinski pomen odločitve Zveze komunistov Jugoslavije, da si v hudem spopadu z birokratskimi silami znotraj komunističnega gibanja izbojuje pravico do samostojne poti v socializem, kar se je v minulih letih izoblikovalo v u-resničenju samoupravne socialistične družbe v Jugoslaviji. Prav tako so bili jugoslovanski komunisti tisti, ki so vodili bitko za prevlado načel o enakopravnosti vseh partij, o sodelovanju med partijami ne glede na raz’ike, o nevmešavanju v notranje zadeve drugih partij in podobno. Zveza komunistov je utrla Jugoslaviji neblokovsko smer mednarodnega delovanja v krogu neuvrščenih držav. Vse to pa so bila dejanja, ki niso mogla ostati neopazna in brez vpliva na celotno stanje v sodobnem delavskem gibanju. Sedanji deseti kongres, ki prihaja po vseh že opravljenih republiških kongresih in pokrajinskih konferencah, bo nosil prav tako označbe pomemb-iie prelomnice v razvoju Jugoslavije. Kongres prihaja v času, ko sta jugoslovanska zveza komunistov in celotna druž ba preživeli in premagali ob dobje hudih notranjih težav, k' so se izražale bodisi v oblik* poudari enih poiavov nanionali? ma, pojavov odtujenosti od de lavskega razreda središč moči in odločanja, pojavov oziromr poskusov frakcij znotraj zveze komunistov, šibkosti v idejn in politični nravnosti članstva in podobno. Jugoslovanska družba je šla skozi obdobje notranjega izč! ščevanja po znanem pismu T. ta in partijskega vodstva, ki Je do sedaj rodilo vidne sadove Na deseti kongres prihaja zw za komunistov na znotraj t> DANES Preiskovalci preverjajo pričevanje sodnika Sossija o lastni osvoboditvi. Na osnovi dveh pričevanj so ugotovili, da se je Sossi dejansko peljal z vlakom v Genovo in nato s taksijem na stanovanje svojega zdravnika. Nerazumljivo pa je, kako ga ni na genovski postaji, kjer je kar mrgolelo policajev, nihče opazil. Izraelski radio je sporočil, da bodo danes po vsej verjetnosti parafirali sporazum o ločitvi sil med izraelsko in sirsko vojsko na področju Golanskega višavja. Kissinger naj bi med zadnjim potovanjem v Damasku dosegel pristanek Sircev tudi za zadnje podrobnosti. Dokončni sporazum pa bodo podpisali v Ženevi. V Londonu so se uspešno začeta pogajanja med portugalskim zunanjim ministrom Mariom $o-aresom in zastopnikom osvobodilnega gibanja Gvineje - Bissau Pereiro. Že prvo srečanje je o-brodilo pozitivne sadove: PAIGC je namreč ukazala prekinitev ognja. Po Soaresovem načrtu naj bi se gvinejsko ljudstvo s plebiscitom odločilo za nodvisnosf. V Bazovici bodo danes poimenovali osnovno šolo po začetniku slovenske književnosti Primožu Trubarju. Slovesnosti z govori in pestrim kulturnim sporedom se bodo udeležili tudi gostje iz matične domovine ter ielegacija iz Tiibingena, kjer je Trubar dolgo let živel, ustvarjal In umrl. trjena in enotna, Jugoslavija pa je prav v sedanjem času po kazala vidno trdnost in močne združevalno težnjo vseh plasti družbe zlasti vseh narodov in narodnosti, kar se je pokazale še posebej ob nedavnih pogo stih in vsakršnih oblikah pri tiska od zunaj na Jugoslavijo Kongres bo nedvomno po trdil vse spremembe, ki so izražene ne le v splošni družbeno - politični in idejni naravnosti notranjega življenja Jugoslavije, pač pa tudi v vsebini nove ustave, katere temeljno bistvo je v zagotovilu delavskemu razredu njegove vplivne in odločilne moči nad celotnim gospodarskim in družbenim razvojem. Končno, kongres bo nudil tudi priložnost za temeljitejšo analizo in oceno vsega mednarodnega gibanja, vseh novih pojavov v sodobnem svetu in v delovanju neuvrščenih držav kamor sodi Jugoslavija. Mednarodno zanimanje za deseti kongres se kaže med drugim tudi v prijavi velikega števila, nad 90, tujih delegacij, predstavnic komunističnih in drugih delavskih strank, osvobodilnih gibanj in drugih. DRAGO KOŠMRLJ Splošno zadovoljstvo ob rešitvi spora v dnevniku «Messaggero» RIM, 25. — Uredniški odbor rimskega dnevnika «Messaggero» jo objavil sporočilo, v katerem obvešča javnost, da je skupščina urednikov odobrila osnutek dopolnilnega sporazuma med odborom samim in založniškim podjetjem. Tako je bil načelno rešen dolgi spor, ki je nastal potem ko je bivši lastnik Alessandro Perrone odstopil svoj del delnic poldržav-ni družbi Montedison S tem v zvezi je vsedržavno časnikarsko združenje izrazilo svoje zadovoljstvo ob pozitivni rešitvi dolgega demokratičnega boja, ki ga je vodilo uredništvo Messaggera. Dopolnilni sporazum, ki so ga časnikarji rimskega dnevnika dosegli, predstavlja pomemben napredek za vse italijanske časnikarje ter nudi uredništvu večje jamstvo za obrambo neodvisnosti in dostojanstva časnikarskega poklica. Dopolnilna pogodba, nadaljuje poročilo združenja časnikarjev, bo osnova za zahtevno platformo bodoče vsedržavne delovne pogodbe. Enrico Manca, član tajništva PSI, je poudaril, da pomeni pozitiven zaključek spora v Mes-saggeru zmago v boju za laično, demokratično in antifašistično lini io dnevnika. Gre za uspeh, je poudaril Manca, ki predstavlja prvi pogoj za široko mobilizacijo v vidu skorajšnje vsedržavne stavke časnikarjev in tiskarskih delavcev v borbi za demokratično obveščanie. MOSKVA, 25. — Predsednik libijske vlade Abdel Salam Dža-lud, ki je bil na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, od 14. maja, se je vrnil danes iz Sočija v Tripolis. Med svojim bivanjem v SZ je Džalud obiskal, poleg Moskve in Sočija, tudi Leningrad. NA OSNOVI DVEH VAŽNIH PRIČEVANJ Potrjeno Sossijevo potovanje z vlakom iz Milana v Genovo Čeprav je na genovski postaji kar mrgolelo policajev, ni nihče zapazil sodnika - Članov «XXI!. oktobra» ne bodo osvobodili - Preiskava v stanovanju in uradu nekega časnikarja milanske RAI-TV Čestitke Titu ob rojstnem dnevu GENOVA, 25. — Velik del naporov preiskovalcev, ki se ukvarjajo z «zadevo Sossi», je bil danes posvečen preverjanju izjav, ki jih je dal genovski sodnik o okoliščinah osvoboditve. Sam Sossi je danes v celoti potrdil svojo pripoved in obžaloval, da je del thka izrazil dvome v njeno verodostojnost. Odločno pa je zavrnil domneve, da je s pretvarjanjem dejstev skušal spraviti preiskavo na napačen tir. «To je žaljivo in vulgarno podtikanje», je dejal sodnik, «rdeče brigade so zakrivile zelo hud zločin in jih je treba sodno preganjati in kaznovati.» Vsekakor pa je preiskava za sedaj potrdila vsaj del Sossijeve pripovedi, saj sta se sodnikom javili dve važni priči. Prva priča je 21-letni Federico Gambaro, doma iz Genove, ki služi vojaški rok v Furlaniji. Fant je potrdil, da se je v četrtek zvečer peljal z vlakom z neobritim in slabo oblečenim moškim, s katerim sta se dolgo pogovarjala, nakar mu je povedal, da je sodnik Sossi ter mu celo pokazal sodnijsko izkaznico. Ko je vlak prispel v Genovo, sta sodnik in vojak stopila v isti taksi, saj sta se peljala v isto smer. Sossi je izstopil pred stanovanjem svojega ^ osebnega zdravnika, kjer so ga čakali sam zdravnik in dva njegova odvetnika. Druga važna priča je prav voznik taksija, ki je v celoti potrdil pričevanje vojaka. Sam Sossi je že včeraj povedal sodniku o svojem srečanju z vojakom, tako da je sedaj dokončno ugotovljeno, da se je Sossi po osvoboditvi zares peljal z vlakom v Genovo. Seveda pa ostaja vprašanje, kako ga ni nihče zapazil na genovski postaji, kjer dan in noč stražijo agenti železniške policije prav v zvezi s Sossijevo ugrabitvijo. Pač pa niso preiskovalci našli nobene sladi o milanskem delu Sossijeve pripovedi. Kljub temu, da so zaslišali praktično vse milanske taksiste, niso našli nikogar, ki bi se spominjal, da je peljal sodnika z bližine parka, kjer je bil osvobojen, na železniško postajo. Prav tako se ni javil preiskovalcem moški, ki naj bi sodniku povedal, da se nahaja v Milanu. Preiskavam v Milanu pripisujejo vsi veliko važnost: ko bi bilo namreč potrjeno, da je bil sodnik zares osvobojen v lombardskem glavnem mestu, bi pristojnost za preiskavo prešla na milansko sodstvo, ker se je tu zaključilo kaznivo dejanje. Člani tolpe «XXII. oktobra» so medtem še vedno v zaporu, kjer bodo prav gotovo tudi ostali, saj ni nobene možnosti, da bi izvedli razsodbo genovskega prizivnega porotnega sodišča, ki je odrejalo njihovo izpustitev na začasno svobodo. Genovski generalni pravd-nik dr. Coco, ki bi moral podpisati odloke o osvoboditvi, je danes potrdil, da tega ne bo storil, kajti ugrabitelji niso zajamčili osebne nedotakljivosti u-grabljenega sodnika, kot naj bi pričali tudi današnji zdravniški pregledi, ki so ugotovili, da ima Sossi dve zlomljeni rebri. Coco je v pogovoru s časnikarji dodal, da je dr. Sossi sedaj «fizično svoboden, duhovno pa le do neke mere. Njegovo sedanje zadržanje — je dejal — mu je bilo vsiljeno.» Razsodba prizivnega porotnega sodišča bo vsekakor v kratkem predmet analize s strani ka-sacijskega sodišča. Prav danes je javni tožilec kasači je dr. Rossano izrazil mnenje, da bi bilo treba razsodbo razveljaviti, ker so jo sodniki izrekli proti lastni volji ter je bila rezultat izsiljevanja. V okviru preiskav so policija in karabinjerji izvedli vrsto hišnih preiskav v stanovanjih pripadnikov levičarskih organizacij. Pri tem je prišlo tudi do neljubega dogodka, ki je sprožil vrsto upravičenih protestov. Karabinjerji so namreč, na osnovi še neznanih elementov, preiskali na sedežu milanske radiotelevizije urad nekega časnikarja, Piera Scaramuccija, kjer so zaplenili dva pisalna stroja, osebne zapiske, nekaj magnetofonskih trakov in druge dokumente. Istočasno so preiskali tudi Scaramuccijevo stanovanje v Milanu in drugo stanovanje časnikarja v Courmayeuru. Samega časnikarja pa so s cestnim blokom ustavili, ko se je z avtom peljal iz Courmayeura v Milan, ter ga odpeljali na karabinjersko postajo v Turinu. Potem ko je mož čakal več ur, so mu ukazali odpreti jekleno blagajno, ki so jo zaplenili v njegovem milanskem stanovanju. Časnikar jo. je rade volje odprl ter pokazal, da so bili v njej stari kovanci, ki jih že dolgo časa zbira. Zaradi dogodka so ostro protestirali časnikarjevi kolegi, ki so poslali predsedniku časnikarske zbornice Lombardije brzojavko, v kateri so med drugim ugotavljali, da ima epizoda ustrahovalni na-nomijo časnikarjev. PO POROČILIH IZRAELSKEGA RADIA Baje že danes parafiranje sporazuma o ločitvi sil na Golanskem višavju Vest o sporazumu naj bi objavili danes istočasno v Jeruzalemu, Damasku in Washingtonu - Dokončni sporazum bodo podpisali v Ženevi JERUZALEM, 25. — Izraelski radio pravi danes v svojih poročilih, da bodo sporazum o odmiku izraelskih čet na področju Golanskega višavja, parafirali že v teku jutrišnjega dne, če ne bodo nastopile nepredvidene težave. Radio pravi, da so to vest sporočili iz dobro obveščenih krogov. Sporazum naj bi predložili izraelskemu parlamentu v odobritev v torek. Iz istih virov poročajo, da je Kissinger danes zjutraj odpotoval v Damask z zelo podrobnim načrtom za sporazum. Če bi sirski predsednik Asad sprejel ta sporazum ter dodal samo nekaj sprememb manjšega obsega, bi ga Kissinger predložil izraelskim voditeljem še danes ponoči, jutri pa bi ga lahko parafirali. A-meriški zunanji minister naj bi že v nedeljo ali v ponedeljek odpotoval v Washington, vest o doseženem sporazumu pa naj bi istočasno objavili v Damasku, Jeruzalemu in Washingtonu. Dokončni sporazum naj bi Sirci in Izraelci podpisali v Ženevi, kjer naj bi se sestali delegaciji obeh vojsk, ki naj bi se domenili še o zadnjih podrobnostih ob prisotnosti predstavnikov Združenih držav Amerike, ' Sovjetske zveze, OZN in morda tudi Egipta. Izraelski radio poroča, da bo telavivska delegacija odpotovala v Ženevo prihodnji petek, do podpisa pa naj bi prišlo čez kakih deset dni. Sporazum naj bi bil zelo podroben ter baje vsebuje več sto točk in številne zemljevide. Zelo točno bo določil potek razmejitvene črte. .... Deželna komisija za slovensko šolo Kot je bilo že sporočeno, bodo v torek, 28. maja volitve zastopnikov šolskega osebja v komisijo, ki se bo ukvarjala s problemi slovenske šole na Tržaškem in Goriškem. Člen 9 zakona z dne 22. decembra 1973, štev. 932 (ki ga poznamo kot zakon Belci - Škerk) določa pod točko b v predzadnjem odstavku, da bodo predlagali zastopnike učnega in vodilnega šolskega osebja učno in vodilno osebje posameznih šol. Po črki in duhu teh predpisov bi morala torej voliti vse zastopnike, od ravnateljev do učiteljev in profesorjev, vse šolsko osebje, saj le tako bi prišlo do spoštovanja zakonskih predpisov in bi bilo zadoščeno upravičenemu pričakovanju naše narodnostne skupnosti. Oblasti pa so raje ubrale drugo pot: tolmačile so jasne zakonske predpise po svoje in razdelile šolnike v več volilnih skupin, kot če bi šlo za kandidate in volivce prve, druge, tretje in celo četrte kategorije Tako so oblasti kršile črko in duh zakonskih predpisov ter na- čela demokratičnih in res rapre-zentativnih volitev. Človek ima občutek, da se za tem morda skriva tiha želja, kako okrniti resno in dosledno delovanje komaj nastajajoče komisije. Po drugi strani pa so oblasti s svojim ozkim tolmačenjem predpisov spravile v nevarnost celo zastopstvo goriških šolnikov; čeprav že sama logika narekuje, da ne bi bilo treba v komisiji goriškega skrbnika, niti dveh goriških pokrajinskih zastopnikov, če v njej že ni zastopanih tudi goriških šolnikov. Pravično in zakonito bi bilo torej, če bi tudi goriški šolniki izvolili v komisijo svoje zastopnike; saj je znano, da veljajo na Goriškem drugačni predpisi kot na Tržaškem in je prav zaradi tega bil določen za goriške slovenske osnovne šole poseben šolski nadzornik. To početje oblasti je u-pravičeno prizadelo šolsko osebje na Goriškem in na Tržaškem, zato Sindikat slovenske šole za deželo Furlanijo - Julijsko krajino zahteva od posebnega ministrstva, da poskrbi za pravilno in točno tolmačenje zakonskih predpisov ter omogoči go-riškemu šolskemu osebju enakopravno zastopstvo v šolski komisiji. Navedena dejstva pa še dokazujejo, da se bo morala komisija že v samem začetku ukvarjati z zelo resnimi vprašanji in da čaka njene člane velika odgovornost. Predvsem bo treba sestaviti pravilnik o poslovanju, o pristojnosti in o rednem sestajanju komisije. Slovenska javnost upravičeno pričakuje, da se bo ta komisija ukvarjala s problemi vseh slovenskih šol, od otroških vrtcev do višjih srednjih šol; zato bi morali imeti v komisiji svoje zastopnike tudi pomožno šolsko osebje in otroške vrtnarice. Iz navedenega siedi, da morajo biti izvoljeni v komisijo le ljudje, ki se bodo vztrajno in dosledno potrudili za uveljavitev pravic in nemotenega delovanja komisije v korist slovenske šole. obseg nevtralnega področja, število in vlogo mirovnih sÙ OZN, obseg področja, v katerem bosta obe vojski razpolagali samo z omeje/.) oborožitvijo, točno število vojakov in orožja na tem področju ter navodila za izmenjavo vojnih ujetnikov. Ameriški zunanji minister se je, kot poroča izraelski radio, znašel pred dvema nasprotujočima si stališčema. Sirci so se bali za usodo svojega glavnega mesta Da- • maska, ki ne leži daleč od črte premirja in so zato hoteli obdržati na tej črti nekaj sto tankov, topov in vsaj 20.000 mož. Izraelci pa so hoteli zavarovati svoja naselja na Golanu pred sirskimi topovi z dolgim dometom. Poleg tega so zahtevali, da bi v neposredni bližini razmejitvene črte obe vojski imeli, podobno kot na Sinaju, samo po 7.000 mož, 30 tankov in 36 topov. Sirci bi morali tudi umakniti svoje rakete zemlja — zrak, vsaj 25 km v notranjost dežele. Kissinger je zato moral uporabiti vse svoje diplomatske zmožnosti, da bi premostil nezaupanje obeh strani, če mu je to uspelo, bomo videli v prihodnjih urah. Ob svojem današnjem prihodu v Damask je Kissinger rekel, da je to verjetno za sedaj njegovo predzadnje potovanje v sirsko glavno mesto. Dejal je, da bi se vrnil v Damask samo v primeru, da bi bilo potrebno domeniti se o nekaterih važnih podrobnostih. Izrazil pa je prepričanje, da bosta obe strani kaj kmalu dosegli sporazum, pa čeprav bo sam moral odpotovati v Washington. KAIRO, 25. — Egiptovski tednik «Akbar el Jom» poroča, da se bo v prvem tednu septembra sestal v Rabatu arabski vrh, na katerem naj bi arabske države zavzele skupno stališče pred začetkom zasedanja generalne skupščine OZN. Izjava založnikov proli stavki časnikarjev in tiskarskih delavcev RIM, 25. — Zveza italijanskih založnikov je v zvezi s stavko, ki so jo oklicale sindikalne orga nizacije časnikarjev in tiskarskih delavcev objavila žolčno izjavo, v kateri ugotavlja, da je namen sedanjega sindikalnega spora odvze Edvard Kardelj čestita jugoslovanskemu predsedniku Titu ob njegovi 82-letnici (Od našega dopisnika) BEOGRAD 25. — Ljudstvo Jugoslavije je danes skupno z delavci,-zaposlenimi v inozemstvu po delavcu Vojku Mahniču, zadnjem nosilcu štafetne palice, čestitalo predsedniku Titu za njegov rojstni dan, z željami da bi še dolgo živel na srečo m radost narodov in narodnosti Jugoslavije. Predsedniku Titu so danes popoldne čestitali za rojstni dan člani predsedstva SFRJ Peter Stambolič. Cvijetin Mijatovič, Lazar Ko-liševski, Edvard Kardelj, Vladimir Bakarič, Vidoje Zarkovič. Stevan Doronski, Fadil Hodža. tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc in člani izvršnega biroja, predsednik skupščine SFRJ Ki-ro Gligorov z ostalimi funkcionarji skupščine, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bi jedle s člani vlade, predsedniki predsedstev republiških in pokrajinskih skupščin, predsedniki centralnih komitejev zveze komunistov republik in pokrajin, zastopni- ti lastnikom moč odločanja in jo dati sindikalnim organom. V zvezi z gospodarsko krizo, ki že dalj časa tare založniška podjetja, poudarjajo založniki, da je njena rešitev v pravičnem razmerju med prodajno ceno časopisov in stroški založniške dejavnosti. Založniki v svojem komunikeju tudi pravijo, da ne razumejo skritih razlogov, zaradi katerih je vlada blokirala ceno dnevnikov. Odložena seja CK KPI RIM, 25. — Centralni komite KPI, ki bi se moral sestati v ponedeljek, 27. maja, se bo sestal dan kasneje, se pravi v torek. Na dnevnem redu zasedanja centralnega komiteja bo poročilo strankinega tajnika Berlinguerja o pomenu zmage na referendumu ter o razvoju borbe za napredek, za demokracijo in za družbeno obnovo. CK bo tudi razpravljal o vprašanju financiranja strank ter o komunističnem tisku ki socialistične zveze, sindikata, borcev, zveze mladine, jugoslovanske ljudske armade in drugih političnih skupnosti in organizacij. Opoldne je predsednik republike v svojem domu priredil intimno kosilo za svoje sodelavce. Na kosilu so bili Edvard Kardelj, Peter Stambolič, Kiro Gligorov. Džemal Bijedič, Stane Dolanc. Vladimir Bakarič, Veljko Vlahovič in drugi ugledni funkcionarji zveze, republik in pokrajin. V odgovoru na zdravico Petra Stamboliča, ki je med drugim poudaril zasluge predsednika za formiranje enotne in akcijsko sposobne partije, njegovo vsestransko zaupanje v sposobnost delavskega razreda, njegove zasluge- za razvoj samoupravljanja in utrditev bratstva in enotnosti, njegove zasluge za ugled, ki ga danes Jugoslavija uživa na svetu, je SPOROČILO SINDIKALNE FEDERACIJE Negativna ocena srečanja z vlado Potrjeno nasprotovanje CGIL, CISL in UIL vladni gospodarski politiki - Jutri novo srečanje Tito dejal, da se danes lahko z optimizmom gleda na nadaljnji razvoj Jugoslavije, kajti kljub vsem poskusom od zunaj in z raznih strani je bila utrjena enotnost in je bila nekdaj zaostala Jugoslavija spremenjena v cvetočo deželo. Jugoslavija, je poudaril Tito, je zemljepisno majhna, toda po svojem duhu, po svojem ljudstvu, po enotnosti njenih narodov in narodnosti, velika. Zasluga za to, je poudaril Tito. ni njegova, toda vseh, ki so skupno z njim k temu prispevali. RIM, 25. — Po včerajšnjem srečanju na ministrstvu za proračun, ki so se ga poleg predstavnikov federacij CGIL, CISL in UIL udeležili ministri Giolitti, Colombo, Tanassi, De Mita, Gulotti in Bertoldi in ki je bil posvečen politiki investicij, Juga, davčne ureditve, energije in cen, se je danes zjutraj sestalo tajništvo sindikalne federacije, da bi dalo svojo oceno včerajšnjih pogovorov. V poročilu, ki so ga objavili po sestanku, je federacija potrdila svoje nesoglasje zaradi gospodarske, monetarne in kreditne politike, ki jo vlada uresničuje in katere deflacijske značilnosti bodo, po mnenju sindikatov, povzro čile v kratkem roku hude posledice na zaposlovanje in na splošno življenjsko raven delavcev. Federacija v svojem poročilu ugotavlja, da je vladna gospodarska politika v kontradikciji s potrebo po močnem zagonu proizvodnje, ki je neobhodno potreben za zajezitev deficita trgovinske bilance in za splošno politiko razvoja in investicij na Jugu. Po mnenju sindikatov vlada ni pokazala pripravljenosti, da bi vodila politiko selekcije kredita, javnih stroškov in potrošnje ter zares pravično davčno politiko. Tako vladno stališče bo imelo negativne posledice za nadaljnji razvoj dialoga med vlado in sindikati o ostalih temah platforme, ki jih je treba še preučiti. Vsekakor pa se bo primerjanje stališč med vlado in sindikati nadaljevalo že v ponedeljek z drugim srečanjem, ki bo posvečen vprašanjem stanovanjske politike, javnih del in pravične najemnine. Tega srečanja se bodo udeležili ministri Giolitti, Colombo, Tanassi, Zagari, Lauricella, Malfatti, Vittorino Colombo in Mancini, zvezni tajniki CGIL, CISL in UIL ter predstavniki zainteresiranih sindikalnih kategorij. Bodoči deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije, je izjavil Tito, bo še bolj onemogočil tiste, ki napadajo našo enotnost, neodvisnost in integriteto in ponovno dokazal tisto moč in enotnost, s katero je Jugoslavija tudi doslej pre magala vse težave. Menim, je dejal Tito, da bomo v bodoč» še lažje reševali razna vprašanja, kajti za nami je enotno ljudstvo, danes vse Jugoslovane od Djevdjelije do Maribora in Trsta prežema ista misel, da je Jugoslavija takšna kakršna je, največje jamstvo, da se vsi naši narodi lahko v miru razvijajo in hitreje dvigajo svoj življenjski standard. Z eno besedo, danes vsi gradijo novo Jugoslavijo, v kateri so vsi narodi ne le enakopravni, temveč so tudi vsi v vsakem drugem pogledu lahko srečni. Mi smo danes na poti k veliki in srečnejši bodočnosti. Za Jugoslavijo je to leto jubilejno v vsakem pogledu, tudi glede dosedanje graditve, a storili smo mnogo glede naše afirmacije na svetu, je zaključil Tito. Rojstni dan predsednika Tita in dan mladosti je bil nocoj na stadionu jugoslovanske ljudske armade v navzočnosti predsednika, njegove soproge, najvišjih državnikov, najvišjih državnih in partijskih funkcionarjev. uglednih inozemskih gostov, ki so prispeli na deseti kongres. članov diplomatskega zbora ter okrog 50 tisoč prebivalcev Beograda, proslavljen s prireditvijo, na kateri je sodelovalo okrog 7.500 pionirjev, mladincev in mladink iz vseh krajev Jugoslavije in pripadnikov jugoslovanske ljudske armade. Z vajami in alegoričnimi liki, ki so jih spremljale projekcije, so prikazali kontinuiteto revolucije, napore za graditev novih družbenih odnosov, enotnost delavskega razreda, optimizem samoupravljavcev, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, vizijo bodočnosti brez vojne, medtem ko so pripadniki jugoslovanske ljudske armade s skladnimi vajami prikazali zmagoslavno borbo partizanskih e-not proti hitlerjevcem pri napadu na Drvar, na rojstni dan predsednika Tita 25. maja 1944. leta. Na kraju te veličastne prireditve pe 26-letni delavec Vojko Mahnič, delavec Mehanotehnike iz Izole, izročil predsedniku Titu štafetno palico s pozdravi vseh narodov in narodnosti Jugoslavije z obljubo, da bodo mladi dosledni borci za graditev lepše bodočnosti in z željami. da bi Tito še dolgo živel Predsednik republike se je toplo zahvalil za te čestitke. B B. RIM, 25. — Predsednik zveze italijanskih petrolejcev Albonetti je poslal članom vodstva pismo, v katerem napoveduje svoj odstop iz zdravstvenih razlogov. Al-bonetti bo še podal sklepno poročilo na letnem občnem zboru, ki bo prihodnji četrtek. Primorškr^nevnSk TRŽAŠKI DNEVNIK 26. maja 1974 POMEMBEN DOGODEK ZA SLOVENSKO ŠOLSTVO SINOČI V PROSEŠKI KINODVORANI Danes poimenovanje šole v Bazovici Pevski.zbor. «v“siliJ Mirk» ^ . .1 j n m i • potrdil svojo visoko raven po začetniku slovstva r. I rubar ju Slavnosti s pestrim kulturnim sporedom se bodo udeležili tudi gostje iz matične domovine ter iz Tiibiogena, kjer je Trubar živel in umrl V Bazovici bo danes popoldne i ------------------ slovesno poimenovanje vaške os KOMemOraClja talCGV novne šole po začetniku slovenskega slovstva Primožu Trubarju. To je dogodek, ki bo ostal trajno zapisan v analih ne samo bazov-ske šole, temveč vsega šolstva na Tržaškem. 2 njim bomo poleg globoke navezanosti na svoje kulturno bogastvo, katerega glavna gonilna sila je vselej bila šola, izpričati tudi svojo narodno trdoživost v zamejstvu. Poleg tega ni naključje, da se današnja slovesnost v Bazovici uokvirja ravno v splošno praznovanje 30. obletnice obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem, ki ga je fašizem dve oeserletji prej nasilno zatrl. Na vrtu pred šolskim poslopjem je že postavljen spomenik z doprsnim kipom Primoža Trubarja, delo ljubljanskega kiparja Petra Černeta. Ob 17. uri se bodo pred njim razvrstili osnovnošolci, njihovi učitelji in starši ter številni gostje iz naših krajev, iz matične domovine ter celo iz Tubingena, kjer je Primož Trubar živel, ustvarjal in umrl. Poleg krajevnih šolskih in upravnih oblasti se bodo namreč slovesnosti poimenovanja šole udeležili gostje iz Raščice, Trubarjevega rojstnega kraja, ter Velikih Lašč, predstavniki Zveze društev in združenj književnih prevajalcev Slovenije s predsednikom Jankom Modrom na čelu ter, kot rečeno delegacija iz Tubingena, ki jo vodi pastor Walter Dòttling. Po pozdravnih in slavnostnih govorih (spregovorili bodo didaktični ravnatelj Egidij Strnad, domačin Miro Prešel, šolski skrbnik Pericle Fidenzi, občinski predstavnik ter gosta prof. Moder in pastor Dòttling) bo na sporedu pestra in zanimiva kulturna prireditev z nastopom šolske mladine ter gojencev Glasbene matice. Nastopil bo tudi organist Pavel Fonda ter harmonikarski ansambel «Slomšek» iz Bazovice. V primeru slabega vremena bo slovesnost v vaški kinodvorani. na proseški postaji Na Proseku se te dni pripravljajo na pomembno spominsko svečanost. V sredo, 29. maja, bo namreč poteklo trideset let, odkar so nacistični krvniki obesili deset talcev na proseški železniški postaji. Ta dogodek, ki nas poleg neštetih drugih spominja na najbolj temačno in obenem najbolj junaško obdobje našega naroda, bodo danes na Proseku slovesno počastili. Zbi-rališče bo ob 10.30 pred Prosvetnim domom na Proseku, od koder bodo v sprevodu krenili na postajo. Na komemoraciji bosta govorila poslanec Albin Škerk ter Lucio Trin-gale, nato bodo nastopili pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka-Kon-tovela, domači recitatorji ter pro-seška godba na pihala. Fašisti premazali vhodna vrata Dijaškega doma Med sinočnjim občnim zborom Mladinskega krožka v Ul. Ginnastica 72 so fašistični mazači popisali vhodna vrata Dijaškega doma s protislovenskimi gesli. Odbor Mladinskega krožka in Domska skupnost sta izdala naslednjo izjavo: «Fašistična razdraženost nad političnim in prosvetnim življenjem naše skupnosti nam je nezaželeno poroštvo naše pravilne protifašistične aktivnosti, hkrati pa poziva vso slovensko in italijansko demokratično javnost k vse večji čuječnosti; z njo bomo znali ob potrebi nadomestiti odsotnost pristojnih varnostnih Zbor je pod vodstvom Ignacija Ote nastopil z zahtevnim repertoarjem in sodnih organov.» ...■■»'im........................... KLJUB UVELJAVITVI LEGALNE URE Trgovine po novem urniku šele čez dober teden dni Slovensko gospodarsko združenje sprejema ustrezne predloge trgovcev Sinoči je spet stopila v veljavo legalna ura. Z legalno uro pa bi morali beležiti tudi začetek poletnega ___________________________ urnika za trgovine, kot določeno po I ga, ker je pozimi veljal odlok, ki }e določeval, da se morajo trgovine zapirati najkasneje ob 19. uri sicer že razpravljale, vendar se niso mogle sporazumeti, kakšni naj bodo novi urniki. To tudi zaradi te zakonu. Tega pa danes še ne moremo, ker pristojne oblasti še niso izdale ustreznega odloka. Pri Slovenskem gospodarskem združenju so nam glede tega vpra šanja sporočili, da se bo o novih urnikih razpravljalo prihodnje dni ter da se predvideva, da bodo stopili v veljavo komaj čez dober teden. Odgovorne oblasti (občina) in strokovne organizacije so o zadevi NA SKORAJŠNJEM TRŽAŠKEM VELESEJMU V SREDO, 19. JUNIJA «DAN JUGOSLAVIJE» Avstrijci bodo letos poudarili zlasti industrijsko oblikovanje in turizem Na tržaškem velesejmu se intenzivno pripravljajo na 26. mednarodno prireditev, ki bo v času od 18. do 30. junija. Prostor na razpolago za domače in tuje razstavljavce je bil že zdavnaj v celoti oddan, sedaj pa se zbirajo tvrdke, ki bodo nastopile v okviru posameznih kolektivnih razstav. Med udeleženci iz tujine so najavljena številna podjetja iz Slovenije, Hrvat-ske in drugih jugoslovanskih republik, ki bodo kakor prejšnja leta nastopila v okviru kolektivne razstave v Palači narodov, na mednarodni lesni razstavi in v gastronomskem parku. Iz Jugoslavije bo pred vidoma nastopilo kakih 60 podjetij, njihov spisek pa pričakujejo na sejemski upravi iz dneva v dan. Jugoslovanski dan z običajninv srečanji med poslovnimi ljudmi in predstavniki javnega življenja iz naših krajev in obeh sosednih republik bo v sredo, 19. junija. Naslednji dan bo posvečen drugi stalni sodelavki tržaških gospodarskih prireditev, to je Avstriji. Glede sodelovanja Avstrijcev na letoš njem sejmu naj omenimo, da bodo poudarili predvsem področje industrijskega oblikovanja (design) in turizem. Na pobudo Urada za gospodarsko pomoč afriškim deželam pridruženih Evropski gospodarski skupnosti (EAMA) bo nastopila tudi letos skupina čezmorskih dežel, ki bodo prikazala svoje najnovejše industrijske dosežke in zmogljivosti kar zadeva izvoz surovin in tipičnih pridelkov posameznih regij. V tem pogledu bosta kakor v preteklosti v ospredju zlasti kava in eksotične vrste lesa, zlasti tiste, ki jih industrijske države le delno poznajo in ki torej pridejo v poštev za dobave te pomembne surovine v prihodnosti. Finančna stiska deželnih bolnišnic čedalje hujša Predsednik deželnega odbora Co-melli se je v petek sestal s predstavniki deželnega združenja bolniš nic in sindikalnega združenja CGIL-CISL-UIL prizadetega delavstva in osebja. Predsednik združenja bolnišnic prof. Fiorame je orisal finančni položaj bolnišniških uprav, ki' se je v zadnjem času izredno poslabšale tudi zaradi stalnega odlaganja večkrat napovedane pre-osnove zdravstva v državnem merilu. Prof. Floramo je v tej zvezi poudaril, da deželne bolnišnice ne morejo več redno opravljati svojih statutarnih nalog, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa se bliža trenutek, ko bolnišnice ne bodo mogle redno plačevati zaposlenega osebja. Predsednik Comelli je naglasil, da bo to vprašanje lahko rešila le napovedana preosnova zdravstva v državi, med tem časom pa si deželna uprava prizadeva, da bi kolikor mogoče olajšala položaj bolnišnic in drugih zdravstvenih struk- tur. V tem smislu je treba razumeti tudi njen nedavni sklep, da finančno podpore le uresničitev tistih novih struktur, ki so bile pred nastopom najnovejših finančnih in kreditnih težav že v gradnji in da se začasno odložijo vsa druga dela v načrtu. V Comelli je nadalje zagotovil, da bo osebno nastopil pri bolniških blagajnah, do katerih ima jo bolnišniške uprave čedalje več je terjatve, in pri bančnih zavodih, ki dovoljujejo deželnim bolnišnicam obratna posojila. Hkrati s tem se bo deželna uprava povezala z drugimi italijanskimi deželami ter skušala uskladiti ustrezna prizadevanja za skupen nastop pri osrednjih oblasteh v Rimu, da bi slednje čim prej uresničile preosnovo zdravstva v državi. IZLET NA DUNAJ Vse, ki so se rezervno vpisali za izlet na Dunaj od 5. do 7. junija prosimo, da poravnajo vpisnino jutri oziroma pojutrišnjem na upravi našega lista. Uredništvo in ker je deželno odborništvo za trgovino komaj v preteklih dneh razposlalo okrožnico, s katero je sporočilo, da se bo ta termin lahko podaljšal. Ni pa postavilo nove norme, tako da se točno še ne ve, kakšni bodo novi predpisi. To tudi zaradi tega, ker bo o zadevi razpravljal v prihodnjih dneh tudi ministrski svet. Poleg vsega pa se sami trgovski krogi niso mogli sporazumeti o novih urnikih in so se pokazala različna mnenja med posameznimi strokovnimi organizacijami. Odločilne važnosti bodo torej razgovori, ki bodo prihodnji teden. Do tedaj pa bodo še naprej veljali zimski urniki Slovensko gospodarsko združenje vabi vse trgovce, ki bi imeji kakšen konkreten predlog, naj nemudoma telefonirajo tajništvu organizacije, kjer bodo zbrali vse potrebne podatke ter jih nato posredovali pristojnim -oblastem. Moški pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela prištevamo med najboljše zbore ne samo pri nas, temveč v celotnem slovenskem kulturnem prostoru sploh. Temu zavidljivemu in upravičenemu slovesu se zbor ni izneveril niti na sinočnjem koncertu v proseški kinodvorani Iris, s katerim je zaključil letošnjo plodovito in uspešno sezono. Številnemu občinstvu in gostom, med katerimi so bili tudi generalni konzul SFRJ Trampuž, deželni svetovalec Štoka, nabrežinski župan Legiša ter tajnik SPZ Kalc, se je predstavil z zahtevnim sporedom pesmi. Svojo nelahko nalogo je pod veščim vodstvom Ignacija Ote, ki mu gre za doseženo raven zbora še posebno priznanje, izvedel sproščeno in ulito in s tem potrdil svojo umetniško vrednost. V zahtevnejšem prvem delu sporedu je zbor zapel vrsto pesmi starejših skladateljev, Gallusa, Ja squina des Presa, Palestrine in Mor lega, v drugem delu pa se je še večjo sproščenostjo predstavil z nekoliko lažjim repertoarjem slovenskih skladateljev, zaključil pa s tremi partizanskimi. Navdušenemu občinstvu je za dodatek postregel še z Vrabčevo Zdravico. chini. Po zaprisegi nove deželne skupščine, so svetovalci izvolili člane predsedniškega urada: predsednik prvega sveta dežele Furlanije -Julijske krajine je postal dr. Doro de Rinaldini; za podpredsednika sta bila izvoljena odv. C. Devetag in sen. G. Pellegrini, za tajnika pa svetovalca E. Moro in E. Pittino. S tem se je praktično začelo delo najvažnejšega organa pete in zadnje italijanske dežele s posebnim statutom. Julri prvi polet za Dunaj Kandidati SSŠ za šolsko komisijo Tajništvo Sindikata slovenske šole sporoča, da so bili določeni na članskem sestanku 17. t.m. v Trstu in na članskem sestanku 22. t.m. Sovodnjah naslednji kandidati za šolsko komisijo, za volitve, ki bodo v torek, 28. t.m. Za osnovno šolo Ivana Hrovatin (Stanka) ali Bruno Kralj; za nižjo srednjo šolo Aleksander Kriščjak in za višjo srednjo šolo Albin Sirk. Tajništvo Sindikata priporoča članstvu, naj se volitev udeleži in voli kandidate, ki jih predlaga Sindikat slovenske šole. Na Katinari odkrili granato Med izkopavanjem pri novi bolnišnici na Katinari je geom. Aldo Cocolet iz Ul. Ghirlandaio 22-1 odkril eksplozivni naboj. Minerec je ugotovil, da je šlo za nemško protitankovsko 88-milimetrsko granato, ki je bila sicer zarjavela, vendar še vedno nevarna. Od včeraj kongres Rotary Cluba Včeraj se je v veliki dvorani CCA začel kongres 186. distrikta Rotare Cluba, ki ga je priredil tržaški klub. Zasedanja se je udeležil tudi župan Spaccini, ko so odprli novi oddelek za onemogle starce v domu ECA v Ul. Pascoli, pa so bili prisotni tudi predsednik pokrajine Zanetti, prefekt Di Lorenzo in druge oblasti. Na zasedanju so izvolili novega predsednika za obdobje 1976-78 in sicer, člana goriškega kluba dr. Antonia De Giacomija. 19 M 26. MAJA 1964 - Prvo desetletja deželnega sveta Danes poteka deset let, odkar se je v sejni dvorani tržaške občine prvič sestal deželni svet Furlanije -Julijske krajine. Začasni predsed nik deželne skupščine je bil socialist De Sandre, najstarejši sveto valeč, tajniške posle pa sta vodila najmlajša svetovalca Jarc in Bian- Pri ZALOŽNIŠTVU TRŽAŠKEGA TISKA sta te dni izšli knjigi Ivanke Hergold D ID O (zgodovinska proza) Jakoba Renka PESNIŠKI LIST 19 Ob pomembnem kulturnem dogodku prireja TRŽAŠKA KNJIGARNA v svojih prostorih srečanje z mladima domačima avtorjema. Po branju iz njunih del, se bosta avtorja osebno pogovorila z bralci o svojem ustvarjanju in knjige podpisovala. Srečanje bo v torek, 28. maja, od 17. ure dalje. Vljudno vabljeni! Včpraj-danes ■ lllllllllllllllllll ..................................................................................II IIIIIIIIIIIII1I Danes, NEDELJA, 26. maja FILIP Sonce vzide ob 4.23 in zatone ob 19.40 — Dolžina dneva 15.17 — Luna vzide ob 9.14 in zatone ob 23.41. Jutri, PONEDELJEK, 27. maja JANEZ Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.7 stopinje, najnižja 11,8 stopinje, ob 19. uri 16,8 stopinje, zračni pritisk 1018 mb. rahlo narašča, veter 6 km na uro zahodni, vlaga 64-odstot-na, nebo 2 desetinki pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 16.7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. maja 1974 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 82-letna Luigia Ger-dol vd. Pellegrini, 54-letna Maria Suppani por. Fernandelli, 66-letni Giovanni Bacci, 52-letni Nicolò Milkovič, 69-letni Mario Storini, 75-let-ni Michele Manfreda, 84-letna Giovanna Bani, 91-letna Maria Zala-costa vd. de Pavento, 69-letni Antonio Grahonia in 81-letna Maria Mosetic vd. Molecikar. OKLICI: uradnik Boris Zarri in gospodinja Maria Majer, trgovec Pavel Nadlisek in uradnica Augu- Jutri popoldne ob 14.20 bo z ronskega letališča odletelo prvo letalo družbe Alitalia na redni progi Trst-Dunaj. Zveza z glavnim mestom avstrijske republike bo dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih, povratne vožnje pa si bodo sledile vsak torek in petek. Let v eno smer bo trajal 55 minut, vozovnica pa stane 40.200 lir. 0 Na povabilo Slovenske prosvete gostuje danes, 26. t.m. lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane z igrico Edija Majarona «Lutke strička Jurija» v sledečih krajih: ob 10. uri v domu Šentjakobskega kulturnega društva, ob 11. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ob 17. uri v Baragovem domu v Ric-manjih in ob 19. uri v Domu v Bo-Ijuncu. RADIO ZA ŠOLE Razstava risb učencev tržaških in goriških osnovnih šol Do ponedeljka, 3. junija, bo v Kulturnem domu v Trstu razstava risb, ki so jih izdelali učenci tržaških in goriških osnovnih šol za radijske oddaje «Poslušajmo in rišimo» ter «Rišimo skupaj» v okviru rubrike «Radio za šole». Ker so risbe dokaz umetniške občutljivosti, vzgoje in dosežkov našega najmlajšega rodu, razstavo' najtopleje priporočamo. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE Aleksander Nikolajevič Ostrovski VOLKOVI IN OVCE Komedija v petih dejanjih Prevod: MILAN JESIH Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: FRANCE LAMPRET Lektor: MIRKO MAHNIČ Režija: IGOR PRETNAR Danes, 26. t. m., ob 17. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri in ABONMA RED F — okoliški Urnik avtobusov za okoliški a-bonma danes, 26. maja: Avtobus št. 1: Vižovlje 15.35, Ce-rovlje 15.40, Prečnik 15,45, Trnovca 15.50 (na glavni cesti), Sa-lež 15.55, Mali Repen 16.00, Bri-ščiki 16.10, Veliki Repen 16.20, Col 16.30. Avtobus št. 2: Sesljan (avtobusna postaja) 15.50, Nabrežina 16.05, Sv. Križ 16.15, Prosek 16.25, Kontovel 16.30. Jutri, 27. t. m„ ob 17. uri ABONMA RED H in RED I V torek, 28. t.m., ob 17. uri ABONMA RED J in RED K Zaradi legalne ure se popoldanske predstave pričnejo ob 17. uri, in ne ob 16., kot napovedano. Slovenski klub priredi v torek, 28. maja ob 20.30 predavanje: Dr. BREDA POGORELEC Rast slovenskega knjižnega jezika iz zahodne slovenske pokrajine Zanimivo predavanje dr. Pogorelčeve, docenta Univerze v Ljubljani, je hkrati zaključna prireditev Slovenskega klub'a v tekoči sezoni. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Igor Torkar POŽAR Igra v dveh delih Scena: IVAN VERČ Kostumi: MARIJA VIDAU Koreografije- SELMA MICHELEZZI Maske: DEMETRIJ CEJ Jezikovno vodstvo: MIRA SARDOČ Režija: SERGEJ VERČ Danes, 26. maja, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu; V torek, 28. maja, ob 20. uri v gledališču v Kopru. Zadnja predstava v sezoni 1973-1974. Danes, v nedeljo, 26. maja PRAZNIK ČEŠENJ V MAČKOLJAH Ob 16. uri kulturni program: Godba na pihala iz Brega Domači pevski zbor Otroški zbor «Slovenski šopek» Koncert ansambla «Otavija Brajka» Mešani pevski zbor iz Boršta Harmonikarji iz Mačkolj Moški zbor «V. Vodnik» iz Doline BOGAT SREČOLOV Zvečer prosta zabava z ansamblom «Otavija Brajka». Deloval bo dobro založen kiosk z domačim vinom in s specialitetami na žaru. — Kiosk bo odprt tudi v ponedeljek od 18. ure dalje. Avtobusne zveze: s Trga Libertà in Trga Barriera vozi avtobus podjetja ACEGAT št. 40: ob 15.15, 16.00, 16.45, 17.30, 18.30, 19.00. Iz Mačkolj v Trst: ob 15.45, 16.30, 17.15, 18.00, 18.54, 19.30. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Danes, 26. maja 1974, ob 20. uri gostuje v Ohridu; jutri, 27. t.m,, ob 20. uri v Skopju in v sredo, 29. t.m., ob 20. uri v Beogradu s predstavo Eduarda De Filippa «Božič pri Cup-piellovih». V četrtek, 30. t.m., ob 20. uri v Beogradu s predstavo M. A. As turiasa «Torotumbo». SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu: Igor Torkar «POŽAR», igra dveh delih. Ponovitve: Danes, 26. maja 1974, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu: V torek, 28. maja, ob 20. uri v gledališču v Kopru za industrijsko in ekonomsko šolo, gimnazijo ter izven. Zadnja predstava v sezoni 1973-74. ROSSETTI H. Ibsen «Nora». Danes ob 16. uri. AVDITORIJ Danes, 26. t.m. ob 16. uri bo gledališča skupina občinskega rekrea-torija «E. Toti» nastopila s Paghije-vo in Cappellettijevo komedijo «Trieste e calafà». IZLETI «AURORE» Potovalni urad Aurora priredi v soboto. 1. in v nedeljo, 2. junija, izlet na Krk. Cena 15.500 iir. V soboto, 6., in v nedeljo, 7. junija izlet na otok Rab. Cena izleta 17.500 lir. Vpisovanje in informacije pri Aurori — Ul. Cicerone 4, teie'on 29 243. BIRME 1974 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o - Velika izbira ur SEIKO -Posebni popusti. Urama in zlatarna LA URENTI Trst - Trieste, Largo Santorio 4 sta Di Pierro, delavec Sergio Del Sabato in prodajalka Nadia Culli, uradnik Vittorio Garofalo in bolničarka Elena De March, tiskar Franco Di Salvo in prodajalka Gabriella Zanel, vzgojitelj Paolo Giuseppe Sinicco in univerz, študentka Laura Del Gos, uradnik Cesare Beneforti in prodajalka Tiziana Marano, kovač Ferdinando Verdone in uradnica Irma Carrara, univerz, študent Giovanni Festa in univerzitetna asistentka dr. Clarissa Rebula, elektrikar Francesco Gelsomino in frizerka Rossana De Rosa, u-čitelj Claudio Gherbitz in učiteljica Maria Grazia Fabris, zidar Giordano Campedelli in uradnica Anna Maria Ricci, uradnik Giordano Ver-selli in uradnica Rosetta Paccagnel-la, finančni stražnik Angelo Inchin-golo in gospodinja Monica Giorgio, zdravnik Gianni Pedotti in profesorica Laura Verdura, elektrikar Dario Turko in prodajalka Loredana Bodigoi, podčastnik javne varnosti Aniello Carotenuto in učiteljica Giuseppina Verlanti, univerz, študent Gioacchino Santarelli in učiteljica Ingrid Cerqueni, uradnik Fulvio Gant in uradnica Luciana Rotta, avtoličar Marino Molinari in o-troška negovalka Elisa Stasi, u-radnik Guido Zorzut in frizerka Ma-risa Furlan, trgovec Mario Cappel-lesso in gospodinja Carla Corridori, uradnik Vojko Kocjančič in uradnica Magda Starc, podčastnik javne varnosti Bernardino Lorenzon in prodajalka Loredana Peretto, pomorščak Roberto Danieletto in prodajalka Fiorella Sinkovič, delavec Salvatore Facchinetti in delavka Lucia Predonzani, upokojenec Guerrino Toffanello in gospodinja Anna Pavlovec, univerz, študent Ugo Fonda in učiteljica Ariella Perosa, reprezentant Gian Paolo Segio i» uradnica Ariella Bartole, trgovec Marino Aititi in blagajničarka Gianna Galvani, kapitan Giuseppe Loffredo in uradnica Marinella Battello, mehanik Stellio Zucca in gospodinja Tereza Cristina de Olivei-ra, pristaniščnik Bruno Pichel in študentka Angela Caputi, uradnik Antonio Devescovi in uradnica Dina De Lazzari, uradnik Giorgio San-tarossa in gospodinja Nivia Doratti, trgovec Tullio Benedetti in prodajalka Anna Maria Vavalà, pristaniščnik Carlo Domio in blagajničarka Nadia Trobec, delavec Mario Gen-sabella in gospodinja Bruna Coros- [VSČ- OAVS£fl foto kino & XÌ optika TRST-UI.Mouini 57 iiiiiiiimiiiiii im nun iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimi) si, didaktični ravnatelj dr. Gianfranco Spiazzi in učiteljica Ilaria Rabusin, uradnik Renzo Arčon in uradnica Miranda Pozzetto, prodajalec Luciano Pauluzzi in uradnica IFulvia Marincich, mehanik Vincen-:o Sirk in gospodinja Maria Ko-iuta, mestni redar Renato Negri in tradnica Marina Desimon, uradnik iruno Vattovani in uradnica Ma-: isa Quartero. uradnik Claudio Bilo lavo m prodajalka Nella Humar. ! LOTERIJA l BARI 72 47 40 66 71 CAGLIARI 40 66 77 30 9 J FIRENCE 64 86 38 72 69 GENOVA 85 82 H 78 89 MILAN 74 15 35 64 30 NEAPELJ 70 57 78 68 76 »ALERMO 41 75 54 71 31 UM 3 81 SO 36 5 URIN 19 75 66 13 61 [ENETKE 56 46 55 69 48 ENALOTTO 21X 2 22 2 Xll X X 2 2IX 2 KVOTE: oči - 21 12 točk — 15.080.000; tl 212.000; 10 točk — 14.200 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Cro-■ erde. Ul. Settefontane 39; Alla izia, Trg Libertà 6; Alla Testa Ul. Mazzini 43. Nočna služba lekarn (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola. Ul. Driani 2; All’Annunziata, Trg Valmiura 11. lekarne v okolici Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. ICO 121); Sesljan (tel 209-197', :.av-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271 124). Ariston — I.N.C. 15.00—22.00 «La classe dirigente». Igra Peter O Toie. Nazionale 14.30 «5 matti al Super-mercato». Barvni film. Igra skupine Charlots. Excelsior — matineja 10.00—11.30 «Speedy Ctnzales il Supersonico». Excelsior 14.30 «L'innocenza e turbamento». Barvni film. Igrata Edwige Senech in V. Caprioli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.30 «I tre avventurieri». Barvni film. Igrajo Alaine Delon, Lino Verlura in Joarma Shimkus. Fenice 14.30 «Squadra v(-lente». barv. ni film. Igrata Tomas Milltan in Gastone Moschin. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.00 Walt Disney: «4 bassotti per 1 danese». Barvni film. Igrajo Dean Jones, Suzanne Pleshette in Charlie Rr.ggles. Ritz 16.00—22.15 «Sutjeska» (La quinta offensiva). Režija Stipe Delič. V glavnih vlogah pa- igrajo Richard Burton, Irene Papas, Bert Sotler, Michael Hordem in drugi. Glasba Mikis Teodorakis. Barvni film. Aurora 15.00 «Pat Garret e Billy Kidd». Barvni film. Igrajo J. Co-bum, J. Robards, B. Dylan. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capito! 15.30 «La governante». Barvni film. Igra T» F erro. Prepovedano mladini pod 18. letom. ^ristailo 15.00 «Mercoledì delle ceneri». Barvni film. Igra Elizabeth Taylor. Impero 15.00 «Ci rissiamo vero provvidenza?» Barvni film T. Miliam Filodrammatico 15.00—22.00 «La profanazione». Barvni film. Igrata Jean Sorell in Simonetta Stefanelli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Fratelli del vento». Barvni film. Ideale 15.00 «L’agente Mackintosh». Barvni fiini. Igrata Paul Newman in Dominique Sanda. Vittorio Veneto 15.00 «Anastasio mio fratello». Barimi film. Igra Alberto Sordi. Abbazia 14.30 «Tre uomini in fuga». Barvni film Igrata Bourvil in Louis De Funes. Astra 16.00 «Gli eroi». Barvni film. Igrata Rob Steiger in Rossaia Schiaffino. Radio 14.30 «I quattro per Ave Maria». Barvni film. Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Kino Iris - Prosek 16.00 «Un solo grande amore». Barvni film. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Glasbeno-ba letni popoldan Nastopajo gojenci Glasbene matice iz Trsta in baletke škedenjskega doma. V nedeljo, 2. junija 1974 ob 17. uri Koordinacija in koreografija: SELMA MICHELUZZI ANSAMBEL «TAIMS» V RIMU V dneh od 14. do 18. maja letos je ansambel «TAIMS» z Opčin nastopal v Rimu kot gost na mednarodni mladinski manifestaciji «La Scaletta», ki sta jo organizirali OSAS (Opera Salesiana per le Attività Sociali) in RAI-TV. Celoten program je snemala italijanska televizija, ki ga bo oddajala danes, 26. maja, ob 16.30 na prvem programu! Razna obvestila Prošvetno društvo «Kraški dom» priredi v nedeljo, 2. junija, orienta: cijski pohod za repentabrske občane. Shod ob 8. uri v občinski kopalnici v Repnu. Po pohodu bo piknik. Vpisujeta Vesna Guštin in Aleksij Križman do vključno petka, 31. t.m. Glasbena matica - Trst Mala dvorana kulturnega doma v Trstu v sredo, 29. maja 1974, ob 20.00 IV. ZAKLJUČNA AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE Solisti in harmonikarski ansambli Vljudno vabljeni! Vstop prost Izleti Prosvetno društvo Ivan Grbec v škednju priredi v nedeljo, 2. junija t.l. celodnevni izlet v Gonars, v če-čac1 in Beneško Slovenijo. Prijave za •zlet bodo sprejemali v društvenih prostorih vsak delavnik od 18. do 19. ure. Učiteljstvo osnovne šole v Bazovici in zbor staršev vabita k odkritju kipa Primoža Trubarja in na poimenovanje šole po njem, ki bo danes, 26. maja, ob 17. uri (legalna ura) na šolskem vrtu. Šolske vésti Učenci rojanske osnovne šole vljudno vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v Marijinem domu danes, 26. maja, Ido, 17. uri. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom «Fran Levstik» na Proseku sporoča, da bo v soboto, 1. junija 1974, ob 17. uri slovesna otvoritev novega šolskega poslopja. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega FERRDCCIA PATRÌZIA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Manliu Villaniju za vso zdravniško nego. SVOJCI Trst, 26. maja 1974 ZADNJI DAN V KINU RITZ ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega dragega ŠTEFANA GRUDNA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, nabrežinski godbi, prijateljem, občinskim uslužbencem, tvrdki Mediterranea, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine Gruden, Bortolotti, Gabrovec, Sulli, Rebula in Jazbec Nabrežina, Trst, Sv. Križ, 26. 5. 1974 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage J0SIPINE GERII roj. LEGIŠA Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, upravi in uslužbencem dolinske občine, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Nabrežina, 26. maja 1974 Družine GERLI, ROSATI in BANDEU RICHARD BURTON V FILMU SUTJESKA (La quinta offensiva) TECHNICOLOR - TECHNISCOPE Distribucija GOLD FILM Predstave ob: 16., 18., 20. in 22. uri Ob prvi obletnici izgube dragega moža, očeta in nonota LOJZETA TULA se ga spominjajo žena Jožefa, sin Argeo in hči Erminia z družinama. Dolina, 26. maja 1974 7. IN 2. JULIJA V DOMU «ALBERT SIRK» V KRIŽU P. d. Vesna pripravlja seminar za tržaške prosvetne delavce Seminar se uokvirja v načrt poglabljanja in reševanja številnih vprašanj na področju ljudske prosvete Priprave za praznik vka v Borštu Prosvetno društvo «Vesna» iz Križa, ki je v zadnjih časih s prenovljenim in pomlajenim vodstvom izredno obogatilo ter pospešilo svojo kulturno-prosvetno de-jevnost, se v teh dneh spoprijema z novo in zahtevno, a nadvse pomembno in koristno pobudo. V soboto in nedeljo, 1. in 2. junija, bo v prostorih prosvetnega doma «Albert Sirk» v Križu priredilo s sodelovanjem Slovenske prosvetne zveze v Trstu seminar za prosvetne delavce. Čeprav nas od seminarja loči še dober teden, je vendarle prav, da že sedaj opozorimo prosvetarje vseh društev in krožkov na Tržaškem na to pobudo, ki se uokvirja v splošen načrt poglabljanja in agilnejšega reševanja številnih perečih problemov, s katerimi se danes soočamo na področju ljudske kulture. Obenem bo to priložnost, da se predvsem mlajši odborniki in člani prosvetnih društev usposobijo za nelahke naloge, ki jih srečujejo pri svojem vsakdanjem delu po društvih ter da se v izmenjavi mnenj, izkušenj in predlogov izoblikujejo nove ideje in novi prijemi, ki jih zahteva predvsem uvajanje novih oblik ljudsko prosvetnega delovanja. Seminar, ki se ga bo udeležilo tudi predsedstvo SPZ, se bo začel v soboto, ob 16. uri z referatom ravnatelja odseka za zgodovino in etnografijo v Trstu Draga Pahorja. Predavatelj bo podal zgodovinski pregled razvoja kulturno-prosvelne dejavnosti na Tržaškem. Sledila bo razprava, v katero bodo posegli nekateri naši umetniki in prosvetni delavci. Druga točka sporeda seminarja bo praktičnejšega značaja. Obravnavala bo organizacijske prijeme pri prosvetnem delu. Uvodni referat bo podal član predsedstva SPZ Edvin Švab, njegovo izvajanje pa bodo s krajšimi poročili dopolnili referenti SPZ za nekatere prosvetne dejavnosti, kot so zborovska in dramska dejavnost, folklora itd. Skupni večerji bo v soboto sledil družabni večer s plesom, seminar pa se bo nadaljeval v ne- deljo od 9. uri. Ob 11. uri bo na sporedu razprava o vprašanju odnosov med prosvetnimi in športnimi društvi, v katero bo posegel tudi čian izvršnega odbora ZSŠDI Radivoj Pečar. JUTRI V PADRIČAH Sestanek o problemu poboljševalnice V Padričah bo jutri, 27. maja, ob 20.30 pomemben sestanek, na katerem bodo Padričarji ter prebivalci sosednih vasi obravnavali problem, ki se odpira za celotno področje vzhodnega Krasa s pred-vide.no namestitvijo zavoda za prevzgojo mladoletnikov v bivšem ezulskem taborišču v Padričah. Sestanek, ki ga sklicuje padriška celica KPI, bo v prostorih Gozdne zadruge. • V Mali dvorani Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3, bo jutri, 27. t.m. odprl osebno razstavo svojih del slikar Robert Kozman. Otvoritev bo ob 19.30. OB VČERAJŠNJI PROSLAVI 30. OBLETNIC: Iz spominov udeleženk L SPŽZ za Slovensko primorje Velika vloga žensk v NOB ■ Spomini Valerije Kocjančič-Špele In Lojzke Čebohin-Grozdane konference na Štjaku Na Štjaku so včeraj praznovali I bližnjih senikih. Težko je bilo spa-dogodek izpred tridesetih let. ki je | ti tudi zaradi vsiljivega februar- imimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiuMJiiiiimimiiiimmiiiiiiiiiiuiimiiiiiimiiiiuii OD 17. DO 19. MAJA PO SLOVENIJI POUČEN TRIDNEVNI IZLET TRŽAŠKIH SREDNJEŠOLCEV Ogled glavnih značilnosti Ljubljane ter Gorenjske in Dolenjske ■ Srečanje z ljubljanskimi osnovnošolci OBRABLJENE zlate in srebrne izdelke vseh vrst plačamo po najugodnejši kotaciji, po čistoči in teži. DARWIL URE — SREBRNINA NAKIT — DRAGULJI TRST tel. 36231 61932 ir GARANTIRANE BRILJANTE za investicijo nudimo še po posebnih cenah. Barva garantirana s posebnim potrdilom «Gemological Institute ob America». V nedeljo, 19. maja, se je zaključil tridnevni študijski izlet učencev slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem po Sloveniji. Izleta se je udeležilo štirideset dijakov, ki sta jih spremljala prof. Edmund Žetko in prof. Živa Gruden. Iz Trsta so odpotovali že v petek, 17. maja, navsezgodaj. Pot jih je povedla preko Sežane najprej v Vrhniko, kjer so obiskali rojstno hišo pisatelja Ivana Cankarja. Spotoma so se ustavili tudi v Bistri, kjer so si ogledali razne muzeje, od lesnega, gozdarskega in lovskega do strojnega muzeja. Prvi dan izleta se je zaključil v Ljubljani, kjer so dijaki in profesorji prenočili, naslednjega dne pa so si ogledali glavne zanimivosti slovenske prestolnice, predvsem ljubljanski grad, kjer je poleg številnih muzejskih zanimivosti tudi čudovit razgled na mesto. Druga etapa tega poučnega izleta je bila Gorenjska. Po ogledu letališča na Brniku ter muzeja NOB v Begunjah, so obiskali tudi Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, od koder so se popeljali še do čudovitega Blejskega jezera. Naslednjega dne je bila na vrsti Dolenjska. Mimo prijetne valovite pokrajine s čudovitimi gozdovi so se peljali do Turjaškega gradu, Ribnice in Kočevja. V Ribnici je posebno pozornost slovenskih zamejskih dijakov zbudil znameniti muzej lončarstva in suhe robe, v Kočevju pa muzej narodnoosvobodilne borbe. Povratna pot jih je vodila nato mimo Cerkniškega presihajočega jezera ter Rakovega Škocjana, od koder so se nekoliko utrujeni a obogateni od tolikih zanimivosti vrnili domov. Posebno bo slovenskim nižješol-cem iz Trsta ostalo v spominu srečanje s pionirji osnovne šole Ledina v Ljubljani. Po toplem sprejemu je bila izražena obojestranske želja po čim pogostejših tovrstnih stikih. Izlet je bil skratka prijetno doživetje ter je obenem veliko prispe- val k spoznavanju matične domovine, njenih krajih ter njenih zgodovinskih, kulturnih in turističnih značilnosti. Miran Košuta • V Društvu slovenskih izobražencev v Donizettijevi ulici, 3. nadstropje, bo jutri, 27. t.m. predaval prof. Maks Šah o temi «Demokra-t;čna revolucija šole». Začetek ob 20.15. Kolektiv TPPZ sporoča naši javnosti, kulturnim iu političnim organizacijam, da se je moral žal odpovedati mnogim vabilom, ker je zbor zaseden s pripravo novega programa. V upanju na razumevanje se bo zbor z novim programom predstavil v doglednem času pred našo cenjeno publiko. ODBOR L, 2. in 3. junija bo v Borštu 4. praznik vina. Za Borštane in Za-bržane je ta praznik največja vaška prireditev v letu. Prirejata jo P.d. «Slovenec» in domači vinogradniki. Vaška mladina, s pomočjo starejših prosvetarjev, je že začela s pripravami v «Hribenci», kjer bo prireditev. Poleg tega prostora bo letos na razpolago še pomenil nekakšno prelomnico v zgodovini primorskih žena. Na svečnico, 2. februarja 1944, ko se je slovenski narod najbolj zagrizeno boril preti okupatorju in narodnim izdajalcem in v krvi pisal novo poglavje svoji zgodovini, je bila na Štjaku prva pokrajinska konferenca SPŽZ za Slovensko primorje. S tem so Primorke izpričale svojo zavestno in nepogrešljivo prisotnost v tem neenakem boju za svobodo, enakopravnost in družbeni napredek. Izpričale so, da so zavesten in nepogrešljiv tvorec naše zgodovine. Ta dogodek, kakor vse brezštevilne dogodke v junaški NOB, pri katerih so imele ravno ženske neprecenljivo vlogo, so včeraj slovesno obudili k spominu na proslavi na Štjaku. V spomin pa jih je priklical tudi dnevnik, ko je povabil na razgovor dve od neposrednih protagonistk tistih dogodkov pri nas. To sta Lojzka Čebohin — Grozdana ter Valerija Kocjančič — Špela, ki je bila tajnica SPŽZ za tržaško okrožje in je vodila delegacijo tržaških žena na prvi konferenci SPŽZ na Štjaku. Tedanja konferenca se prav gotovo ne da primerjati z današnjimi konferencami. Danes ni več treba postavljati straž, da te sovražnik ne zasači pri delu, ni se več treba oprezno pomikati po stranskih poteh med gozdovi, da se izogneš skega mraza. Najhujša pa je bila vsekakor budnica. Straže so v hipu raznesle vest, da so Nemci napadli Komen. Vse udeleženke so se morale v naglici raziti, tako da se še danes s težavo spominjajo poti, ki jih je spet povedla v Trst in s tem spet v ilegalo, med tisoč nevarnosti. Tako se je odvijala prva konferenca. Veliko dogodkov, v katerih so se proslavile primorske ženske, ji je še sledilo in kmalu ji je sledila tudi osvoboditev. Spomin nanjo bo večno živel, z njim pa bo iz roda v rod živela tudi takratna podoba naše žene. Dan Furlanije-J. krajine s posegom odbornika Stopperja V okviru «italijanskega tedna» je bil preteklo sredo v Salzburgu 3. dan dežele Furlanije - Julijske krajine. Italijanski teden je obsegal razstavo domačih izdelkov in proizvodov, ki jo je organiziral Italijanski zavod za zunanjo trgovino ICE. Naša dežela pa je nastopila s posebnim paviljonom, ki sta ga pripravili deželna uprava in trgovinska zbornica iz Vidma in v katerem so bili razstavljeni številni izdelki deželne industrije in obrtništva. V okviru Dneva Furlanije-Julijske krajine je dopotoval v Salzburg deželni odbornik za industrijo in trgovino N. Stopper, ki so ga spremljali predsednik videmske in predsednik goriške trgovinske zbornice, glavni tajnik pordenonske u-stanove in drugi predstavniki gospodarskih krogov iz naše dežele. Ob tej priliki sta Pila v Salzburgu tudi italijanski podtajnik za zunanjo trgovino Servadei in italijanski ambasador v Avstriji Cagiati. «Dan» se je zaključil s sprejemom, ki ga je priredil deželni odbornik Stopper, in z nastopom folklorne skupine «C. Ermacora» iz Cente. Mali oglasi «Žardin», ki ga občinski delavci smrtonosnim zasedam, in ni več urejujejo za praznik. Otvoritev praznika bo v soboto ob 17. url. Ob 18. uri bo imela koncert godba na pihala «BREG». Sledila bo prosta zabava z ansamblom «THE LORDS». Osrednja prireditev bo v nedeljo, 2. junija, ob 15.30. Množica se bo zbrala pred Petarosovo gostilno in nato šla v sprevodu na prireditveni prostor. Spored se bo začel s koncertom godbe na pihala iz Kočevja. Nastopila bosta moški pevski zbor «TABOR» z Opčin in Tržaška folklorna skupina. Program se bo zaključil s prosto zabavo ob zvokih orkestra «THE LORDS». V ponedeljek, 3. junija, se bo praznik zaključil. Že v dopoldanskih urah bodo delovali kioski. Zvečer pa bo prosta zabava z istim orkestrom. Vse dni bodo točili pristna domača vina. Poleg tega pa bo deloval še dobro založen kiosk s pijačo in jedečo. Prireditelji upajo, da jim bo vreme naklonjeno in da bo njihov trud poplačan z veliko udeležbo vaščanov, okoličanov j in .ljudi iz mesta. E. S. Petaros iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiinfiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimmiiiiiiiiifiii I Darovi in prispevki SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST 1904-1974 PROSLAVLJA 70. OBLETNICO USTANOVITVE s sledečim sporedom: Sobota, 1. junija 1974, v Kulturnem domu v Trstu: Ob 18.30 otvoritev fotografske razstave J. Furlana Ob 20.00 osrednja proslava pozdravni govori nastop pevskega zbora «Tabor» z Opčin zabavni program s sodelovanjem članov ter mladine iz Križa, s Proseka, iz Trsta in venček plesov po narodnih motivih. Koreografinja Selma Micheluzzi. Nedelja, 2. junija 1974 s sodelovanjem PD «Tabor» PLANINSKI MITING na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah Ob 9.00 ORIENTACIJSKI POHOD za otroke do 11. leta za mladince od 11. do 18. leta za odrasle od 18. leta dalje Ob 12.00 NAGRAJEVANJE Od 17.00 do 18.00 igra Tržaški narodni ansambel Od 18.00 do 19.30 šaljive tekme Od 19.30 dalje prosta zabava s plesom - igra orkester POMLAD Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom Vabljeni! TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 P0IAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, inozemstvo tudi v ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob Justine Zlobec - Save iz Krajnevasi daruje Grozdana 2000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Hadrijana Bubnič 3.360 lir, Mirko Carli (obalna cesta) 9.000 lir. Namesto cvetja na grob Marice Tence darujejo Mario Sirk 5.000 lir, Albin in Ada Maganja 5.000 lir. V spomin pok. Marice Tence daruje Henrik Leharner 5.000 lir. Namesto cvetja na grob tete Lucijo Tretjak daruje Karmelo Tretjak 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob Ivana Ver-ginele darujeta Pavla Daneu 5.000 Ur in Vida Mennucci 2.000 Ur. V spomin pok. žene Marija daruje Angel Sedmak 5.000 Ur. » * » Za ŠD Kontovel daruje Edi Kemperle 5.000 Ur. Ob 3. obletnici smrti prof. Ivana Sosiča darujeta družini čuk, Sosič 5.000 lir za ŠD Polet. Za doprsni kip Primoža Trubarja v osnovni šoU v Bazovici darujejo uradnici in pismonoša poštnega urada v Bazovici 11.000 Ur. Ob spominu rojstnega dne pok. sina Gigija daruje Ana Bogateč 5.000 Ur za kriško godbo in 5.000 Ur za pevski zbor Vesna. V spomin sestre Marije Tence roj. Košuta daruje Zofka 5.000 Ur za mladinski odsek Vesna. Namesto cvetja na grob Antonije Zahar daruje družina Slavec 5.000 Ur za PD Slovenec. N. I. B. daruje 3.000 Ur za Dijaško matico. Ferdinand Danev daruje 5.000 Ur za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Antonije Zobec por. Zahar daruje Ivana čač 2.500 lir za PD Slovenec iz Boršta in 2.500 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor. Ob 4. obletnici smrti Ludvika Her-vatina daruje žena 5.000 Ur za Dijaš-ko matico. V počastitev spomina očeta Antona Mlača, ob stoletnici njegovega rojstva, daruje hči Valerija Lenardon 5.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antonije Zahar darujeta družina Auer (Boršt št. 19) 2.000 Ur in družina Petaros (Boršt št. 89) 2.000 Ur za Tržaško folklorno skupino. Za moški pevski zbor Tabor z Opčin darujeta krojač Albin Filipčič 1.000 Ur in Peter Vidau 1 000 Ur. V spomin na strica in svaka Franca Potočnika darujeta Francka in Indica 5.000 lir za moški pevski zbor Tabor z Opčin. V spomin Josipa Godnika daruje Neva Lavrenčič 3.000 i'r za Slovensko planinsko društvo - Trst. V počastitev spomina pok. Antonije Zahar roj. Zobec darujeta Angel in Lojzka Salvi 5.000 Ur za PD Slovenec iz Boršta. Ob tretji obletnici smrti Elizabete Kapun darujeta Dragica in Lojzi z družinama 10.000 Ur za Prosvetni dom Prosek - Kontovel. ZA KULTURNI DOM PROSEK -KONTOVEL darujejo: Mario Verša 20.000 Ur, Mario Obersnel 10.000 Ur, Angel Kante 1.500 Ur, Andrej Rener 5.000 Ur, Srečko Orel 25.000 Ur, Bruno Rebula 15.000 lir, Marica Rebula 5.000 Ur, Luigi Calzi 500 lir, Marija Bukavec 500 Ur, Karel Bučaj (Miklavževi) 5.000 Ur, Josipina Štoka 13.000 Ur, Sandro Frassinelli 10 tisoč Ur, Josip Husu 5.000 lir, Marija Grilanc 10.000 lir, Stelio Kermac 20.000 Ur, Luciano in Ida Bukavec 40.000 Ur ter Ivan Ban 20.000 lir. ha prenočevati na senikih, ker ni daleč naokrog nič boljšega na razpolago. Takrat pa je bilo tako. Spela in Grozdana se še živo spominjata nekdanje poti na Štjak, ko sta se z drugimi tovarišicami, Marijo Kodrič, Angelo Udovič — Mico, Zofko Černe — Mico, Pino Pertot — Milivojevo, Drago Tavčar, Vlado Bidovec — Morano in Darinko Piščanc — Slovensko udeležili prve konference SPŽZ. Do Divače so potovale z vlakom, od tu pn peš do Senožeč na javko, od koder so jih pospremili skozi gozdove do Štjaka. Morana in Slovenka sta nosili s sabo tudi narodne noše za kulturni nastop, ki so se nato, žal, med hajko zgubile. Konferenca je bila ob varstvu številnih straž v večji učilnici tamkajšnjega šolskega poslopja. Delegacije žena so bile prišle iz vseh bližnjih in daljnih krajev Primorske ter celo iz Istre, tako da je bilo na Štjaku okrog 350 udeleženk. Delo konference se le začelo pu uvodnih govorin predseostva, v katerem je bil tudi jota V lian, s sporočili delegacij. Za tržaško delegacijo je spregovorila Špela. «Bil je to moj prvi javni nastop,» se danes spominja «in bilo mi je sila nerodno. Še z večjo tesnobo sem se lotila svojega poročila, ko je Zora Rupenova, ki je bila na predsedstvu, izbruhnila ob mojem nastopu v krčevit smeh. Ko sem jo pozneje vprašala, čemu se je smejala, je odvrnila, da jo je k smehu sililo moje zadržanje. Na govorniški oder si stopila vzravnano in ponosno kot komandant, je dejala, a govorila si res kot je treba.» Navdušujoč govor o položaju na Tržaškem ter o bodočih programih je imela tudi Morana. Po konferenci pa je bila v isti dvorani kulturna prireditev. «Z Milivojevo sva v duetu zapeli venček slovenskih narodnih,» se spominja Grozdana, «in s tem navdušili dvorano. Vsem se je namreč zdelo od sile prijetno, da so prišle in nastopile tudi Tržačanke. Na koncu sva nastopili z vsemi drugimi v združenem pevskeim zboru.» Prireditev in družabnost je trajala dolgo v noč, nakar se je bilo treba za prenočitev razmestiti po HRANILNICA IN razpisuje natečaj za POSOJILNICA NA OPČINAH Bazoviška 2 1 URADNIKA 1 BANČNEGA NAMEŠČENCA 3. kategorije Pogoji za udeležbo na natečaju za uradniško mesto: 1. Diploma knjigovodje - trgovskega izvedenca 2. Odsluženi vojaški rok 3. Starost do 30 let Pogoji za udeležbo na natečaju za bančnega nameščenca: 1. Diploma nižje srednje šole 2. Odsluženi vojaški rok 3. Starost do 30 let Rok za predložitev prošenj zapade 10. junija 1974. Prošnji je treba priložiti prepis ali fotokopijo diplome. AUTOAGENZ1A ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giulia 1.3 1974, 1300 11 1970, Gl junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alletta 1972, 1750 berlina 1971, 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971; 126 1974. 850 special 1970, autobianchi primula 65 C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971; renault TL6 1970; kawasaki mach 3/500 1973. OBIŠČITE NAS!!! TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste. AUTOAGENZIA CLAUDIO - Ul. Ceppa 8 tel. 29714 — poverjeni zastopnik Škoda — Innocenti — Volvo: preprodaja rabljenih avtomobilov. ZAKONSKI PAR ZA VILO moški kot šofer in vrtnar, ženska kot pomoč za hišna dela, iščemo. Nudimo ločeno stanovanje s tremi sobami. kuhinjo, kopalnico, vrtom in garažo za avto, tekočo vodo, elektriko. plin. ogrevanje ter socialno zavarovanje. Prednost ima zakonski par srednjih let brez otrok. Plača 200.000 lir mesečno. Priporočila, nastop službe 15. maja. telefonirati na številko 212-239 — Trst. «CITROEN» - mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. KUPIM v gotovini hišico z vrtom. Telefon 34014. DVE MLADI simpatični mamici želita spoznati dva prijatelja. Diskretnost. Naslov: ADIT 61001 Ljubljana — p. p. 171. POMEMBNA DRUŽBA ZA TELEFONSKE NAPELJAVE sprejme v službo za svojo podružnico v Trstu delavce z urejeno vojaščino. Predstaviti se na SITE. Ul. Giarizzole 43/1. PRODAM tovorni motocikel 15 q. Telefon 415546. IŠČEMO hišno pomočnico v Velikem Repnu, dobra plača. Telefonirati 227110. PRODAJALKO ali vajenko za konfekcijo išče Pertot, Ul. Ginnastica 22 AUTORALLY Pahor Giorgio UL Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PER SONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih sum DUNLOP. «N «AUTOAGENZIA CLAUDIO» ULICA CEPPA 8 • TELEFON 29-714 ZASTOPNIK TAKOJŠNJA DOBAVA RAZSTAVA NAJNOVEJŠIH MODELOV SKODA f f gy if* r ** ZA TRST IN POKRAJINO ..........mm......"H....HI....H........."...................n"................. Od danes v veljavi -VOZNI RED VLAKOV- TRST - BENETKE - RIM • MILAN - TURIN - GENOVA 6.07 R 6.18 L 6.50 D Odhodi Benetke - Bologna - Firence -Milan - Genova * Portogruaro (ukinjen ob praznikih) 6.44 DD Mestre - Milan Lambrate - Pariz ob četrtkih od 4. 7. do 8. 8. 1974 ter ob nedeljah od 18. 8. do 22. 9. 1974) Benetke S- L. - Turin - Rim - Milan 8.03 DD Benetke 9.30 R Benetke . Rim * 10.44 DD (Direct Orient) Benetke . Milan - Domodossola - Pariz _ Calais 10.50 L Portogruaro - Benetke 13.15 DD Mestre • Milan Lambrate -Domodossola - Ženeva (ob sobotah od 29.6. do 10.8.74) 13.30 DD Benetke - Milan - Turin (Modane Lyon od 22.6. do 8. 9, 1974) 13.43 L Portogruaro 15.40 DD Benetke S. L. 16.33 DD (Lombardie Express) Benetke Milan - Pariz Portogruaro (razen ob sobotah in praznikih) Benetke (brez vmesnih postaj) . Milan - Genova * Portogruaro Benetke - Bologna • Bari -Lecce Portogruaro 20.02 DD (Simplon Express) Benetke Rim Milan Lambrate - Domodossola - Pariz 22.25 DD Benetke - Milan - Turin Genova Marseille (preko Mestre Bologna - Rim) (spalni vagoni ob petkih Mo skva Rim) Prihodi I 45 DL Benetke S L. 6.25 L červinjan (razen ob sobotah 20.07 D 20.35 L 21.09 D 17.10 L 17.25 R 18.04 L 18.42 D 19.25 L in praznikih) 6.54 L červinjan (samo ob sobotah) 7.25 L Portogruaro 7.50 DD Marseille - Genova - Turin -Milan - Rim - Bologna 9.15 D Benetke 10.27 DD Ženeva - Zurich - Domodos- sola - Milan P. G. - Mestre (ob sobotah od 29. 6. do 10. 8.1974) 10.56 DD (Simplon Express) Pariz - Domodossola - Milan Lam- brate - Rim - Benetke (spalni vagoni Rim - Moskva (2) - Lecce - Bari - Bologna 11.16 R Milan - Benetke S. L. (*) (Benetke - Trst brez vmesnih postaj) 12.30 D Milan Benetke 13.47 DD Benetke 14.18 L červinjan (razen ob praz- nikih) 15.30 DD (Lombardie Express) Pariz - Milan - Benetke 16.15 DD Pariz . Domodossola - Milan Lambrate - Mestre (ob sobotah od 29. 6. do 3. 8. in ob torkih od 20 8. do 24. 9. 1974) 17.42 D Turin - Benetke S. L. (Lyon-Modane od 22. 6. do 9. 9. 74) 18.38 R Firence - Bologna - Benetke* 19.10 L Portogruaro 20.00 DD (Direct Orient) Calais - Pa riz Milan Benetke 20.58 R Milan Rim - Benetke (*) 22.54 L Benetke 23.28 DD Turin - Milan . Rim Be- netke (*) — Samo I. razred z obveznim prednaročilom (1) _ Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah, sobotah in nedeljah (2) - Vozi ob ponedeljkih, torkih, i sredah, četrtkih in petkih ' TRST . VIDEM - DUNAJ -SALZBURG • MtrNCHEN STUTTGART Odhodi Videm - Pordenon (ne vozi ob praznikih) Videm Videm - Trbiž Videm Videm Videm Munchen Videm Videm Videm 3.40 L 5.29 L 6.13 D 6.25 L 7.05 D 8.50 D 10.08 L 12.25 D 13.00 L 14.00 DD Videm 14.16 L Videm - Trbiž . Dunaj Calalzo (1) 15.15 D 16.55 L 17.55 L 19.15 D 20.15 L 21.42 D 22.40 L Videm Videm Videm - Trbiž (ne vozi ob sobotah in predpražnikih) Videm Videm (Italien-osterreich Express) Videm . Trbiž Dunaj -Stuttgart (spalni pogradi za Stuttgart) Videm (1) — Ob predpražnikih od 28. 6. do 14. 9. 1974 Prihodi 0.50 L Videm 6.50 L Videm (ne vozi ob sobotah in praznikih) 7.36 L Videm 8.12 D Pordenon Videm r.r c ,! ob praznikih) 8.50 L Videm 9.55 D (Osterreich-Italien Express) Stuttgart - Dunaj - Trbiž Videm 12.05 L Trbiž - Videm 14.05 D Videm 15.04 L Videm 17.05 D Videm 18.09 L Videm 19.32 L Videm 19.50 DD Trbiž - Videm 20.50 L Pordenon - Videm 22.40 L Videm 23.42 D Munchen Dunaj - Trbiž Videm 23.46 DD Calalzo - Videm (2) (2) - Ob praznikih od 30. junija do 15. septembra 1974 TRST - OPČINE - SEŽANA - LJUBLJANA . BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - MOSKVA Odhodi 0.52 D Zagreb 7.25 L 8.10 D Opčine - Ljubljana - Budimpešta Opčine (1) Opčine - Ljubljana 11.14 DD (Simplon Express) Opčine Ljubljana - Zagreb - Beograd - Reka (5) (spalni vagoni Rim - Turin - Moskva (3) 13.55 L Opčine - Ljubljana (2) 17.30 DD Opčine - Ljubljana . Beograd (ob sobotah od 29. 6. do 3. 8, in ob torkih od 20. avgusta do 24. septembra 74) , ičine (1) Opčine • Ljubljana • Zagreb , 18.20 1 1 18.48 D - Beograd (ob sobotah od 1. do 22. 6. in od 7. 9. do 28. 9. 1974) Opčine . Ljubljana (2) Opčine (Direct Orient) Opčine-Ljubljana • Skopje - Beograd • Atene - Istambul Prihodi 5.48 D Ljub- - Op-4. 7. Budimpešta - Zagreb Ijana - Opčine 6.30 DD Beograd - Ljubljana čine (ob četrtkih od do 8. 8. in ob nedeljah od 18. 8. do 22. 9. 74) Opčine (1) (Direct Orient) Istambul * Atene - Beograd - Skopje • Ljubljana . Opčine Ljubljana - Opčine (2) Beograd - Zagreb Ljubljana Opčine (ob sobotah od 1. do 22. 6 in od 7. 9. do 28. 9. 1974) Ljubljana - Opčine (2) 19.44 DD (Simplon Express) - Reka (6) Beograd Zagreb Ljubljana Opčine (spalni vagoni 7.10 L 9.10 D 10.10 D 12.15 D 14.35 L Moskva Rim (4), spalni vagoni petkih) Moskva Turin ob 21.04 D Ljubljana Opčine 21.38 L Opčine (1) - Ne vozi nikih ob sobotah in praz- (2) — Ne vozi ob nedeljah (3) — Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah. četrtkih in petkih (4) — Vozi ob ponedeljkih, torkih. sredah, sobotah in nedeljah (5) — Vozi od 29. 6 do 23 9. 1974 (6) — Vozi od 27, 6. do 21. 9. 1974 O S M I C A Pri Piščancih pri Boletovih točijo črno domače vino. Primorski dnevnik PRECEJ NOVOSTI V TEKSTILNIH TOVARNAH V podgorski predilnici so dosegli sporazum v sovodenjski pa je prišlo do zaostritve Za rešitev spora v tovarnah koncerna kali zahtevali posredovanje ministra SNI A so sindi-za delo Bertoldija Na področju tekstilne industrije | ijivi sovodenjski prosvetni delavci, pri nas beležimo danes pozitivne ob podpori SPZ, dali predvsem ljud- m negativne novice. Pozitiven je izid skupščine delavstva v podgorski predilnici, ki je odobrila sporazum, ki so ga dosegli sindikali sti z vodstvom podjetja. Med ne gativne novice pa prištevamo vest o sestanku med sindikalisti in novimi lastniki sovodenjske tekstilne tovarne ter vesti o tekstilni tovarni v Zdravščini, kjer je prišlo do groženj, da bi tovarno zaprli. Pričnimo s podgorsko predilnico, ki spada v tekstilni koncern «Bu-stese». V torek so v Bustu Arsi-ziu sklenili okvirni sporazum, na-kar so imeli v podgorski tovarni v petek skupščino delavstva, kjer so sindikalisti prikazali vsebino sporazuma. Delavstvo je po obširni debati sporazum sprejelo. Pove imo uvodoma, da bodo imeli vsi delavci in delavke poprečno 25.G88 lir mesečno boljši zaslužek. Vodstvo koncerna se je obvezalo da bo v petletju 1975-80 vložilo v modernizacijo in širjenje naprav letno dve milijardi lir. Zgradili bodo novo manjšo tovarno v Prosi-nonu, povsod pa bedo modernizirali strojni park. Ne bodo znižali števila zaposlenih, kjer bi prišlo do določenih potreb bodo predhodno sklenili sporazum s sindikati. Odpravili bodo akordno deio, vse osebje bodo razdelili v pet skupin. Od 1. julija letos bodo vsi dobili posebno osnovno plačo (superminimo). Uvedli bodo 14. plačo (1000 lir na uro za 173 ur letno), blokirali bo 0 sedanje cene v menzi in izboljšali zdravstvene razmere na delovnem mestu. Podjetje bo tudi dalo nekaj denarja v posebni socialni fond, ki ga bodo namenili občinam, kjer so tovarne, za gradnjo socialnih naprav kot so otroški vrtci. Do konca maja bodo vsakemu zaposlenemu dali izredno na grado 15.000 lir. Neugodne vesti pa prihajajo iz sovodenjske tekstilne tovarne. V petek so se zastopniki enotnega sindikata tekstilcev sestali na sedežu zveze industrijcev z zastopniki novega lastnika tovarne, ki je dobila tudi novo ime: «Manifatture goriziane dei fratelli Costa». Zastopnik lastnikov je dejal, da nimajo še jasne slike o položaju tovarne in da ne morejo zaradi tega odgovoriti na zahteve sindika tov, ki si prizadevajo izposlovati izboljšave za delavstvo tovarne. Iz poročila sindikata je razvidno, da bo ravnateljstvo sprejelo stroge u-krepe, če bodo sindikati nadaljevali s stavkami. Sindikat FULTIA in tovarniški svet sta zavrnila to grožnjo in upoštevajoč menjavo lastnika izjavila, da se sindikalne zahteve lahko postopno izvajajo. Jutri bo v tovarni skupščina delavstva, da bi se na njej sindikalisti pomenili z zaposlenimi v tej tovarni. Sindikat FULTIA je s tem v zvezi poslal deželnemu odborniku za industrijo Stopperju brzojavko. Sindikalisti hočejo vedeti kakšne investicijske načrte ima novi podjetnik. V Milanu pa so se v petek sestali zastopniki koncerna SNIA iz vse Italije. Do odpustov ni prišlo, kot smo že poročali, samo v Zdravščini, marveč tudi v tovarni v Salernu. Sindikat je sprejel sklep, da se bodo protesti nadaljevali v vseh tovarnah tega koncerna, ki spada v širšo skupino Montecatini. Zahtevali bodo posredovanje ministra za delo Bertoldija za rešitev spora. V deželnem merilu pa je sindikat zahteval posredovanje deželnih odbornikov za industrijo in za delo. V Zdravščini so medtem delavci v stalni skupščini v tovarni in prejemajo solidarnostne izjave iz raznih krajev. Jutri se bo sestalo v Gorici tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, da bi razpravljalo o trenutnem položaju. skopresvetni značaj. Seveda ne bo manjkalo rekreacijskih točk Dokončnega programa niso še iz delali jutri zvečer ob 21. uri bo do imeli v Kulturnem domu sejo na katero vabijo vse prijatelje dru štva. Na njej bodo izdelali gram praznika. pro Osrednja kulturna prireditev bo v nedeljo, 30. junija. Povabili so folklorno skupino iz Slovenije, god bo iz Slovenije (prišla bo iz Gorij pri Bledu, ki nastopa v narodnih nošah). V kulturnem sporedu bodo nastopili tudi nekateri zamejski zbori in nekateri iz Slovenije. V mislih imajo sprevod vseh teh skupin skozi vas, da bi dali celotni prireditvi večji pomen. V ostalih dneh bodo imeli razne zabavne prireditve, ni pa izključeno, da bo na vrsti še kakšna kulturna prireditev ob delavnikih zvečer. Danes pri Peternelih spominska svečanost Pri Peternelu v Brdih se bodo danes popoldne poklonili spominu 22 žrtev nacističnega divjanja pred tridesetimi leti. Te nedolžne žrtve so Nemci iz maščevanja nad uspehi, ki so jih dosegle partizanske e-note v boju z njimi, postrelili in nekatere celo žive vrgli v goreče hiše. Komemoracija, ki jo prirejajo občinska zveza združenj borcev iz Nove Gorice ter krajevne organizacije borcev Dobrovo, Kojsko, Kozana, Medana in Vipolže, se bo začela ob 15. uri (ob 16. uri po italijanskem času). Na sporedu bodo govori, recitacije, nastopi pevskih zborov ter godbe na pihala. Pričakujejo precejšnjo udeležbo, prišli pa bodo tudi predstavniki italijanskih partizanov. V njihovem imenu bo spregovoril posianec Mario Lizzerò - «Andrea». V priredbi domačega društva Ka!h*( Riesca v Sovodnjah zanimiva prosvdna prireditev V Sovodnjah se pripravljajo na tradicionalni poletni praznik, ki bo lo;os od 29. junija do 7. julija. Za praznik so izkoristili čas, ko imajo kar tri praznične dni, tako da se bo letos v Sovodnje lahko zrrnflo več ljudi kot v prejšnjih letih. Celotnemu prazniku bodo mar- Api, Ulica Cosulich, Mobil, Ulica Boito; Agip, Ulica Duca D’Aosta. Občina Ronke: Chevron, državna cesta št. 14; Total, Ulica Redi-puglia. Občina Gradeč' BP, Drevored Moreri. Občina Krmin: Api, Drevored Venezia Giulia. Občina Gradišče: Shell, Trg U-nità. Občina Šlovrenc ob Soči: Agip, državna cesta št. 56. Občina Marian: BP, Ulica Dante. Občina Vileš: Chevron. Občina Doberdob: Chevron, Dol. Občina Škocjan: Esso, pokrajinska cesta ih Gradež. ORISKI DNEVNIK V OKVIRU KRAJEVNEGA PRAZNIKA Na Peči drevi koncert zborov v «Jezero» in «Oton Zupančič» Nastopila bo tudi doberdobska godba na pihala 26. maja 1974 Na novi ploščadi na Peči bo danes zadnji dan štiridnevnega ljudskega praznika, ki ga prireja krajevna sekcija partizanskega združenja. Po prvem uspelem dnevu praznovanja v četrtek, ko so nastopili domači zbori (zbor Rupa-Peč in Nonet iz Sovodenj) ter šolski otroci, so imeli prireditelji včeraj in v petek smolo zaradi vremena, ki je precej nagajalo. Prireditelji zato upajo, da bo danes bolje in da bo nocojšnji program privabil na prireditveni prostor veliko ljudi. Danes imajo, ob 18. uri, v programu nastop dveh na Goriškem znanih pevskih zborov: «Jezero» iz Doberdoba ter «Oton Župančič» iz Štandreža. Poleg teh pa bo nastopila še doberdobska godba na pihala Po kulturnem programu bo tekmovanje v briškoli, za veselo zabavo na plesišču bo skrbel orkester Poletni praznik Podgorcev Podgorska sekcija ANPI bo od petka, 31. maja, do ponedeljka, 3. junija, priredila praznovanje pod topoli pri Madonnini. Osrednji Kulturni program bo v nedeljo, 2. junija, z nastopom godbe na pihala iz Anhovega. Sledila bo ženska nogometna tekma med dekleti iz Ljubljane ter Rivignana. V večernih urah bo nastopila folklorna skupina «Dom» iz Gorice, o-snovnošolski pevski zbor «Milojka Štrukelj» iz Nove Gorice bo zapel nekaj pesmi. Občinstvu se bodo predstavili tudi telovadci iz Nove Gorice. Vse dni praznika bo odprt srečelov, prodajali bodo slovenske knji- ge, za vnete plesalce pa bo poskrbel ansambel iz Sovodenj. ............................................................................. SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Razstava obrtnikov na tržaškem velesejmu Deželna ustanova za razvoj obrtništva javlja, da bo tudi letos i-mela svoj skupinski paviljon na tržaškem velesejmu, ki bo v drugi polovici junija. ERSA vabi obrtnike, ki so zainteresirani rastavljati svoje izdelke, da javijo svoje želje njeni pisarni v Vidmu, Viale Venezia 100 do 30. maja. Danes dežurne bencinske črpalke Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke. Občina Gorica: Shell, Ulica Lungo Isonzo Argentina; Esso. Korzo Italija; Agip, Ulica Duca D’Aosta; Esso, Travnik; Gulf, Ulica Leoni; Chevron, Ulica Brigata Re. Občina Tržič: Esso, Ulica Boito; ■ llillllllliynflllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll„lll,iniltiuillll|l„|„|„„|||||||||||||||||min|||||k||||||||||||| PO LANSKEM IZIDU KNJIGE V RONKAH V slovenščino prevedena knjižita o ustanovitvi Proletarske brigade Zgodovinar dr. Galliano Fogar je spisal zgodo, vino protifašistične borbe v Tržiču in okolici V petek so izvolili zastopnike pokrajine upravni svet zavoda za ljudske hiše Po sporazumu strank nove sredinske večine, naj bi bil za predsednika IACP socialdemokrat Agostino Condussi Na petkovi seji pokrajinskega sveta so izvolili po več kot letu dni, odkar je bil problem na dnevnem redu, tri predstavnike pokrajinskega sveta v upravni odbor zavoda za ljudske hiše. Agostino Can-dussi (PSDI) je dobil 8 glasov, Salvatore Colella (KD) 5, Aldo Franco (KPI) 5 glasov. Pred glasovanjem so komunistični svetovalci izjavili, da prihaja do tega glasovanja v trenutku, ko vlada v pokrajini centristična uprava in da je večina izrinila iz upravnega sveta socialista Massima Cellija, ki je o-sem let uspešno vodil ustanovo in uvedel v njej zares demokratično in odprto upravljanje. Do glasovanja je prišlo na pritisk socialdemokratov. Za kandidate večine je gla- sovala tudi desnica. PSDI namreč zahteva zase mesto predsednika te ustanove, katerega bi moral imenovati predsednik deželne vlade. Na petkovi seji je komunistični svetovalec Poletto močno kritiziral delovanje uprave. Zahteval je hitro diskusijo o številnih resolucijah in interpelacijah in ni soglašal s predlogom predsednika dr. Chientaroli- tiče slovenskih učiteljev so bili za prihodnje šolsko leto premeščeni Vanda Tomšič por. Tomasi iz o-snovne šole v Štmavru v osnovno šolo v Ul. Randaccio, Majda Zavadlav por. Paulin iz Trsta v Štma-ver, Darinka Graziani iz števerjana v Jamlje ter Jožko Marinič iz Števerjana v Rupo. bi o. teh stvTireh razpravljali DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes res dan m ponoči je de načelniki skupin. Poletto je kritiziral dejstvo, da niso še sklicali posveta o ljudskih gradnjah, ki je bil v načrtu že pred letom dni. Prav tako je kritiziral dejstvo, da ni bilo doslej nikakih priprav za sodelovanje pokrajinske uprave na prvem vsedržavnem shodu skupine «Psichiatria democratica», ki bo v Gorici 22 junija letos. Poleg tega je tudi kritiziral, da se ni pokrajina lotila širših priprav za proslavo 30-!etnice osvoboditve. Na petkovi seji so tudi odobrili celo vrsto sklepov, ki so bili na dnevnem redu že nekaj mesecev. Prišlo je tudi do ostrega besednega spopada med demokristjanskim odbornikom Perissinom in demokristjanskim svetovalcem dr. Cianom. Tb je znak, da so vode v demokr-ščanskih vodah precej razburkane. Na pobudo vodstva ANPI in žu pana iz Ronk je tržaški zgodovinar profesor Galliano Fogar lani napisal knjižico DALLA COSPIRAZIONE ANTIFASCISTA ALLA BRIGATA PROLETARIA. Sredi maja letos je to delo izšlo v slovenskem prevodu, kot 7. delo knjižnice revije Srečanja v Novi Gorici. Prevod tega dela je oskrbel Stanko Murovec pod naslovom OD ILEGALNEGA ANTIFAŠIZMA DO PROLETARSKE BRIGADE. Prevajalec se je potrudil in pripravil lep prevod. Uredništvo Srečanj je z izdajo navedene knjižice predstavilo slovenskemu bralcu zanimivo delo. Udeležencem NOB na Primorskem, zlasti pa prebivalcem sedanjih obmejnih krajev na obeh straneh meje so te zadeve več ali manj znane, širše po Sloveniji in Jugoslaviji pa so dogodki na «goriški fronti» septembra 1943 manj znani. Prav ta knjižica bo to vrzel lepo zapolnila. V uvodnem posvetilu slovenskega prevoda je predsednik občinskega odbora ZZB NOV v Novi Gorici med drugim tudi takole zapisal: « . . . V skupnih prizadevanjih in v skupni zmagi nad nacifašizmom smo že v letih narodnoosvobodilne vojne položili trdne temelje današnjemu in bodočemu sodelovanju ob stičišču na Soči... Podatki v tej knjigi so dragocen doprinos, saj se bodo mlajši rodovi, naši potomci, iz nje naučili, kako se je treba boriti zoper to nevarnost ali še bolje, organizirali naj bi se tako, da obnova fašizma tu ne bo nikdar več možna ...» Ta misel, ki jo je poudarila prav navedena knjižica, je najbolj pravšna za današnje dni. Obnova fašizma na tem območju naj ne bo nikdar več možna! Iz ilegalnega antifašizma v letih najbolj črne fašistične diktature so se septembra 1943 formirale manjše borbene enote, ki so v dneh goriške fronte prerastle v bataljon in kmalu zatem v proletarsko brigado- Borci te enote so bili prebivalci Tržiča (Monfalcone), Ronk, Bizjakov in okoliških vasi vsi pretežno pravi proletarci. Zgodovinski podatki, nanizani v tem delu, dokumentiral » in zgovorno pričajo o tem, kako so s» Furlani, Italijani in Slovenci družno borili zoper nacifašizem septembra 1943. Redaktor slovenske izdaje te knji žice je zgodovinar in ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marušič. V svojih redakcijskih pripombah (stran 81-92) predstavi bralcem avtorja prof. G. Fogarja. Tu navaja tudi dela, ki jih je G. F. doslej izdal kot samostojne knjige oziroma kot večje članke nekaterih revij. V Marušičevih redakcijskih opombah je tudi pojasnjeno, zakaj je slovenski prevod nekoliko manj obsežen. V prevodu so izostali naslednji seznami: — seznam prebivalcev Ronk, ki so se borili v italijanski vojski v 1. svetovni vojni (21 imen), — seznam padlih v 2. svetovni vojni, med 10. 6. 1940 in 8. 9. 1943 (22 imen), — seznam pogrešanih v istem razdobju (10 imen), — seznam 168 padlih in pogrešanih partizanov iz Ronk, — seznam prebivalcev Ronk, interniranih v nacističnih taboriščih (147 ljudi, od teh umrlo v taboriščih 68), — seznam družin iz Ronk, v katerih sta bila dva ali več interniranih (21 družin). Ker se vsi navedeni seznami nanašajo le na Ronke, sta prevajalec in redaktor menila, da tega v prevodu ni potrebno objavljati, ker je zadeva pač krajevnega značaja. Vendarle je v opombah to navedeno, da bi se, kdor bo rabil ali želel, lahko o tem poučil iz originala. Na področju zgodovinopisja, ki obravnava antifašistični boj je to delo vsekakor zelo dobrodošlo in lepo dopolnjuje, krajevno in časovno gledano, zanimivo območje in obdobje. C. ZUPANC Ustanovljen sindikat državnih uradnikov CGIL Na sedežu delavske zbornice v Gorici so ustanovili goriški sindikat državnih uslužbencev CGIL. Sestanek je vodil tajnik delavske zbornice Elio Zuliani. Razpravljali so tudi o platformi skupnih zahtev z drugima sindikatoma državnih u-službencev, nakar so izvolili vodilni odbor. Tajnik bo dr. Andrea Locane. Danes občni zbor konzorcija «Collio» Konzorcij briških vin «Collio» bo imel danes ob 9. uri ob prvem sklicanju ali ob 10. uri ob drugem sklicanju, občni zbor, ki bo na sedežu trgovinske zbornice, Ulica Crispi 10. Premestitev učiteljev Na šolskem skrbništvu so objavili imena učiteljev, ki so jih premestili za šolsko leto 1974/75. Kar se ves dan in ponoči je žurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4. tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je de žurna lekarna Al Redentore, UÌ. Ros selli, tel. 72340. •iiiinii iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiil,l,,miili,lii,llll,ltTllii NA POBUDO DEŽELNE USTANOVE UMESTITEV KOMISIJE ZA OBRAMBO PRED TOČO ,(»Kln; .. . f.tol «« r. ««ju • Podjetje SOREM je že namestilo turbine za spuščanje srebrovih hlapov v ozračje Pod vodstvom predsednika deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) so v petek umestili tehnično - znanstveno komisijo za nadzorovanje poskusne obrambe pred točo ki so jo ustanovili v pokrajini Pordenone. Sestanku je prisostvoval tudi deželni odbornik za kmetijstvo Tripani. Kakor smo poročali pred časom, preskušajo nov način o-brambe, ki predvideva uporabo posebnih turbin na zemlji in helikopterjev, iz katerih spuščajo v ozračje velike količine srebrovih hlapov, ki preprečujejo nastajanje toče. Središče te obrambe je pokrajina Pordenone, vendar so odprli celo vrsto nadzornih postaj tudi v ostalih pokrajinah, kjer bodo z meritvami u-gotavljali, kako na daleč so opazni učinki obrambe pred točo. S tem v zvezi naj omenimo sodelovanje z vinsko kletjo na Dobrovem. Na prvem sestanku je predsednik ERSA omenil napor ustanove in dežele, da bi zavarovala vinski pridelek in s tem omogočila vinogradnikom večjo proizvodnost. Odbornik Tripani pa je prikazal napore dežele v preteklosti, da bi s prispevki, od- škodninami in podporo pri zamenja- lllllliillIlIlIlliliiiiilliilllllIllllIlIllllilliiiiiiillliiiiiiiiiiillliiniiilliiiiuillilliliillllllliiiilIlllHiillillilllllliiiiiiriiiiiilHniiiilllllllllillliiiiilllllllllllllliiiiiiiiililHlllillI POSVET STARŠEV NA VIŠJI ŠOU Občinska uprava naj čimprej izvede potrebna popravila Med temi je namestitev novih klopi, ureditev šolske ambulante in temeljito popravilo sanitarij Preteklo sredo je bil v risalni-ci slovenske gimnazije-liceja v Ul. Croce v Gorici še zadnji roditeljski sestanek v tem šolskem letu za starše in vzgojitelje dijakov te šole. Ravnatelj prof. Tomažič je najprej seznanil prisotne s koledarjem za zaključne in za popravne izpite in na kratko opisal potek učenja v tem šolskem letu, ki je bilo ob raznih priložnostih zelo skrčeno, saj smo imeli, na primer, v preteklem aprilu komaj 15 učnih dni ter so se morali naprezati tako dijaki kot profesorji, da so obdelali začrtan program. Povedal je tudi, da so zaprosili na pristojnem mestu za prispevek za nakup ciklostila, ki bi bil nujno potreben za pripravo pomožnih skript, kjer je pomanjkanje učil. Ob koncu je omenil še mednarodno konferenco o narodnih manjšinah, ki bo letos julija v Trstu ter priporočal vsem staršem in drugim, ki imajo s tem v zvezi kaj besede in kako možnost. naj bi se zavzeli za probleme in potrebe slovenskega šolstva v zamejstvu. Na vprašanje neka- terih staršev je ravnatelj omenil tudi težave pri prevozu dijakov iz Šentmavra in z Vrha, ker podjetje Ribi noče prevzeti obvez glede nabave novih avtobusov, deželna o-blasl pa tudi ni še sprejela kakšnih določenih ukrepov v tej zadevi. Pred roditeljskim sestankom je imel svojo zadnjo sejo tudi izvršni odbor sveta staršev te šole. Predsednik sveta in ravnatelj prof. Tomažič sta poračala o dosedanjih ukrepih, ki so jih v teku leta dosegli v korist šole. Kot znano je bila pred meseci delegacija šolskega sveta pri goriškem županu De Simoneju glede popravil na šoli. Dejansko so začeli nameščati na gimhaziji-liceju in slovenskem učiteljišču nove šolske klopi, ki pa jih še niso vseh postavili, ’ ker se občinski uslužbenci izgovarjajo z zastalim delom in ovirami tudi zaradi priprave referenduma. Odborniki sveta staršev sp na seji priporočali vodstvu šole naj bi ponovno priporočala občinski upravi nadaljevanje začetih in obljubljenih del. Ker se bližajo počitnice, ko na šoli ne bo dijakov in profesorjev, naj občina izvede druga dela, kot so ureditev šolskega ambulatori ja, popravilo in prepleskanje sanitarnih in drugih prostorov in še vsa druga popravila, ki jih med šolskim letom ni mogoče opraviti. Ta dela so pristojni organi občinske uprave obljubili, da jih bodo izvedli med letošnjimi počitnicami in ker so te že pred vrati, bi morali že misliti na prve priprave. Na seji so ugotovili, da se občinska uprava pripravlja sedaj na gradnjo novega slovenskega vrtca in osnovno šole na Livadi namesto dotrajanih šol v Ul. Croce. Ker bodo tej prvi gradnji v Ul. Campi sledile gradnje telovadnice in nove trgovske šole, bo preteklo še več let, preden bo prišla na vrsto gradnja nove gimnazije in | učiteljišča. Zato naj občina poskrbi | za vsa tista popravila na stari šoli, I ki so potrebna za normalno delo- 1 vanje obeh šol v teh letih. Odborniki so se pogovorili tudi o nekaterih drugih šolskih proble mih in se posvetovali z ravnate Ijem o njihovi ustrezni rešitvi. > HILARIJ FRANČEŠKIN JE SLA VIL 80-LETN1CO V ožjem krogu ■ prosvetnega društva, prihajal je iz svoje diUžine v j Gorice vsak dan v Bilje, vežbai Biljah je Hilarij \ telovadce, igralce, vodil sestavke, Frančeškin prete- j bil igralec, vežbai telovadce v Go-klega 24. aprila i rici, nogometaše in kolesarje v praznoval visoki Vrtojbi ter skliceval in vodil sc-jubilej - svojo 80- • stanke. Izvežbal in organiziral je udeležbo svojih telovadcev na množičnem nastopu telovadnih skupin iz mnogih krajev Primorske v Prvačini 1926. Hilarijevo kulturno prizadevanje so stalno motili fašistični škvadristi, ki so Hilariju grozili s smrtjo. Z divjaškimi pohodi v Bilje so z eksplozijami ročnih bomb strahovali prebivalstvo. Napadli so zborovalce, ki so se razkropili po biljskem polju. Hilarija so tokrat hoteli ubiti z ročno granato, a je še pravočasno ušel čez Vipavo. Žalostno je in bo, da je fašistično drhal vodil človek slovenskega rodu. S prihodom Zorka Jelinčiča v Go rico je Hilarij dobil veliko pomoč in iskrenega prijatelja, prosvetno in telovadno delo pa nov polet. Zaradi motenj in groženj fašističnih škvadristov je Zorko vpeljal tajne izlete. Organizacija teh je bila v večini primerov v rokah Frančeški-novih. Izletniki so se zbirali na Kuclju, Erzelju, Čavnu, Nanosu in v Trnovskem gozdu. Predaval jim je Zorko Jelinčič, včasih njegovi prijatelji študentje iz Ljubljane in drugi intelektualci. Ohranjenih je nekaj fotografij z izletov. S kolesarji je Hilarij prirejal kolesarske dirke po Krasu in' Vipavski dolini. Po razdejanju društvenih prostorov v Ul. sv. Ivana med fašističnimi represalijami v Gorici novembra 1926 je prenehala delovati dijaška kuhinja. Kuharica Komelova je bila vsa iz sebe in ni mogla držati kuhinje, Jelinčič je poveril reorganizacijo kuhinje Frančeški-novi, pod njenim vodstvom sta delali dve dijaški kuhinji, v Ul. Rabata in na Komu. Leta 1926 so bila razpuščena društva, ki jih je vodil Hilarij, zato so bolj ali manj delala tajno. Hilarij in njegova žena sta se vključila v ilegalno delo. Njegova delavnica je postala prava javka. Povezovala je Gorico s Trstom, gornjim Posočjem, Tolminsko, okolico Gorice. Tu so oddajali in prejemali pošto nekateri tigrovci, Jernej Lužnik je tedensko oddajal v delavnici zavoj ilegalnega tiska in pošte, dijaki in Jelinčičeve sestre so prinašali poročila za tajne sestanke, da je posameznike obveščala Frančeškinova. Ne da se popisati, kar je šlo skozi tisto delavnico. Pošto, ilegalni tisk in orožje sta skrivala v svojem stanovanju pod podom in ploščo sta rega ognjišča. Hilarij je bil reden kurir med Gorico in Trstom. Zaradi nezanesljivosti pošte je opravlial ta posel že od leta 1924. Med množično aretacijo primorske mladine sta bila 5.4.1930 Hilarij in žena Sonja prijeta istočasno. Majhni otroci so ostali sami, delavnica zaprta.' Bila sta oba obsojena pred fašističnim tribunalom. Ob vstopu Italije v vojno sta bila ponovno aretirana 11.6.1940 in prebila v internaciji 4 leta. Tokrat je Sonji uspelo, da so jo internirali z dvema otrokoma in se jim je pridružil tudi Hilarij, ki je bil že interniran v koncentracijskem taborišču v Isernii. Huda leta internacije je prebil Hilarij z družino v Siglianu pri Materi prav na koncu Apeninskega polotoka. To je le delen in površen opis njegove zgodbe. Žrtvoval je vse svoje mlade moči slovenskemu ljudstvu in tudi utrpel ogromno škodo. Ko se je vrnil iz internacije je imel že 51 let. T. R. letnico rojstva. H! Večine njegovih o-žjih sodelavcev ni več, ostalim pa je ostal v najboljšem spominu, zato mu iskreno čestitajo in želijo, da bi praznoval pri dobrem zdravju 90-letnico in še več. Hilarij zasluži, da se ga znanci spominjajo in ga pozna današnji in bodoči slovenski rod. Od mladih let se je posvetil napredku in o-samosvojitvi svojega zatiranega ljudstva. Njegovo delavno živ'jenje je združevalo zgodovino najhujših borb in gorja primorskih Slovencev. Izrazita je njegova podoba moža. Kakor je telo kljubovalo naporom in ostalo vzravnano, tako ni mogla nobena sila in težava skrhati njegove trdne samozavesti in kremenitega značaja. Hilarij Frančeškin se je rodil 24.4.1894 v Biljah. Polet narodnega prebujenja ga je kot mladinca navdušil, da je 18-letnik postal sokol daleč znanega biljskega društva «Sokoh s pevskim zborom ter dramskim in telovadnim odsekom. Sloves «.Sokola» so potrdili s svojim obiskom praški sokoli na konjih. Kulturni polet in pridobitve je pokopala vojna. Hilarij je bil l. 1915 predčasno vpoklican in že istega leta težko ranjen v Karpatih, nato 1916 oproščen vojaščine. Moral pa je ostati v beaunstvu, ki ga je izkoristil z obiskovanjem trgovske šole v Ljubljani. Po vrnitvi v o-pustošene domače kraje 1919 je z izredno podjetnostjo postavil mehanično delavnico s trgovino koles v Gorici ter se poročil z zavedno Belokranjko Sonjo Korže iz Črnomlja, ki mu je bila najboljša opora n njegovem udejstvovanju, dobra in zvesta družica v življenju, a še danes, v 76. letu, po duhu mladostna. Hilarij je kljub obilnemu delu v delavnici in trgovini osne-val v Biljah leta 1920 prosvetna društvo s pevskim zborom, tam-buraškim orkestrom, telovadno in dramsko skupino. Naslednje leto 1921 je ustanovil «Telovadno društvo» v Gorici v Ul. sv. Ivana, kolesarsko in nogometno društvo v Vrtojbi. Z ženo sta uredila stanovanje v stavbi restavracije «Al Cavallino». Bil je predsednik biljskega vi poškodovanih trt, odpravila materialno škodo. Tudi sedanja pobuda je prišla iz deželnih vrst. Po umestitvi se je komisija seznanila z doslej opravljenim delom strokovnega podjetja SOREM iz Rima, ki je usposobil več stalnih in premičnih turbin. Poskusi bodo trajali od polovice maja do polovice oktobra. Danes na goriškem gradu šahovski turnir V dvorani deželnih stanov na goriškem gradu bo danes mednarodni ekipni brzoturnir za trofejo «Città di Gorizia». Udeležbo so napo vedala razna šahovska društva iz naše dežele, Slovenije ter s Koroške. Žrebanje bo danes zjutraj ob 9.30. Tekme bodo trajale ves dan. Zanimivo predavanje Mladinskega krožka Zanimivo predavanje, ki ga je i-mel komunistični poslanec Albin Škerk iz Trsta o sedanjem političnem položaju v državi, s posebnim ozirom na manjšinsko problematiko, je v petek zvečer privabilo veliko število poslušalcev v klub «Simon Gregorčič». Pohvala gre torej tudi Mladinskemu krožku, ki je priredil tako predavanje z aktualno tematiko. Predavatelj se je v svojem govoru dotaknil perečih problemov v i-talijanski družbi ter jih podrobneje analiziral. Država je namreč prišla v zadnjih letih v precejšnjo gospodarsko in socialno krizo. Nasilje se stalno stopnjuje, kar je sad samo enega dela ljudi, in sicer takih, ki se ogrevajo za fašistično diktaturo. Samo takim namreč prija sedanji položaj v Italiji. Z zmago zagovornikov razporoke na referendumu 12. maja pa so demokratične in napredne sile v državi zadale velik udarec desnici. Zmaga na referendumu pa pomeni dvojna zmaga za nas Slovence v Italiji, saj je naš boj za manjšinske pravice tesno povezan z demokratizacijo celotne družbe. V priredbi PD «Naš prapor» Predvajanje partizanskih filmov na O slavju Prosvetno društvo «Naš prapor» bo v torek priredilo filmski večer, na katerem bodo vrteli dva partizanska filma iz serije VOS, in sicer «V mrež:» in «Gadje med seboj». Zanimiv^ dokumente iz partizanske borbe bodo predvajali v torek. 28. maja. ob 20.30 v dvorani gostilne «Pri Pepiju» na Oslavju. S tem večerom bo obnovljeno društvo zaključilo letošnjo sezono predavanj. Prosvetarji iz teh krajev pa imajo na programu še nekaj poletnih prireditev na prostem ter prirejanje avtobusnih izletov. Pogojna kaz^n delavcu, ki je nagnal popisnega uradnika Pred goriškim okrožnim sodiščem se je moral pretekli petek zagovarjati 45-letni Stanislav Remec, po rodu iz Šempasa in sedaj bivajoč v Gorici, Ul. Giustiniani 46. V obtožnici je 'rečeno, da je dne 16. novembra 1971, ob priliki ljudskega popisovanja, nagnal uradnika - popisovalca Roberta Braidottija, ki je prišel do njega na delo na gradbišču motela na Tržaški cesti ter zahteval od njega naj mu vrne izpolnjeno popisno polo, ki jo je ta madnik pred časom izročil njegovi ženi na domu v njegovi odsotnosti. Remec je dejal, da ne ve za nobeno popisno polo in naj ga pusti na miru, ker ga bo sicer česnU po glavi z lopato. Braidotti, ki ga je večkrat že prej iskal na domu, je zadevo prijavil sodnim oblastem. Sodišče je Remca spoznalo za krivega in ga obsodilo na en mesec zapora in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list Branil ga je uradno odv. Battello Drž. tož. dr. D’Onofrio; preds. sodišča dr. Bassi; sodnika Marinelli in Trotta. I. M. V ŠTANDREŽU . pri KONSUMU PRAZNIK ŠPARGLJEV Danes, 26. maja, ob 11.30 — Razstava špargljev, zvečer igra ansambel «LOJZE HLEDE» iz števerjana. PRAZNIK ŠPARGLJEV se bo na daljeval 1. in 2. junija s koncertom pevskih zborov in ansamblom Kondor iz Bazovice. Na razpolago šparglji. bogat sre-čolov, domača jedača in pijača, K četrtek v Verdiju koncert otroškega zbora iz Trsta V zadnji kulturni predstavi, ki jih prireja ustanova EMAC bo v četrtek, 30. maja, ob 20. uri v Verdi jevem gledališču nastopil tržaški otroški zbor «Piccoli cantori della città di Trieste», ki ga vodi prof. Eda Galvano. Ker bo koncert sovpadal s tednom Rdečega križa, bodo ves izkupiček (vstopnice stanejo 1.500 lir za odrasle, 500 lir za mladino) podarili pokrajinskemu odboru Rdečega križa. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustano»’" za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Jean Anouilh SKUŠNJA ALI KAZNOVANA LJUBEZEN Prevod: Bruno Hartman Scena: Niko Matul Izbor kostumov: Milena Kumar Režija: DUŠAN MLAKAR V sredo, 29. t.m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI ABONMA RED A (mesto, okoliški in r’adinski) • Notranje ministrstvo je za prihodnje šolsko leto uvedlo v raznih mestih (Rim, Turin, Bologna, Neapelj, Cagliari, Palermo, Verona in Bari) tečaje za občinske tajnike. Kandidati morajo imeti univerzitetno diplomo. V teh tečajih bo mesta za 450 oseb. Podrobnejša pojasnila dajejo prefekture. Gorica VERDI 15.15—21.30 «Giordano Bruno». G. M. Volontà in C. Rampling. Barvni film. CORSO 15.15—22.00 «Il giorno del del-fino». George Scott. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30-21.30 «Un Amieto di meno». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.00—21.30 «Ogni nudità sarà proibita». . P. Porto. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom CENTRALE 15.(Ì0-21.30 «Un matto due matti, tutti matti». F. Blancke in A. Maccioni. Barvni film. Tržič AZZURRO 14.00—22:00 «La mano spietata della legge». Barvni film. EXCELSIOR 14.00-22.00 «Le folli avventure». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «I professionisti». Barvni film. Razstave V gradu Kromberk je vsak dan odprta zanimiva slikarska razstava «Od baroka do impresionizma na Slovenskem». Razstava je odprta tudi ob nedeljah v popoldanskem času. Goriški slikar Andrej Kosič razstavlja svoja dela v Katoliškem domu. Razstava bo odprta do konca meseca. V kavarni Teatro so sinoči odprli razstavo rimskega slikarja Maria Gorija. Trajala bo dva tedna. V soboto bodo v galeriji v Pasaži odprli razstavo tržaškega slikarja Pina Ferfolie. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LEJ A 1909 GORICA - Ul. Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca d'Aosla I8U - leL 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KULTURA 26. maja 1974 TBETM AKADEMIJA SOLE GLASBENE MATICE KIČ VEČ LE PRIKAZ ZNANJA PAČ PA ŽE PRIJETNA GLASBA Nastopili so gojenci, ki so že pred sklepno diplomo Zanimivost večera: tri dela someščana Giulia Viozzija V vrsti nastopov, ki jih prireja šola Glasbene matice v Trstu ob koncu šolskega leta, je bila preteklo sredo v mali dvorani Kulturnega doma tretja akademija njenih gojencev. Nastopili so gojenci iz oddelkov za violino, violončelo, flavto, klarinet, trobento in klavir — vsi iz višjih razredov in med njimi taki. ki so že prav pred sklepno diplomo; tako je bil ta večer ne samo suhoparen prikaz pridobljenega znanja, ampak zaradi dobre pripravljenosti in zavzetosti izvajalcev kar prijetno glasbeno srečanje. Kot prva je nastopila Jagoda Kjuder in na violino zaigrala dva stavka iz Hiindlove Sonate št. 2 v g-molu. Njeno podajanje je bilo temperamentno, posebno odločno v potezi loka in zanesljivo v intonaciji. Pri klavirju jo je spremljala Fiammetta Colombin. Sledil je Dvorakov Slovanski ples v e-molu za klavir štiriročno, ki sta ga podali Nadja Ambrožič in Anamarija Bizjak; v njuni igri je prišel do izraza rahlo melanholični in sanjavi značaj te skladbe, ki ga le tu in tam skušajo pregnati razposajeni utrinki. V naslednji točki sporeda je Evald Krevatin zaigral na trobento Hausenov Intermezzo, skladbo, ki je glede na zmogljivosti trobente pisana zelo nizko; če torej blesk zvoka trobente ni prišel do polnega izraza, je pa Krevatin pokazal, da ima stanoviten ton. Solista je pri klavirju spremljala Ksenija Brass. Pianistka Mojca šiškovič. ki je že nastopila tudi na 2. akademiji, je tokrat zaigrala Bachov Koncert v italijanskem slogu; zahtevno skladbo je podala zanesljivo tako glede tehnične priprave kot ritmične enakomernosti, a morda z nekoliko preveč izrazito dinamiko. Spored akademije se je nadaljeval z Brahmsovo Rapsodio v g-molu, op. 79; na klavir jo je zaigrala Ksenija Brass in v njej kljub nekoliko razvlečenem tempu pokazala smisel za pravilno oblikovanje glasbenih fraz s primernim romantičnim poudarkom. Sledila je Ecclesova Sonata v g-molu; v njej se je zelo dobro izkazal z violončelom Iztok Kodrič, ki je pritegnil poslušalce s pevnim tonom in mehko vibracijo, z odločno potezo v hitrih stavkih in preudarno v počasnih. Pri klavirju ga je spremljala Mojca šiškovič. Klavirska skladba, ki je sledila, je iz Schubertovega opusa: to je znani Impromptu v B-duru, ki ga je Loredana Sancin podala zelo skrbno s pravilnim doziranjem dinamike v posameznih glasovih, da je v vseh variacijah lepo izstopala glavna glasbena misel. Klarinetist Silvio Pibrovec, ki ga je bilo občinstvo že nagradilo z dolgim aplavzom na prvi akademiji, je v sredo igral Gaubertovo Fantazijo, pester niz motivov raz ličnega temperamenta; skladbo je podal sproščeno in tekoče, v pozornem dialogu s klavirskim spremljevalcem. prof. Erminijem Am-brozetom. Zanimivost večera glede na novost skladbe so bile Tri slike van Gogha našega someščana Giulia Viozzija; tri glasbene freske neo- impresionističnega značaja je z veliko muzikalno dognanostjo podala Nadja Kralj ter sproščeno premostila težave, ki jih postavljajo take nove skladbe. Ob koncu sporeda sta bila na vrsti še dva stavka iz Quantzove Sonate v C-duru za kljunasto flavto, flavto in violončelo. To prikupno glasbo so izvajali na kljunasto flavto Riccardo Pergolis, ki je nastopil tudi že na prvi akademiji, flavtist Giorgio Marcossi in violončelist Iztok Kodrič, vsi trije z lahkotnostjo in zanesljivostjo pravega komornega muziciranja. jb Klarinetist Silvio Pibrovec, izvajal Gaubertovo Fantazijo Z NEDAVNE SKUPNE PEVSKI REVIJE V I0IMIND Nov dokaz kakovostne rasti mladinskih pevskih zborov Več pozornosti bo treba posvetiti razširjenosti pevske mreže V Tolminu je bila 17. t. m. sklepna revija oziroma koncert otroških in mladinskih pevskih zborov, ki delujejo v okviru osnovnih in srednjih šol na Primorskem. Na predhodnih štirih občinskih revijah, ki so bile v Kopru, Postojni, Divači in v Desklah, je posebna komisija izbrala najboljše in sicer osem otroških in sedem mladinskih. Tako so nastopili v Tolminu otroški zbori osnovnih šol: «France Bevk» iz Tolmina pod vodstvom Danice Vrabl, iz Kanala pod vodstvom Rozine Ko-njedic, «Pinka Tomažiča» iz Kopra pod vodstvom Branke Milivojevih, iz Postojne pod vodstvom Danice Šuc, «Janka Premrla-Voj-ka» iz Kopra pod vodstvom Dimitrija Grla, «Ivana Roba» iz Šempetra pri Gorici pod vodstvom Anamarije Jugove in «Antona Ši-belje - Stjenke» iz Komna pod vodstvom Marijana Plazarja. Mladinski zbori pa iz šol: «Dragotina Ketteja» iz Ilirske Bistrice pod vodstvom Kristine Polhove, «Petra Skalarja» iz Bovca pod vodstvom Branka Godine, iz Postojne pod vodstvom Nede Nanutove, «Milojke Štrukelj» iz Nove Gorice pod vodstvom Almire Abblnarje-ve, Srečka Kosovela» iz Sežane pod vodstvom Evgena Prinčiča, o-snovne šole iz Dobrove v goriških Brdih pod vodstvom Slivnika in mešani zbor slovenske gimnazije iz Kopra pod vodstvom Mirka Slo-sarja. S kvalitetnim poprečjem, ki ga je ta koncert pokazal v celoti, moramo biti zadovoljni, zlasti če ga primerjamo z lanskim, da ne govorimo o nastopih pred nekaj leti. Pri vseh zborih je vpeljana pravilna književna izgovarjava, o-tipljivo je izboljšana tehnika petja, ki ne pozna odprtih glasov, temveč se naravnava k prečišče-nosti zvoka in zborovski zlitosti. Vsi pevovodje so potrdili težnje k plemenitosti tona in k ohranitvi pristnosti zvočne barvitosti tako v smislu posebnosti v mehkobi otroških glasov, kakor značilnosti pri mladinskih zborih. Opazna je bila razlika v petju in interpretacija pri primerjavi z nastopi na predhodnih revijah. Na razne pripombe članov spremljajoče žirije v razgovorih neposredno po revijah so vsi pevovodje vnesli korekture ne le z vso odgovornostjo, temveč s pravilnim posegom, ki odraža na e-pi strani napredovanje v zanima^ nju in znanju, na drugi pa določen, zdrav občutek za mero, ki je dano skladbo v njeni popolnejši pevski dovršenosti in izraznosti obogatil. Čut za estetsko me- nu iiitiimiitiiiiiiiiiiimiiiiiii mi m mn n m mn mulinili 111111111111111111111 mn* Rezultati fotografskega tekmovanja štandreškega prosvetnega društva Darij Cotič: Portret Prosvetno društvo «Oton Župančič» v Štandrežu je letos že v drugo priredilo fotografski natečaj. Udeležilo se ga je 17 tekmovalcev, ki so poslali skupno 110 del. Ocenjevalni komisiji je predsedoval znani goriški foto amater Luigi Cargnel, v njej pa so bili še mednarodno znani fotograf in Nove Gorice Milenko Pegan, fotograf Mirano Silvestri, učitelj Zdenko Vogrič in časnikarja Ivo Marinčič in Marko Waltritsch. Za tajnika je bil domačin Aleš Hoban. Komisija je dala nagrade za pokrajino in za portrete. V kategoriji «pokrajina» je dobil prvo nagrado Viktor Selva iz Štandre-ža, ki je ujel štandreški zvonik skozi stara vrata podrte hiše. Za njim sta bila nagrajena v tej kategoriji še Berto Grendene iz Štandreža za sliko z naslovom «progres» in Darij Cotič iz Sovodenj za sliko, ki prikazuje motiv današnje dobe, vsakovrstne smeti, daleč v ozadju pa je viden Štandrež. Pohvale za svoja dela so dobili še Ivo Berdon Gino Morelli in J. M. (Jožko Marinčič?). Domačin Viljem Zavadlav pa je dobil nagrado za skupino slik, ki prikazujejo skrite štan-dreške kotičke. V kategoriji portretov pa so ocenjevalci smatrali za najboljšo sliko Massima Pellizona iz Gorice «David na dvorišču», ki prikazuje mladega dečka. Na drugem mestu je Viljem Zavadlav iz Štandreža za sliko z naslovom «Erika», na tretjem pa Darij Cotič iz Sovodenj za sliko stare vaške korenine. Pohvale so dobili Giovanni Viola, Jožko Prinčič in Danilo Nanut, najboljše skupinske slike pa so bile one Berta Grendena, ki je upodobil nekaj starih štandreških korenin. Viljem Zavadlav: Portret Viktor Selva: Štaodtež ro se čedalje bolj izostruje, grajenje pesmi postaja v svojem logično se razvijajočem procesu vse bolj naravno preprosto, notranje učinkovito in prepričljivo. Pevovodje so se približali otrokom in izvabljajo izraz neposredno iz njihovih src, iz njihovih mehkih, prisrčnih občutij, izvabljajo toplino njihove razigranosti in prešernega veselja, ki ga skušajo zajeti v kar najbolj ubrano petje, plemenit izraz, če b: želeli omeniti posebne odlike nekaterih otroških zborov, kakor tipično otroško ohranjenega zvoka ter izredno smiselno oblikovanih in v celoto povezovanih fraz zbora iz Komna, iz Šempetra, Kanala, Postojne in šole «Stanka Premrla-Vojka» iz Kopra, se s tem ne bi mogli bistveno oddaljiti od drugega koprskega zbora, tistega iz Ilirske Bistrice ali Tolmina. Daši so mladinski zbori na lepi kakovostni stopnji, smo lahko ugotovili, da so vendarle otroški zbori pokazali sorazmerno močnejši razpon v svojem razvoju, če seveda upoštevamo, da smo začeli več pozornosti, delà ’ in vneme vnašati med nje šele pred par leti. Ti zbori in mladinski so letos ponovno potrdili, da mladinska pevska kultura na Primorskem raste. Saj so tudi mladinski zbori dosegli določeno razveseljivo poprečje bodisi po lepoti petja samega, bodisi po oblikovalni kulturi, neposrednosti in toplini Kristina Polhova iz Ilirske Bistrice je težila k tenkočutno izdelanim frazam, Janez Slivnik je dosegel čisto petje, zlitost in uravnovešenost pevske skuninc, zahteven spored je diktiral Mirku Slosarju. da je mešani gimnazijski zbor iz Kopra moral temeljito pripraviti; zazvenel je dovolj zlito in proniknil v jedro liričnih pesmi pa v sproščeno razigranost Vrabčeve Polke in Bratci veseli vsi. Pevska lepota in pristna izrazna težnja sta dihali iz zborov Almire Abolnar iz Nove Gorice, Nede Nanutove iz Postojne ter Evgena Prinčiča iz Sežane, pa tudi Branko Godina iz Bovca je skrbno pripravil svoj zbor. Kakor nas veseli kvalitetna rast mladinskega zborovskega petja, pa nas je letos zaskrbelo dejstvo, da se je na letošnjih občinskih revijah število nastopajočih močno skrčilo, z območja občin Piran in Ajdovščine pa ni bilo niti ene prijave. Vzroki tičijo v boleznih pa tudi v pomanjkanju sposobnih pevovodij. Zaznavnih uspehov mladinskega petja . na Primorskem je bil še posebno vesel velik prijatelj mladine, skladatelj Makso Pirnik, ki mu je bil ta koncert posvečen v počastitev njegove 70-letnice. IVAN SILIČ Literarne vaje Pred nami je zadnja, sedma številka «Literarnih vaj», ki ob koncu vsebuje tudi kazalo vsega, to je XXV. letnika. Revija z današnjim nadaljevanjem zaključuje dnevnik Ester Stereo s trgovskega zavoda «Žiga Zois» z naslovom Petnajst avgustovskih dni. Sledijo Neve Regentove Vtisi s poti po Kanarskih otokih z naslovom Teide. V prozo sedanje številke, ki pravzaprav obsega večino publikacije spada tudi Mirana Košute zapis «Ni solzà ob slovesu», nakar sledi Neve Regentove razmišljanje o «Narkomaniji med mladino», vtem ko je Andrejka Gerlančeva prispevala «V soju psihadeličnih luči». Marko Sosič iz H. razreda trgovskega zavoda «Žiga Zois» je prispeval svoj «Zadnji intervju», Eleonora Culot z goriške gimnazije «Primož Trubar» pa kratko zgodbico «Premagala sem strah», Lidija Rupelj je opisal? «Neko usodo», Tomaž Simčič pa «Polet v Carigrad», Tatjana Levstik pripelje bralca od «Londona do doma». V tej številki je še nekaj krajših prispevkov, nakar sledijo kulturne novice. Zadnja številka «Literarnih vaj» je opremljena še s štirimi oziroma petimi podobami. Z vezano besedo pa je prisoten Marjan Cijan s klasičnega liceja «Primož Trubar» iz Gorice, ki je objavil pet svojih «Občutkov». NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Roman «Kleopatra» ni le biografija Preko biografskega prikaza znane kraljice je avtor opisal dobo izpred 2000 let - Grant pa je mojster v tem Britanski zgodovinar Michael Grant, ki ga tudi pri nas Slovencih že poznamo po njegovi knjigi Miti starih Grkov in Rimljanov, prevedeni v slovenščino, je svoje raziskave posvetil tudi Egiptu in njegovi kraljici Kleopatri. O njej je napisal knjigo, ki nam jo v prevodu Silvina Košaka zdaj posreduje Državna založba. Ta je knjigo uvrstila v svojo znano zbirko Bio-grajije, zato bi si poprečen bralec utegnil predstavljati, da gre za biografski roman o kraljici dvomljivega slovesa. Knjiga Michaela Granta pa je daleč od tega, da bi bila roman, pa tudi daleč od tega, da bi bila knjiga, ki bi nam pripovedovala zanimivosti iz življenja Kleopatre. Knjiga, ki smo jo dobili zdaj tudi v slovenščini, je zgodovina, ki bralcu razgrne del zgodovine Egipta in Rima in osvetli tri zgodovinsko tako pomembne osebnosti kot so bili Cezar, Antonij in Kleopatra, katerih usode so se prepletale in od katerih sta zadnja dva doživela tudi skorajda skupno smrt. Ker gre pri tem za prikaz obdobja, ko je Egiptu vladala ena najbolj znanih kraljic, za obdobje, ki je bilo usodnega pomena tako za stari Rim kot za Egipt, ker je šlo za znane spopade med Rimljani, Egipčani in tudi med samimi rimskimi vojskovodji, pretendenti za rimske vladarje, je tako delo tudi za širši krog bralcev zanimivo in privlačno. Ni sicer res, da bi se knjiga, ki jo imamo pred seboj, brala kot roman, kot trdijo reklamni odlomki. Res pa je, da je ta zgodovinska knjiga napisana zanimivo in tako, da pritegne tudi manj izobraženega bralca in da ga pouči o obdobju antične zgodovine, kjer so se na zgodovinskem odru zvrstile tri ali celo štiri — če prištejemo še Oktavijana, — znamenite osebnosti. Seveda je, kot nam pove že sam naslov knjige, pisateljevo prikazovanje usmerjeno na osvetlitev osebnosti kraljice Kleopatre (69 -30 pr. n. št.). To pa poznamo po pričevanju tedanjih in tudi kasnej ših virov predvsem kot razuzdano žensko, ki je svoje lepote razdajala svojim občudovalcem in ki je v svoje mreže zapletla najprej Cezarja, nato pa še njegovega naslednika Antonija. Avtor knjige, ki seveda obravnava tudi to stran Kleopatrinega življenja, si je zadal nalogo, da vsestransko osvetli to osebnost. Pa mu je šlo za to, da razišče in kritično premotri to stran njenega življenja, kakor tudi predvsem za to, da razišče še drugo stran: da ugotovi, kakšen je bil Kleopatrin odnos do Rimljanov in njihovih zavojevalnih načrtov in kakšni so bili njeni politični načrti z njeno osebno zvezo najprej s Cezarjem, potem pa še z Antonijem. Vsi tisti propagandni manevri, ki so pri Kleopatri poudarjali predvsem njeno spolnost, so bili gotovo usmerjeni v diskreditiranje odločne in izobražene kraljice, ki je bila grškega rodu. Zato tudi ne odgovarjajo stvarnosti pavšalno napisani prikazi njenih raz- merij z rimskimi vojskovodji, romantične zgodbe o ljubezni polni in pohotno lepi ženski. Michael Grant nam prikaže Kleopatro predvsem kot vladarico, ki je težila za določenimi političnimi smotri glede svoje države in njenih odnosov z Rimom. Kot taka pa je Kleopatra hotela preprečiti nadvlado Rima nad svojo deželo in vzhodnim Sredozemljem in ustvariti neko novo sožitje grško-rim-skega sveta. S to svojo namero, ki je bila doslej manj znana in neraziskana pa Kleopatra ni u-spela. O Kleopatri, njenem rodu, prednikih, o njenih bratih, o življenju in delovanju, o stikih z Rimljani in njeni smrti, o vsem tem pripoveduje avtor knjige v svojem nepreobsežnem delu. Kot že omenjeno, knjiga ni biografski roman, temveč zgodovina. Zanimivo pripoved, ki je vseskozi znanstveno dokumentirana, dopolnjujejo sicer številne podobe, predvsem fotografije izkopanin, vendar pa te za samo kltjifjd fiišb bistvenega pomena. Bistvena so avtorjeva dognanja, ki^ jih nevsiljivo posreduje braffu in kaže Kleopatro ter del zgodovine Rima in Egipta v docela novi luči. Sl. Ru. LUDVIK ZORZUT. •l Ptička liretoea Šopek domačih pesmi, ki povezuje pol stoletja Od Maribora do Krmina je ve-liko ljudi, ki poznajo zgovornega, neugnanega Ludvika Zorzuta. Ob njegovi osemdesetletnici, ki jo je obhajal na Jernejevo leta 1972, se ga je spomnilo kar trinajst slovenskih listov in koledarjev. Z zamudo skoraj dveh let pa je za njegovo osemdesetletnico v založbi Mohorjeve družbe v Celju izšla še njegova pesniška zbirka z nevsakdanjim naslovom Ptička briegarca (na platnicah: Ptička bregarca). Pesmi mu je zbral znani novogoriški bibliotekar, bibliograf in pesnik Marijan Brecelj. Tako smo dobili knjižni obliki, ki jc delo opremljevalca in ilustratorja akad. slikarja Iva Kovača, pesmi človeka, katerega edino in glavno zanimanje ni bilo pesništvo in je svoje proste ure posvečal mnogoterim muzam in kulturnim opravkom, a je vendar od mladih let pesnil, včasih igrivo in bolj za šalo, mnogokrat pa prvinsko in neposredno, ker je pač moral izpeti ljubezen do svoje briške zemlje in v izbrane verze izliti svoja doživetja; njegov prispevek v slovensko poezijo res ni «vrhunski», a je zanimivo pesniško sporočilo, pisano iz intuicije, občasno, kakor so ga obiskovalci navadili. O Zorzutu kot posebnem pojavu, ki združuje na eni strani zagledanost v izjemnost u-čenjakov, na drugi pa povezanost s pristnostjo domačih ognjišč in proučevanjem zgodovine, bi veljalo posebej razpravljati. A njegova pesniška zbirka nas obvezuje, da skušamo dojeti Zorzuta predvsem kot pesnika. Urednik Marijan Brecelj je o-pravil dokaj zamudno delo. ko je iz raznih časnikov, revij in koledarjev zbral raztresene Zorzuto-ve objave, jih moral nato odbra-ti in še bibliografsko dokumentirati. Mislim, da je bilo najtežje delo prav pri izbiri tistega, ki naj bo najznačilnejše, vsebinsko zanimivo in umetniško vredno. Zdi se mi. da mu je to v na j večji meri uspelo. Pri pesniku, kakršnem je Zorzut, ni lahko takoj postaviti merila, saj ni riti ljudski pesnik niti pravi «knjižni» lirik. Rad je zajemal iz ljudskega življenja, čustvovanja in izražanja. To je potem preoblikoval, kakor se mu je trenutno zdelo najbolj prav in pesniško primerno. Njegov slog je nastajal ob vzorih, ki jih je spoznaval še v mladih letih, zato je tu pa tam zaslutiti neposreden ali bolj oddaljen odmev tega ali onega slovenskega pesnika pretekle dobe, morda celo odmev kake prav določene pesmi, vendar moramo to šteti le kot podzavestno uporabljeni material, celotna poetična zgradba pa je njegova. In dalo bi se govoriti o Zorzutovem osebnostnem slogu, ki je bralcu kmalu spoznaven. Zorzutove pesmi označuje bogastvo sinonimov, predvsem pa ri- DROBEC IZ NAŠE ZGODOVINE Prekinjena seja učiteljev na Mostu na Soči Slovenski učitelji na Primorskem smo bili včlanjeni v času po prvi vojni v Zvezo učiteljskih društev (Slovenci in Hrvati), ki je imela svoj sedež v Trstu. Po večjih središčih Primorske so bila tudi posamezna društva, tako v Tolminu, Gorici, Idriji, Sežani, Postojni. Njen prvi in zadnji predsednik je bil Anton GERMEK, učitelj pri Sv. Ivanu, kjer so pred kratkim neofašisti izvedli bombni napad na slovensko šolo. Ger-mek je bil znan kot neustrašen bojevnik za pravice slovenskih in hrvaških učiteljev in šol v Italiji. Zato je imel pogostoma o-pravka z organi javne varnosti v Trstu, z mnogimi osebnimi in hišnimi preiskavami. V nekdanjem tolminskem okraju smo imeli svoje učiteljsko društvo, ki je zajelo območje naslednjih krajev: Bovec, Kobarid, Tolmin in Cerkno. Vsa leta ga je vodil šolski upravitelj in narodni borec na Mostu na Soči (nekdanja Sv. Lucija) Jože RAKUŠČEK. V juniju 1926 smo imeli sklepno učiteljsko zborovanje ob koncu šolskega leta v dvorani gostil- S koncerta Glasbene matice v soboto, 18. Kulturnega doma maja v Mali dvorani ne Mikuž, v sedanjem hotelu Soča. Zborovanja se je udeležilo kar 40 učiteljev. Vodil ga je Jože Rakušček. Znano je, da so naselja nekdanjega tolminskega okraja redka in še ta zelo hribovita. Obveščati se nismo mogli po časopisju, ampak le pismeno ali celo osebno, kar je bilo najvarneje. Na zborovanju je bil navzoč tedanji tajnik Zveze pisatelj in učitelj Jože Pahor. Kmalu po uvodnih besedah predsednika Rakuščka je vstopil v dvorano italijanski karabinjerski poročnik, ki je v imenu javne varnosti iz Tolmina izjavil, da ima nalogo preprečiti zborovanje. Predsednik Rakušček se je zelo začudil tako drastičnemu posegu v naše zborovanje in je začudeno vprašal deloma slovensko deloma i-talijansko, čemu to, ko pa je bilo učiteljsko zborovanje pravilno pripravljeno in ga je odobrilo poveljstvo karabinjerjev v Tolminu. Nič ni pomagalo! Poročnik je odredil, da se naj nihče ne odstrani, dokler ne da vsak udeleženec svojih osebnih podatkov za popis «v službene svrhe». Pred vrati dvorane pa sta stala dva karabinjerja z Mosta na Soči. Po končanem popisovanju so nam zagrozili, da naj gremo «čimprej in po najbližji poti» na svoja službena mesta, predsednika Rakuščka pa so karabinjerji odpeljali na orožniško postajo na Most na Soči. Istega leta sta bila učiteljsko društvo v Tolminu z ostalimi društvi v Julijski krajini, kakor se je imenovala ta pokrajina na Primorskem. ter tudi Zveza učiteljskih društev razpuščena. Prenehal je izhajati tudi Učiteljski list, glasilo Zveze. Od udeležencev tega zadnjega učiteljskega zborovanja v Tolminu sva živa še 90-letna upok. u-čiteljica Marica P e r i n, ki stanuje v Ljubljani v Domu upokojencev na Poljanski cesti, ter podpisani Stanko Skočir. Ko včasih obiščem našo učiteljsko veteranko, se seveda pogovarjava o tedanjih razmerah na Primorskem. Imenovana je še vedra in čila, ter je prav včeraj slavila svoj 90. življenjski jubilej, k čemur ji čestitamo. STANKO SKOČIR ma, ki poskrbi, da pesmi tečejo kot briška rebula. Prav rima, ki jo sodobna poezija skoraj izključuje in jo največkrat uporablja le še kot hoteno igro ali celo ironi-zacijo, je nepogrešljiv element Zorzutove poezije. In mislim, da to ni samo davek tradicionalnemu in trenutno konservativnemu odnosu do poezije, ampak je prekipevajoča potreba po muzikalnosti, ki je za Zorzuta značilna kot je sploh bila vedno lastna umetniškim dušam primorskega duhovno-zemljepisnega kroga. Opazne posebnosti Zorzutove poezije so živahnost in dialogič-nost, bistrost in duhovitost v o-znakah, ter pretehtano prevzemanje narečnega izražanja. Tako kot v vsebini, je Zorzut dokaj razgiban tudi v oblikah. Vse pesmi so kitične, a se resnik tega ne drži togo: uporablja po domače zveneče štirivrstičnice, kitice z raznimi refreni, zanimivo menjavo kratkih verzov z daljšimi, sonet, heksameter, v vse to pa nasuje še razne glasovne figure. vzklike in medklice. Seveda pa ima ta poezija (knjiga je res prvenec, a zajema ves pesniški opus avtorja) tudi svoje šibkosti in čeprav se mi zdi, da jih nima smisla naštevati, saj pesnik verjetno ne bo izdal še ene zbirke, jih bom zaradi mirne vesti le navedel: tu pa tam razvlečenost in ponavljanje motiva, nekatere odmrle li papirnate besede, nekaj nečistih rim, ohlapnost kakšnega posameznega verza, nedoslednost dikcije in še kake druge manj pomembne nedodelanosti. Prvi krog zbirke ima naslov BRIŠKE. Nekakšen program ali oznaka vsega Zorzutovega pesnjenja je nehote zapopaden že v prvi pesmi Naša beseda, kjer v sredi najdemo tele verze: Segava je, kmečka, norce brije, pol za šalo, pol za res, po domače jo lepo zavije, še okrogla je katera vmes. Zdrava je, v bogastvu neusahljiva, živo raste na domaé'h tleh, bolno-žalosin m korajžo vliva — zdravje, smeh v preteklih dneh! Pesem Ob briškem ognjišču, pisana v narečju, je slavospev sta-rožitni domačnosti na božični večer ob vsem, kar premore dobrin in nudi duhovnega ugodja to prijetno okolje. Pomembna je tudi z narodopisnega vidika. Briški češparji je neke vrste socialno-etnografsko pesniško pričevanje o «penčanju» ali lupljenju češpelj, ki so jih po Brdih lupili za naprodaj tako v bližnje kot daljnje kraje še pred prvo svetovno vojsko. Ptička briegarca, ki je nastala po prvi vojni in jo je avtor večkrat predelal, pa je simbol pesnikove navezanosti na rodna Brda v hudih in dobrih časih; ta drobna ptička mu je posrednica med briško zemljo in njim, ki daleč od doma trepeta za usodo svojih Brd. Upravičeno in posrečeno je izbran naslov zbirke. Med «briškimi» so tudi vinske in pa pesmi, posvečene znanim briškim vasem, kot so Medana, Vi-polže, Kozana, Mirnik, posredno pa še nekaterim drugim. Pesem Medana vsebuje tudi narodopisne zanimivosti. Gradniku je posvečena Pesniku Brd. Omeniti velja zelo popularno Brda, Brda, ki jo je leta 1954 uglasbil Mirko Rebolj in je bila dolga leta stalno na sporedih radijskih oddaj. Čeriešnje, čeriešnje je uglasbil Avgust Ipavec in so jo lani izvajali na festivalu slovenske popevke v Šte-verjanu. Pesem Pomlad v Brdih pa je v glasbi Rada Simonitija letos marca prvič zapel PAZ «Vinko Vodopivec». Krog briških pesmi zaključujejo tri daljše epsko-lirske pesmi Nasilni grof in modri kmet, Stala sta, stala nekoč dva gradova in Ko so bili Francozi v Brdih. Za vse je dobil gradivo v raznih farnih kronikah ali pa v pripovedovanju ljudi, saj je ustno izročilo v Brdih zelo bogato. Ciklus SLOVENJBENEŠKE obsega samo šest pesmi, a te so motivno in vsebinsko, nekatere tudi narečno, prav lepo ubrane na beneško pokrajino in razkrivajo njen tragični položaj. Benečija je Zorzutu zrasla k srcu že v mladosti, ko je lahko iz daljave strmel v zeleno pobočje Matajurja, posebno pa se ji je približal s pogostimi obiski po drugi vojni, ko je o njej pisal tudi številne članke. Kaninska legenda, ki sklepa ta ciklus, pa je spretna verzifikacija pripovedke o nastanku naravnega okna v Prestreljeniku v Kaninskem pogorju. POHORSKE so odmev tiste dolge dobe, ki jo je Zorzut med dvema vojnama preživel v Mariboru in je rad hodil na Pohorje ter na druge vzpetine zelene štajerske, koder je kot vnet planinec srečaval svoje številne prijatelje. Bil je upoštevan družabnik na planinskih in drugih slavjih okrog Maribora in v Slovenskih Goricah. Poleg njegovega prijatelja Janka Glazerja, je tudi sam dobil naslov «pohorski pesnik». Pohorskim sledijo PLANINSKE, ki so, vsaj nekatere, po motiviki zelo blizu prejšnjemu ciklu. Zor-zutovi poeziji planine in vrhovi niso neznani, nasprotno, planinska doživetja, ljubezen do naših gora, ki kot simbol vztrajnega slovenstva kljubujejo viharjem in stoletjem, občutki ob prečudoviti planinski flori in jasnem razgledu z vrhov, vse to je Zorzutu sproščalo pesniško silo. da je postal tudi «planinski pesnik». Precej njegovih pesmi je raztresenih po raznih letnikih planinskega vestnika. Urednik je zbral enajst teh pesmi. V njih srečamo Zlatoroga, TOMAŽ PAVŠIČ (Nadaljevanje na 6. strani) Pninórijf ’Snwmfc 6 Davčna posvetovalnica V tej rubriki seznanja naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak čitatelje z novostmi, ki jih uvaja nova davčna reforma. Prav tako odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in na vprašanja, ki kakarkoli zadevajo davčne obveznosti državljanov. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovni združenji Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza, obe v Trstu v Ul. Cicerone 8/2. Davek na prirastek vrednosti nepremičnin - iNVIM V zadnjih sestavkih te rubrike smo obširno govorili o davku na prirastek vrednosti, ki bo šel v celoti v korist občin in ki je bil uzakonjen s 1. januarjem leta 1973. Davek obračunavajo na vrednostno razliko (izraženo v denarju), ki jo ima kakršna koli nepremičnina med dvema zaporednima prenosoma lastnine bodisi zaradi kupoprodajne pogodbe ali priposestvovanja, bodisi zaradi dedovanja. Obdavčljivi prirastek vrednosti se obračunava na razliki med tako imenovano začetno in tako imenovano končno vrednostjo nepremičnine. Začetna vrednost je tista, ki je bila ugotovljena ob priložnosti zadnjega lastninskega prenosa za izračun prenosnih davkov, kot so registrske pristojbine, davki na dedovanje in (od 1. 1973 dalje) IVA ter davek na prirastek vrednosti zazidalnih parcel (sedaj odpravljen). Če je od zadnjega prenosa poteklo več kakor 10 let, se za začetno vrednost upošteva tržna vrednost, ki jo je imela nepremičnina, ki je predmet najnovejše lastninske menjave, točno 10 let pred datumom najnovejšega prenosa. Od vrednostne razlike se lahko odštejejo stroški zadnjega prenosa (pogodbeni, notarski, registrski stroški itd., davki na dediščino, nikakor pa ne sam INVIM). če je lastnik nepremičnine izvedel na nepremičnini določena izboljševalna dela, zidave, dozidave itd. (kar se seveda o-draža v dokončni vrednosti), se lahko od obdavčljive razlike odšteje tudi vrednost izvršenih del ali izboljšav. Vrednost del, ki so bila izvržena po 1.1.1973, mora biti primerno dokumentirana s fakturami, izjavami itd. Prišli smo na ta način na obdavčljivo osnovo ali na prirastek vrednosti nepremičnih («incremento valore»). Davek je precej razčlenjen in se pobira po tako imenovanih pasovih («scaglioni»). Izhodišče je vedno začetna vrednost, se pravi vrednost, ki jo je imela nepremičnina ob zadnjem prenosu, toda ne več kakor 10 let nazaj. Prirastek vrednosti je potrebno razdeliti v pasove na osnovi odstotkov v odnosu do začetne vrednosti in sicer od najmanj 10 do največ 200 odstotkov. Na vsarc tako izračunan pas se davek pobira z močno progresivno lestvico. Zakon nalaga občinam, da same odločajo o davčnih odstotkih v okviru najmanjšega in največjega dopustnega obdavčevanja. Davčni odstotki se lahko gibljejo, kakor sledi: a) za prirastek vrednosti do 10 odst. zečetne vrednosti znaša davčni odstotek od najmanj 3 do največ 5 odstotkov; Od 1. julija 1972 velja nov zakon, ki je bistveno spremenil dotedanja določila za plačevanje prostovoljnih prispevkov v sklad splošnega obveznega zavarovanja. Zavarovanec dobi pooblastilo za prostovoljno plačevanje prispevkov, če lahko uveljavi izmenično enega izmed sledečih pogojev: a) v zadnjih petih letih pred predložitvijo prošnje mora imeti vsaj eno leto dejansko plačanih prispevkov, se pravi: — 12 mesečnih prispevkov; — 52 tedenskih prispevkov; — 93 dnevnih kmečkih prispevkov za moškega ; — 62 dnevnih kmečkih prispevkov za žensko in otroke. V kolikor prosijo za prostovoljno plačevanje zavarovanci, ki so kmečki delavci in uveljavljajo mešane prispevke (mesečne, tedenske in dnevne), izenačimo mesečne in dnevne prispevke tedenskim na osnovi sledečih razmerij: mesečni prispevki odgovarjajo 4,33 tedna; dnevni kmečki prispevki pa odgovarjajo 0,56 terma za moškega in 0.84 tedna za žensko in otroke. b) v kolikor ni v petih letih vsaj enega leta plačanih prispevkov mora prosilec imeti v vsej zavarovalni dobi 5 let dejansko plačanih prispevkov, ne glede na čas, ko so bili nakazani. Ko iščemo obdobje enega leta plačanih prispevkov v zadnjih petih letih, moramo upoštevati, da so nevtralna, se pravi, da moramo izključiti iz seštevka petih let, predvsem sledeča obdobja: 1. obdobje vojaščine; 2. odbobje bolezni s simboličnim nakazovanjem in obdobje, ki presega mejo enega leta; b) za prirastek vrednosti med 10 in 50 odst. začetne vrednosti znaša davčni odstotek od najmanj 5 do največ 10 odstotkov; c) za prirastek vrednosti od 50 do 100 odst. začetne vrednosti znaša davčni odstotek najmanj 10 do največ 15 odstotkov; č) za prirastek vrednosti od 100 do 150 odst. začetne vrednosti znaša davčni odstotek najmanj 15 in največ 20 odstotkov; d) za prirastek vrednosti od 150 do 200 odst. začetne vrednosti znaša davčni odstotek najmanj 20 do največ 25 odstotkov; e) za prirastek vrednosti nad 200 odst. začetne vrednosti znaša davčni odstotek od najmanj 25 do največ 30 odstotkov. Čeprav je vedno več primerov, da v družini delata mož in žena, je še vedno v navadi, da se dobrine, ki jih zakonca ustvarita s skupnim delom, vpisujejo le na moža; tako vidimo, da je hiša ali stanovanje, kupljena in opremljena s skupnimi napori in prihranki, last moža, istotako avto, televizor itd. Vse to povzroča, da je žena v podrejenem stanju, kar utegne včasih imeti neljube posledice, posebno, če pride do razveze zakona, ki ima v Italiji o-bliko ločitve prej, in razporoke pozneje. Zgodi se namreč, da ob takih neljubih življenjskih nepri-likah, žena izgubi vsako patrimo-nialno priznanje za svoj trud in delež, ki ga je skušala dati družini. Vzemimo le primer ločitvenih razsodb — in takih vidimo vsak dan v sodni praksi —, ki priznavajo ženi le mesečni prispevek za osnovne življenjske potrebe, in šg to, če sama ne dela ali nima drugačnih osebnih dohodkov. Fred kratkim sem zasledil sledeči primer: zakonca srednjih let sta prišla pred sodnika, ker ni mogla žena več prenašati brutalnosti moža, ki je bil sicer priden delavec, vendar podvržen pijači, do žene in otrok nasilen, tako da 3. obdobja obvezne in poljubne prekinitve delovnega razmerja zaradi nosečnosti; 4. obdobja, ki so kakorkoli simbolično nakazana; 5. obdobja odvisnega ali neodvisnega dela v tujini, in sicer v državah, ki niso povezane z Italijo z mednarodnimi sporazumi ali konvencijami; 6. obdobja ujivanja invalidske pokojnine, ki je bila naknadno preklicana. Do 30. junija 1972 je lahko delavec, ki ni bil več vpisan v splošno obvezno zavarovanje IN PS in se je vpisal v drugi pokojninski sklad, nadaljeval z nakazovanjem prostovoljnih prispevkov, da je s tem povišal znesek pokojnine, ki mu ga mora izplačevati INPS, ali da je dosegel minimalno število potrebnih prispevkov za avtonomno invalidsko, starostno ali družinsko pokojnino. S 1. julijem 1972 pa so zavrnjene prošnje tistih, ki so bili že vpisani pri INPS in prvič prosijo za prostovoljno plačevanje prispevkov, medtem ko so vpisani pri drugem pokojninskem skladu. Če ni š,tevilo pri INPS nakazanih prispevkov zadostno, da zavarovanec doseže samostojno pokojnino pri splošnem obveznem zavarovanju, mu bodo ti prispevki dali pravico do dodatne pokojnine pri novem pokojninskem skladu. Novi zakon namreč določa, da ne more zavarovanec plačevati prostovoljnih prispevkov splošnemu obveznemu zavarovanju, medtem ko je vpisan pri zavarovanju, ki nadomešča, razbremenjuje ali izključuje zavarovanje pri INPS, ali pa je zavarovanec vpisan v Že bežni pregled sedaj navedene lestvice nam pove, da je in bo INVIM krepko bremenil vsak nepremičninski prenos in to tudi v primeru dedovanja, kjer prav gotovo nima nepremičninska operacija špekulativnega značaja. Davek je hud predvsem v obdobjih skokovite inflacije, kakršni smo žal prav sedaj priča. Normalni inflacijski proces zahodnih valut se je gibal doslej v 5-odstotnem letnem razvrednotenju. Cene nepremičnin so temu gibanju sledile z nekaj točkami višjega odstotka, kar je bilo in je odvisno od značaja in lege same nepremičnine. Sedaj se je slika povsem spremenila in niso redki primeri podvojitve ali celo potrojitve cen v prav kratkem času. zlasti v nekaterih žariščih mestnih zazidalnih parcel. Značilno pa je vsekakor, da nepremičninski dohodki skupaj vedno zelo zaostajajo za prirastkom vrednosti. Kot smo že omenili, imajo občine, oziroma občinski sveti diskrecijsko moč, da določajo davčne odstotke med spodnjimi in zgornjimi mejami, ki so bile navedene. V iskanju vedno novih virov dohodkov za strahotno deficitarne bilance so se v glavnem občinske uprave med seboj že nekako sporazumele, da se bodo po prvem letu njegove uvedbe, ko so morali aplicirati po zakonu je bilo družinsko življenje izredno težavno. Ko se je hči poročila iz hiše, je ženi zmanjkala še zadnja trohica potrpežljivosti ter je, sita psovanja, pretepanja in neupravičenih ponižanj, zahtevala sodno ločitev. Mož se je sicer temu upiral, vendar je sodišče, ob vztrajanju in dokazih žene, izreklo ločitveno razsodbo «po krivdi moža» in prisodilo ženi mesečno vzdrževalnino 50.000 lir. Stanovanje v Gorici, ki sta ga zakonca s skupnimi prihranki nabavila (žena je delala kot uradnica pri nekem podjetju), je pa ostalo možu, ker je bil on vknji-žen na nepremičnino ter je bilo na njegovo ime vpisano bančno posojilo, s katerim jima je bil omogočen nakup nepremičnine. To je bila očitna diskriminacija in krivica do žene, ki je polnih devetnajst let skrbela in varčevala z možem za to, da sta si oskrbela «lastno streho», na koncu... pa je nekako morala iz hiše. Morda bi se bilo dalo ob gornjem primeru le kaj doseči (za zadevo sem namreč zvedel le slučajno in se z njo nisem poklic o ukvarjal) gotovo je pa, da žena ne dobi nikakega priznanja, kadar dela le mož in žena samo posebna upravljanja neodvisnih delavcev, neposrednih obdelovalcev, obrtnikov ali trgovcev. Ista prepoved velja tudi za tiste, ki so dosegli neposredno pokojnino v breme katerega koli pokojninskega sklada (kot podrejeni delavci ali kot pripadniki treh prej omenjenih kategorij neodvisnih delavcev). Končno ne morejo plačevati prostovoljnih prispevkov tisti, ki so bili že vpisani v eno izmed treh posebnih upravljanj za neodvisne delavce in se spričo nove zaposlitve vpišejo v drugi pokojninski sklad za podrejene delavce. Za plačevanje prostovoljnih prispevkov ne obstajajo več zavarovalne znamke, niti knjižice, niti rok, ko poteče pooblastilo. Zavarovani f ko doseže pooblastilo, mora nakazati prostovoljne prispevke preko poštnega tekočega računa vsake 3 mesece, katerih število odgovarja sobotam v zadnjem trimesečju. Nakazovanje je treba prekiniti med obdobjem ponovne zaposlitve kot podrejeni delavec in se lahko spet nadaljuje, brez ponovnega pooblastila kot v preteklosti, od sobote naslednjega tedna po prekinitvi delovnega razmerja. Prostovoljno plačevanje je redno nakazano, če je višina zneska za vsako trimesečje nakazana v teku naslednjega trimesečja. Znesek prispevkov, ki jih je treba nakazati, se izračuna na podlagi osnovnih prispevkov, ki pridejo v poštev za pokojnino, in odstotnih prispevkov, ki gredo v sklad splošnega obveznega zavarovanja. Prostovoljni prispevki so polnoveljavni za določitev minimalnih pogojev za pravico do pokojnine, medtem ko se ne upoštevajo pri določanju višine mesečnega zneska pokojr^e. Zakon iz leta 1972 sicer določa, da tudi prostovoljni prispevki povišajo znesek pokojnine, vendar je v slučaju, da zavarovanec plača točno tisti prispevek, ki odgovarja srednjemu tedenskemu prispevku, (te zavarovanec plača manišo vsoto, se e-noletno prostovoljno plačevanje sorazmerno skrči. . najnižje «tarife», z davkom na prirastek vrednosti nepremičnin okoristile v največji možni meri. Pred 1. avgustom, ko je zapadel prvi rok za določitev davčnih odstotkov, o katerih teče govor, so se vse večje občine v naši deželi (menda z izjemo Pordenona) odločile za najvišjo dopustno lestvico. Davčni kritiki oporekajo, da je naš zakon često precej težko uporaben zlasti glede ocene začetne vrednosti in glede ocen, ki jih s sodelovanjem občinskih u-prav opravljajo davčni cenilci, od katerih je navsezadnje odvisna pravilnost in pravičnost obdavčevanja. Nadalje so mnogi že med razpravo v parlamentu zagovarjali tezo, da bi moral zakon obravnavati prirastek vrednosti z razčlenjemteji davčnimi odstotki upoštevajoč vrsto nepremičnin (n. pr. razkošna stanovanja, obdelovalna zemlja itd.). Končno je že vrsta poznavalcev ustavnega prava izrazila mnenje, da je davek na prirastek vrednosti nepremičnin protiustaven v tistem delu, ki dopušča različno nalaganje davka po občinah. Lahko bi se namreč zgodilo, da bodo davkoplačevalci za isti predmet in za isti davek tretirani drugače v vsaki izmed nad 8.000 občin, kolikor jih je v državi. Kje torej enakost državljanov pred zakonom? Bolje bi bilo, da bi zakon določal enotne stopnje obdavčevanja, saj so, kot smo povedali, skoraj že vse občine zbrale pot najtežjega obdavčevanja. gospodinji doma. To, da žena tri «vogle hišet podpira», je sicer ljudska modrost (in nemalokrat zlata resnica), ni pa nikakor pravno upoštevana. Ni tu treba posebej poudariti, da je družinsko pravo v Italiji izredno zastarelo, paternalistično in v končnih posledicah krivično do žene, in večkrat tudi do otrok. Znano je tudi, da je med naprednimi dejavniki v državi tendenca, da bi se ob priliki toliko napovedovanih reform, vnesle v civilni zakonik važne spremembe, po katerih naj bi bilo določeno, da je vse premoženje, ki ga zakonca ustvarita v času njunega skupnega življenja, skupna last, ne glede na to, na čigavo ime je vpisano. Upajmo, da bo do reform res prišlo, vendar danes vsega tega še ni. Zato je želeti, da zakonca ob treznem premisleku in ob medsebojnem spoštovanju in upoštevanju, vpisujeta ustvarjene dobrine na oba in ne samo na e-nega: skupno in enakopravno odločanje tudi o materialnih družinskih problemih bo le plemenitilo njuno življenje. V cilju modernizacije družinskega prava imamo še značilne premike. Ustavno sodišče (Corte Costituzionale) je z znano razsodbo z dne 27.6.73 št. 91 določilo, da je člen 781 civilnega zakonika protiustaven glede na člen 3 U-stave ter je ta člen v smislu zakona 11.3.1953 št. 87 danes že brez vsakršne veljave. Omenjeni člen 781 je prepovedoval zakoncema, da bi drug drugega obdarovala v času trajanja njune zakonske zveze; tu ni šlo za običajne darove, ampak predvsem za pranos premoženjskih dobrin z enega zakonca na drugega. Tako je danes mogoče, da mož daruje ženi (ali pa obratno žena možu) del svojega premoženja, v last ali užitek, z edino omejitvijo, da ne prizadene zakonitih dednih pravic otrok ali staršev. Ptička bregarca (Nadaljevanje s 5. strani) trentarske vodnike in celo vrsto znanih alpskih vrhov. V pesmi Krn, ki ga imenuje «kralja gori-ških gor», izpoveduje mogočni vtis, ki mu ga je ta gora napravila v mladosti in ga osvojila, da sedaj iz daljave njegov pogled koprni po značilnem vrhu: In iščem te iz dalj, O, kje si, Krn! Naj vsaj oko v jasnini te doseže... A je tvoj ostri vrh — bodeči trn, ki v ranjeno srce me bode, reže... Planinsko vesela in poskočna kot Soča v trentarski dolini, je pesem V Trenti, v Trenti (za moški zbor jo je uglasbil Rado Simoniti). LJUBEZENSKE Ludvika Zorzu-ta so predvsem elegični spomini na mlada dekleta (Na Kostanjevici), so pa tudi trubadursko mehke (V album) in razmišljujoče (Mladost, ustavi nevesto). Najbolj osebna doživetja so prekrita s ten-čico neke splošne otožnosti ali pa tudi šegavega dekliško - fantovskega odnosa (Buskelce = kresnice). POPOTNE so pesmi zadnjega kroga v zbirki. V ta razdelek je urednik uvrstil take, ki po vsebini ne gredo v prejšnje, pa so dovolj zanimive in uspele, da ne smejo manjkati. V resnici je Zor-zut popotnik, ki se ga razveseli vsak, saj prinaša v družbo veselje in neponovljivi osebni pečat. Ob njegovih daljših in krajših popotovanjih so nastajale — pesmi. Kot občutljiva duša ni mogel molčati ob veselih in hudih dogodkih, ob možeh dejanja, ob partizanskih grobovih. Tu so med drugimi pe sem padlim borcem z naslovom Vaš duh ne spi, slavospev Kana lu Dedov tvojih davno izročilo, Prijatelj - Listoživ (v spomin planinca - rastlinoslovca msgr. Alojza Filipiča), Dramilo starih goričkih študentov (v heksametru) in druge. Žal, da pesniška zbirka zaradi svojega koncepta ni dopuščala objave tudi precej bogate ver-zifikacije. Patronat KZ - !NAC svetuje V fej rubriki Boris Simone ta seznanja čitatelje Primorskega dnevnika z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat Kmečke zveze INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 18. ure. Ob sobotah pa urad sprejema od 8.30 do 12. ure. Prostovoljno pSačevanje prispevkov Odvetnik svetuje V tej rubriki seznanja goriški odvetnik dr. Peter Sanzin čitatelje našega dnevnika z vsakdanjo problematiko pravnega značaja tako z lastnimi sestavki kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6/11.) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali v pisarni dr. Sanzina v Gorici, Ul. Duca d'Aosta 42. Enakopravnost zakoncev pri družinskem premoženju NEDELJA, 26. MAJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.15 Kmetijska oddaja 12.55 Risani filmi 13.30 DNEVNIK 16.30 Program za mladino 17.30 DNEVNIK 17.45 Napoved programa za prihodnje dni 18.00 Glasbeno nagradno tekmovanje «MANGIANOTE» 19.10 Italijansko nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 UMOR BRATOV ROSSELLI Nocoj se bo s tretjim nadaljevanjem zaključil prikaz fašističnega zločina iz leta 1937, ko so francoski plačanci v nekem zdravilišču v severni Franciji umorili Carla in Nella Ros-sellija, dva italijanska antifašista, ki sta grenila dneve vodilnim ljudem v fašistični stranki. Kot je znano, je francoska policija morilce odkrila, francoski fašisti so tudi priznali svoj zločin, toda preden bi jim bilo francosko sodišče sodilo, je Blumova vlada padla in tudi v Parizu so prišli na oblast desničarsko usmerjeni ljudje in fašistični kolaboracionisti, ki so morilce osvobodili 21.40 ŠPORTNA NEDELJA: Kronike in komentarji o glavnih športnih dogodkih 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 15.45 V evro viziji: AVTOMOBILSKE DIRKE 19.15 Športne vesti in Giro d’Italia 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Glasbena prireditev NON TOCCHIAMO QUEL TASTO Prireditev vodi Enrico Simonetti 22.00 Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.20 W. S. Reymont: KMETJE Poljska nadaljevanka 10.15 Kmetijska oddaja 11.05 Otroška matineja: BELI KAMEN 11.35 POROČILA 16.15 PEVSKI ZBOR «GRAFIKA» 16.45 Za konec tedna Zanimivosti doma in po svetu , 17.05 Poročila 17.10 POZOR, ŽELVA Sovjetski barvni film, ki ga je režiral Rolan Bikov, v glavnih vlogah pa igrajo Irina Azer, Aleksej Batalov, Aljoša Eršov, Andrej Samatolkin in drugi. V neki šoli je bil v kotu poseben «kotiček» za razne živali. Med temi je bila tudi želva «Raketa». Zanjo je skrbel Vova. Ko nekega dne njega ni bilo v šolo, sta dva malčka «preizkusila» Raketo. Najprej jima je morala prevažati šolske knjige, nato šolske torbe, končno celo pisalno mizo. Tanja pa tega ni prenesla in je želvo skrila ... 18.45 Avtomobilske dirke Prenos v evroviziji iz Monaca 19.15 Pred 10. kongresom ZKJ 20.00 DNEVNIK 20.20 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.30 Slavnostna prireditev ob 10. kongresu ZKJ 22.00 Dolina Lašve 22.30 Športni pregled KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 16.15 AVTOMOBILSKE DIRKE Prenos v evroviziji iz Monaca 19.45 ODDELEK F Serijski film 20.15 NA 27 KANALU, pregled tedenskega programa 20.30 LEPI SOPROG Italijanski igrani film, ki ga je režiral Gianni Puccini, v glavnih vlogah igrajo Marcello Mastroianni, G. Ralli in Vittorio de Sica 22.00 Z mednarodnega jazzovskega festivala «Ljubljana 73» PONEDELJEK, 27. MAJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.10, 11.30 šola 12.30 Poljudna znanost: CIGANI ALI ROMI Italijanska televizija je pripravila krajšo reportažo ali če hočemo študijo o Ciganih, ki nočejo biti več Cigani, pač pa Romi. Reportaža nam bo prikazala te nomade v raznih njihovih o-koljih v tistih deželah, kjer so se naselili 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Sedem dni v parlamentu 15.00 - 17.00 šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za otroke 17.45 Program za mladino-Slike iz sveta 18.45 Sindikalne aktualnosti 19.15 ITALIJANSKE KRONIKE Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 IL VISONE SULLA PELLE Ameriški film, ki ga je režiral Delbert Mann in v katerem igrata glavno moško in glavno žensko vlogo Cary Grant in Do ris Day, opisuje zgodbo newyorskega bogataša, ki se zaljubi v ljubko uradnico. Povabi jo na Bermude na počitnice, toda dekle, ki vabilo sprejme, v trenutku odločitve odpove, češ da se ne počuti najbolje. V bistvu gre za podeželsko dekle, ki se ne mara vreči v lahke avanture. Toda hkrati jo prijateljstvo bogatega industrijca mika. Zato se odnos med lepim dekletom in industrijcem nadaljuje vse do tedaj ko se zaključi pred oltarjem 22.20 Filmske premiere 22.30 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 19.15 športni dnevnik Giro d’Italia 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK ’ 21.00 TV razprave 22.00 Simfonični koncert V okviru ciklusa «Svet simfonije» bo nocoj na programu Osma simfonija Franza Schuberta, ki je v splošnem znana pod imenom «Nedokončana». Toda ni le Osma Schubertova simfonija nedokončana, kajti Schubert je napisal enajst simfoničnih skladb, toda treh ni končal. Pravzaprav je za dve simfoniji «vrgel na papir» le nekaj osnutkov. Njegova simfonija, ki je znana kot «nedokončana», je nastala leta 1822, nekateri zato menijo, da bi morala po vrstnem redu biti deveta in ne osma. To pa niti ni važno, važno je, da gre za pomembno glasbeno stvaritev, ki jo bo nocoj posredoval TV občinstvu dunajski filharmonični orkester, pod vodstvom Josefa Kripsa JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.50 do 13.30 X. KONGRES ZKJ 16.20 X. KONGRES ZKJ 18.15 Koko, Moko in vrabček Skoko Lutkovna oddaja 18.30 Na daljnem Severu: Moč zime Ko Finsko prekrije sneg, se zdi, da je vsa narava zamrla. Toda pozorni popotnik bo v zasneženem gozdu mogel opaziti živalske sledi, ki govorijo, da je priroda še živa, pogosto tako, da se živo bitje s težavo prebija skozi življenje. Hkrati pa je priroda zanimiva. Eno največjih zimskih čudes tega področja je krivokljun, ptica, ki leže jajčeca sredi najhujše zime in vendar more svoje mladiče zaščititi tudi pred najhujšim mrazom. Mladiči so že zreli za življenje, brž ko v deželo pride pomlad 19.00 Zdravo, mladi 19.45 Risanka 20.00 DNEVNIK 20.30 Nasveti in priporočila o opremi 20.40 Ribnikar — Lebovič: MII.OJEVA SMRT, DRAMA 21.40 O X. kongresu ZKJ 22.25 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risanke 21.15 DNEVNIK 20.30 Zabavno-glasbena revija 21.20 OD SMEDEREVA DO MANASIJE 21.50 Umetnost in človek TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 13.00 Kako, kdaj, zakaj... ; 13.30 Glasba po željah; 15.45 «Medeja», tragedija; 17.30 Šport; 18.30 Nedeljski koncert; 19.15 Mojstri jazza; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu, KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30. 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Jutranja glasba; 9.30 Minghettijev show; 10.36 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasveti; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15.00 Polke in valčki; 16.45 Glasbeni cocktail; 18.00 Sosednji kraji in ljudje; 18.35 Glasba po željah; 20.0Ó Nedelja na športnih igriščih; 21.00 Prijeten večer ob glasbi; 21.45 Lahka glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Godala; 11.15 Nedeljski ansambli; 12.00 Popularne plošče; 13.20 Neposredni prenos; 14.3Ò Folk glasba; 15.10 Giro d'Italia; 15.40 Glasbeni oder z Milvo; 17.10 Glasbeni variete; 18.00 Nedeljski koncert; 19.20 Jazzovski koncert; 20.20 Radijska priredba; 21.00 Kvartet Borodin; 21.30 Literarna oddaja, II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Šaljiva oddaja; 12.00 športna prognoza; 12.15 Plošče za poletje; 13.35 Glasbeno-govorni spored; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Vam ugaja klasika; 17.30 Glasba in šport; 19.00 Plošče; 19.20 Giro d'Italia; 20.09 O-perni svet; 21.00 Operetna glasba, lil. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Nabožni motivi v glasbi; 12.00 Dunajski festival 1974; 13.30 Mozart, Cimarosa itd.; 14.30 Operna glasba; 15.30 A. Kacyzne: «L’opera dall'ebreo»; 18.00 Literarna oddaja; 18.30 Lahka glasba; 18.55 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.45 Literarna oddaja; 21.30 Klub poslušalcev. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 13.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.50 Z mikrofonom v «Gorenju»; 9.07 Veseli tobogan; 10.05 še pomnite, tovariši... ; 11.05 V studiu 14; 15.05 J. Thurber: Karneval — Humoreska; 15.29 'Veliki zabavni orkestri; 16.10 Nedeljska reportaža; 16.30 Popularne operne melodije; 17.00 Radijska igra — Miguel Angel Asturias: «Weekend v Guatemali»; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Zaplešite z nami; 00.05 Literarni nokturno — V. Parun: In grem skoz življenje; 00.15 Ameriški folk and Blues festival. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola: 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18 30 Šola; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.25 Slo venski razglpdi; 22.15 Filmska KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Minghettijev show; 10.10 Šolska oddaja, 10.45 Glasbeni nasvet; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Ponedeljkov športni pregled; 15.45 Plošče: 17.15 Poskočne; 18.00 Glasbeni mozaik: 18.45 Šoortni nreeled; 19.00 Izložba hitov; 19.30 Primorski dnevnik: 20.00 Od Triglava do Jadrana; 21.00 Večer ob glasbi, NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21 00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Program z Lino Volonghi; 12.00 Giro d'Italia; 13.20 Hit parade: 14.07 Odprta linija; 14.40, Nadaljevanka «Črne maske»; 15.10 Program za mladino; 10.00 Ugo Foscolo; 16.30 Sončnica; 17.55 Opravljivci; 19.30 Pianistični duo II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glas- ba; 8 40 Kake in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka «črne maske»; 9.50 Plošča za poletje: 10.35 Na vaši strani; 12.40 Glasbeno-govorni spored ; 13.50 Kako in zakaj?: 14.00 Plošče, 15.40 Glasbeno-govorni spored: 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19 20 Giro d’Italia; 20.00 Giuseppe Verdi: Ples v maskah, v glavni vlogi nastopa Beniamino Gigli; 21.55 Plošča za poletje. Ili PROGRAM 8.25 Jutranji koncert, na spore du sta Bach in Hindemith; 9.30 Palestrina, Marenzio, Gabrieli itd.; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Barok v glasbi; 12.20 So dobni ital. glasbeniki; 13.00 Glas ba skozi čas; 14.30 Pianista Fi scher in Geza Anda; 15.30 An gleške opere in operete; 15.50 Klavir v komornih ansamblih; 17.10 Lahka glasba; 17.25 Enotni razred; 17.45 Tadinijeve skladbe: 18.00 Brez naslova; 18.20 Jazz; 18.45 Kulturni pregled, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00 29.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pi san svet pravljic; 10.20 Lahka glasba; 11.15 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Majhni ansambli: 13.30 Kme ti.jski nasveti; 13.40 Tuje pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam .... 15.10 Zbor Jakob Gallus iz Ce lovca: 16.40 Massenet: «El Cid» — baletna glasba; 17.00 «Vrti Ijak»; 18.10 Koncert pò željah. 19.00 Aktualnosti; 19.15 Lahka glasba slov avtorjev: 19.45 Interna 469; 20.00 Lahko noč. otro ci!_; 20.15 Ansambel Vilija Pe triča; 21.00 «Fiearova svatba»: 23.15 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 28. MAJA DO 1. JUNIJA 1974 TOREK, 28. maja 9.10, 10.35, 11.05, 15.10 TV-šola: Album, Matko Devčič, Ruščina, TV-vrtec, Mlini, šara. Glasbeni pouk; 18.20 O X. Kongresu ZKJ; 18.50 Peli so jih mati moja: «A-lenčica, sestra Gregčeva»; 19.00 Risanka: 19.10 Obzornik; 19.25 To je bila pesem svetlega in vročega jedra; 20.00 Marksizem v teoriji in praksi: človek v družbi; 28.20 Mozaik kratkega filma: 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.35 W. S. Reymont: Kmetje -TV nadaljevanka; 22.30 O X. Kongresu ZKJ; 23.15 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Risanke za otroke; 21.15 Dnevnik; 21.30 «Lilika» - film; 23.00 «Rdeči junak» - film iz serije oddaj o Mongoliji. SREDA, 29. maja 9.10, 11.50 TV-šola: Od beograjske do alžirske konference, Matematika, Žitarice, Raketni o- torji, Kajkavska pesem. Nuklearna energija. Marksizem, Matematika, Sesalci; 17.40 Obzornik; 17.55 Szekezfehervar, nogomet -Madžarska: Jugoslavija, prenos; 19 50 O X. K, .gresu ZKJ; 20.15 Beli kamen - serijski film; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.40 Film tedna: Fotografija; 23.40 Dnevnik. Koprska, barvna TV 21.00 Risanke za otroke; 21.15 Nogomet iz Budimpešte - Madžarska: Jugoslavija; 23.00 «Trini Lopez», zabavnoglasbena oddaja. ČETRTEK, 30. maja 9.55 in 16.55 X. Kongres ZKJ; 19.10 Obzornik; 19.25 Junak mojega otroštva: Musa iz cirkusa; 20.15 Naš ekran; 20.45 Barvna risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Kam in kako na oddih; 21.40 Lebovič-Krvavac: Valter brani Sarajevo: 22.25 O X. Kongresu ZKJ; 23.10 Nokturno: Riko Debenjak, kul- turna oddaja; 23.25 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Risanke za otroke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Igre brez meja -prvo srečanje, Belgija; 22.40 Po-loška jama - dokumentarna oddaja. PETEK, 31. maja 9.10 in 15.10 TV-šola: Enačbe, Okrasna rastlina, Ali ste vedeli?, Raketni motorji. Sodobna tehnika, TV vrtec, Poštarska pravljica, Nikola Tesla, Matko Devčič; 11.50 in 16.45 Angleščina; 18.30 Otroški spored; 19.00 Obzornik; 19.15 Planinski oktet in ansambel Valterja Skoka; 19.50 Atletika: skok v višino; 20.15 Pet minut za boljši jezik; 20.25 TV kažipot; 20.45 Risanke; 21.00 Dnevnik; 21.25 Tedenski gospodarski komentar; 21.40 Zakonsko življenje - I. del filma; 23.25 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Risanke za otroke: 21.15 Dnevnik; 21.35 «Nenavadne zgodbe» - Sod amontilada; 22.05 Podkupnina - film iz serije «človek in mesto»; 22.55 Naši zbori: nastopa zbor «Vasilij Mirk» s Proseka. SOBOTA, 1. junija 11.25 Proslava ob obletnici napada Orjune - prenos iz Trbovelj; 19.00 Obzornik; 19.15 Kje izvira Nil? - serijski film; 20.15 Rezerviran čas; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.20 Tedenski no tranjepolitični komentar; 21.30 Mednarodni festival vojaških or kestrov - prenos iz Sarajeva; 23.05 Cannon - serijski film; 23.25 Dnevnik Koprska barvna TV 20.45 «Za večji zaslužek» - film: 21.15 Dnevnik; 21.30 «Pobeg» film iz serije Colditz; 22.20 «V zadnjem trenutku», serijski film. FERNETIČI PRED ZAČETKOM DRUGE FAZE GRADBENIH DEL Tovorno postajališče pri Fernetičih bo spremenilo tradicionalno lice vasi Gradnja bo prizadela 54 lastnikov nepremičnin - Njihove koristi bo branil poseben konzorcij Delavci furlanskega podjetja Frattolin iz Latisane, ki je prevzelo skrb za uresničitev prve tran-Se del za tovorno postajališče pri Fernetičih, ograjujejo v teh dneh obširno ploščad, ki so jo pridobili z izravnavo površine ob cesti od Femetičev na Col. S tem bo prva faza del praktično zaključena, dela v okviru druge faze pa namerava Konzorcij za gradnjo in upravljanje postajališča oddati še v letošnjem poletju ali najkasneje v začetku jeseni . Prva faza del je obsegala ureditev obsežnega parkirnega prostora za tovornjake in glavne dovozne ceste. Druga faza pa bo bolj zahtevna in bo terjala tudi neprimerno večje naložbe. Po načrtu, ki ga je izdelal ing. S. Zorzi iz Milana in ki ga je repentabrska občina odobrila 1. aprila letos, bodo v okviru nove faze uredili carinsko področje, skladiščne prostore in posebno operativno bazo za kontejnerje in razne storitve. Carinsko področje bo ob glavnem vhodu na postajališče (pod sedanjo cesto Femetiči-Col) in bo razdeljeno na dva dela, to je uvozno in izvozno področje. Gre za površino 60.000 kv. metrov, ki se bo razprostirala med sedanjo cesto Femetiči-Col, stometrskim pasom «za urbanistični razvoj» vasi ob cesti Femetiči-Opčine, globoko kraško dolino in parkirnim prostorom (16.000 kv. metrov) za tovornjake. Kontejnerjem bodo namenili 17.920 kv. metrov obsežno parkirišče, skladišča pa bodo obsegala skupno 65.180 kv. metrov pokrite površine. Pozneje naj bi se postajališče razširilo še na 85-105.000 kv. metrov dodatne površine, in sicer tako v smeri proti Opčinam, tako da bi avtoport dosegel železniško progo Opčine-Sežana, kakor tudi onkraj državne ceste Opčine Fernetiči (štev. 58), tu pa naj bi namestili predvsem trgovske in javnokoristne obrate. V okviru postajališča so v načrtu razne stavbe, v katerih bodo nameščeni upravni uradi, uradi za finančno stražo, cannarne, banka, zavarovalnica, urad Italijanskega avtomobilskega kluba, prostori za veterinarsko službo, laboratorij za analizo blaga v tranzitu, hladilniki in drugi poslovni prostori. Ob cesti za Col sta predvidena mehanična delavnica in motel, ki naj bi "bila na voljo tudi turistom in ne le šoferjem in spremljevalcem blagovnih pošiljk. Motel naj bi razpolagal z restavracijo za 200 ljudi in z 20 dvopr4-.r :1òirirto 7n cptfpl '/ma cffivìti «ni \7 nmnctolih dva poraza proti Angliji v Ber linu (1:5) in proti Avstriji na Dunaju (2:3). Leta 1912 so Nemci i-grali na OI v Stockholmu, kjer so med drugim dosegli nenavaden rezultat 16:0 proti carski Rusiji. Leto 1934 je pomenilo za Nemčijo vrhunec predvojne dobe. K tretjemu mestu na SP je tedaj vplival taktični sistem WM, katerega se je zvezni trener Otto Nerz naučil med gostovanjem v Angliji. SP leta 1938 bi moralo pomeniti je v Stuttgartu igrala Švica. Za tekme je vladalo neizmerno zanimanje in na zasilnih tribunah stadiona se je nagnetlo okoli 100 tisoč gledalcev. Nemci so zmagali z 1:0 in navdušenje je preseglo pomen tekme, ker je ta pomenila ponoven vstop Nemcev v mednarodni krog. segel zmagoviti gol. V preostalih 6 minutah so se Madžari dobesedno razbesneli. Turek je branil nemogoče žoge, Puskas je zadel vratnico, rezultat pa je ostal nespremenjen 3:2 za Nemce. Po SP je več igralcev zbolelo, njihova bolezen pa je ostala vedno zavita v meglo. Govorili so o Za SP 1. 1954 so morali Nemci dopingu, ki takrat še ni bil znan. izločiti Norveško in Saar, ki je te- Dejstvo je, da se je ekipa hitro daj imel poseben politični status, razsula in naslednji rezultati so Ekipa te dežele je redno igrala bili bolj slabi. Bruno Križman bo tudi Jugoslavija igrala v Ljubljani proti Italiji v pokalnem evropskem prvenstvu. Takrat bo namreč zamenjala mlado jugoslovansko reprezentanco. Spored turnirja v Trstu, ki ga bo priredila Servolana in ki je imenovan po sodniku Nereu Del Negru, ki je umrl lani, je naslednji-1 1. junija: 19.30 Lloyd Adriatico - Snaidero 21.00 Servolana - Jugoslavija 2. junija 10.00 finale za 3. in 4. mesto 11.30 finale za 1. in 2. mesto Tekme bodo v telovadnici v Ulici Montecengio. Cena vstopnic pa bo 2.000 lir za dve tekmi. b. 1. POKAL RONCHI Primorec — Campi Elisi 2:0 PRIMOREC: V. Kralj, Husu, R. Križmančič, Čuk (v 70. min. Papa-tico), Sosič, Stranščak, Deste, V. Možina. P. Kralj, B. Križmančič, B Kralj, 12 Kante. CAMPI ELISI: De Mola, Viler,, Zgarbulli, Gregori, Bolcich, Landri-za, Graniero, G. Zulian, F. Zulian, A. Fantina, G. Fantina, 13 Babudri. STRELCA: v 10. min. d.p. Valdi Možina, v 20. min. d.p. Bruno Križmančič. SODNIK: Borghese iz Trsta. Primorec je prepričljivo osvojil obe razpoložljivi točki tudi proti ekipi Campi Elisi. Po končani tekmi pa je prišlo do neljubega dogodka. Sodnik je namreč sodil skozi vso tekmo pravično. V 23. min. d.p. je izključil igralca Tržačanov Gregorija zaradi grobega prekrška nad Pavlom Kraljem. Medtem je tudi opomnil nekaj tržaških igralcev. V 44. min. pa je zaradi ugovarjanja izključil še Giancarla Fantino, ker ga je namreč že prej pismeno opomnil. Fantina pa je medtem ko je zapuščal igrišče, sodniku zagrozil, da ga bo po tekmi počakal in da bo pač z njim obračunal. Minuto kasneje je sodnik, 34-letni Luciano Borghese, odpiskal konec tekme in se napotil v slačilnico. Kar naenkrat pa se je neki igralec zagnal v njega in ga močno udaril s pestjo, tako da je končal v grmovju, nato pa stekel v slačilnico in skrival številko majice. Sodniku so takoj priskočili na pomoč trebenski igralci in predstavniki društva. Poklicali so Rdeči križ, ki ga je takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so ga zadržali v nevrokirurškem oddelku. mizirala z drugouvrščtVm Železničarjem iz Maribora, kar ne bi bilo slabo, če ne bi v sedanjih razmerah potrebovala zmag. Tako si na lestvici ni opomogla oziroma svoj položaj kvečjemu poslabšala. Drava je namreč v tem kolu premagala celo vodečega Rudarja, k sreči pa je Šmartno zgubilo proti Kovinarju. Zadnjeuvrščeni Aluminij ni več nevaren, za obstanek pa bi morala Izola prehiteti še Dravo in Šmartno, ki imata točko več. Možnosti so še vedno, vendar je samo z neodločenimi rezultati ali porazi izpad neizbežen. V 19. kolu zahodne conske lige jo bil v Novi Gorici derbi med vodečim moštvom Vozil in najboljšim moštvom spomladanskega dela, vrhniškim Usnjarjem, ki do tega kola spomladi še ni zgubil srečanja. Vrhniški igralci pa tokrat niso u-pravičili pričakovanj, saj je igra v glavnem potekala na njihovi polovici, čeprav so resda vzdržali pritisk Vozil do 68. minute, ko je Gu-lin povedel Novogoričane, nakar je Marušič v 77. minuti postavil končni rezultat. V derbiju Vipavske doline je v Ajdovščini mirenska Adria doživela visok poraz. Primorje je že v začetku tekme nadigralo Adrio in že v 11. minuti vodilo z 2:0 (strelca Doljak in Batagelj). Potem je bila igra enakovredna, vendar so bili z golom Dol jaka v 51. minuti pokopani vsi upi Adrie, za nameček pa je Batagelj v 76. minuti še zvišal njen poraz. Treba pa je pripomniti, da je bilo ob tako neresni igri nogometašev Adrie lahko dajati gole. Tudi v primorskem derbiju v Sežani so slavili zmago domačini, vendar poraz gostov iz Dekanov ni bil tako hud. Prejeli so sicer štiri zadetke (strelci: Bratož, Pahor, Milutinovič in Železnik), a so dva tudi dali (strelca: Černigoj in Fur-lanič). Žal meče senco na derbi nepotrebno obračunavanje med i-gralci pet minut pred koncem tekme. Tabor si je tako zagotovil pomembni točki in napredoval na šesto mesto, medtem ko je Jadran po petem zaporednem porazu padel že na deseto mesto. Tolminci so se dobro upirali kranjskemu Triglavu in v 57. minuti celo povedli z golom Cimermana, vendar so si domačini z zadetkoma v 67. in 70. min. zagotovili zmago. To je bil verjetno že usoden poraz Tolmina, saj sedaj praktično z 12 točkami nima več možnosti za obstanek. Ni pa še rešeno vprašanje tretjega moštva, ki se bo moralo posloviti od ZCNL, če bo Izola izpadla iz SNL. Kandidati so Jadran in Primorje s 16 toè&àbn ter Usnjar, Adria in Tabor z 18 točkami. Usnjar po formi v tem delu prvenstva ne DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 26. maja 1974 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Ul. Istria Don Bosco — Bor KOLESARSTVO ZAČETNIKI 14.30 v Ceresettu Nastopa tudi Adria AMATERJI 14.30 v Vidmu Nastopa tudi Adria NOGOMET ZAČETNIKI 10.30 v Dolini Breg — Fortitudo POKAL RONCHI 17.00 na Padričah Sampvito — Primorec * » * 15.00 pri Sv. Alojziju Fiamma — Union bi smel imeti preglavic, tako da se Primorcem obeta izpad dveh moštev iz ZCNL. Na lestvici strelcev je Prodan oddal vodstvo. Stanje pa je tako: 11 golov: Ranko (Trž) 10 golov: Prodan (Jad), Jerončič (Ad), Batagelj (Prim), Brinovec (Lit) 9 golov: Leban (Voz), živič (Tab), Radisavljevič (Trig) 8 golov: Klemenčič (Sa-K), Marušič (Voz) 7 golov: Mimica, Pahor (oba Tab), Leban (Tol), Korpar (Voz), Seme (Lit). B. P. SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI 1924 - 1974 V soboto in nedeljo, 1. in 2. junija, v Zgoniku «10. kraški pokal» v odbojki «5. kraški pokal» v namiznem tenisu 2. članski balinarski turnir OSP V soboto, 8. junija, na Proseku Srečanje dijakov slovenskih nižjih srednjih šol v krosu in v igri med dvema ognjema PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA Bilje še upajo Bilje so doma visoko premagale Hrvatine. Naj povemo, da so Hrvatini prispeli v Bilje brez vratarja in le z devetimi igralci. Po poškodbi pa so v drugem delu igre nastopili le z osmimi igralci. Vsekakor nešportna poteza Hrvatinov. Vodicam je doma uspelo premagati dobro ekipo Branika iz Šmarij. Cesta je potrdila v tekmi s Komnom, da je ena najslabših ekip v hgi. v.._. Na tekmi v Postojni sta se domači Proleter in Renče razšla z neodločenim izidom. Tekma je bila zelo groba. Postojnčani so z vsemi sredstvi skušali zmagati. Pri tem so bili trije Renčani poškodovani, toda kljub temu so bili Renčani precej boljši. Tudi tokrat pa so dokazali, da je njihov napad neučinkovit. Bilje so v prejšnjem kolu odnesle točko iz Šmarij, medtem ko so Renče doma visoko premagale Cesto. Razlika je tako ponovno tri točke, kar kljub slabšemu razporedu v zadnjih treh kolih predstavlja za Renče veliko prednost. REZULTATI 22. kolo Bilje - Hrvatini Vodice - Branik Cesta - Komen Proleter - Renče Piran - Transport Brda so bila prosta. 23. kolo Transport - Proleter Renče - Cesta Komen - Vodice Branik - Bilje Hrvatini - Vipava Pivka - Brda Lestvica je sledeča: Renče 36, Bilje 33, Proleter 28, Branik 26, Vodice, Piran in Hrvatini 24, Transport 22, Brda 15. Pivka 12, Komen 11, Vipava in Cesta 9. Varl Igor 8:0 4:1 0:3 0:0 4:0 41 4:0 1:3 1:1 1:3 0:1 | JtidtKb uAecUUitwi\ Prejeli smo s prošnjo za objavo: Spoštovano uredništvo športne strani Primorskega dnevnika Razveseljivo je, da edini slovenski dnevnik pri nas pozorno spremlja športno dejavnost bodisi v okviru slovenskih športnih društev bodisi v okviru šol. Razumljivo je, da šole gojijo športno dejavnost v okviru predmeta telesne vzgoje in ne kot glavno dejavnost. Tudi ni smoter telesne vzgoje v šoli doseganje najboljših rezultatov za vsako ceno, temveč predvsem usposabljanje ter uvajanje najboljših učencev v prijateljske agonistične nastope. V tem okviru so tudi zamišljena razna pokrajinska prvenstva dijakov in le v tem smislu moramo tudi ocenjevati udeležbo in dosežene rezultate udeležencev. Zgleda pa, da tega mnenja ni Vaš poročevalec k. b., ko v svojem poročilu o pokrajinskem prvenstvu nižješolcev, objavljenem v Vašem listu 8. maja, zelo pavšalno trdi naslednje: «Podroben pregled rezultatov vseh štirih predtekmovanj, žal odkrije neprijetno dejstvo o nezadostni udeležbi dijakov slovenskih šol.» Tekmovanja se je udeležilo vseh 7 slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem z okrog 130 tekmovalci, plus nastopajoči v štafetah. Če u-poštevamo globalno število slovenskih nižješolcev (približno 650) znaša odstotek nastopajočih približno 200/o, kar je višji od odstotka udeležencev italijanskih šol. Govoriti zato o nezadostni udeležbi slovenskih šol je neutemeljena trditev z vseh vidikov. Iz istih razlogov je neutemeljena trditev o skromnem predstavništvu dolinske srednje šole. Glede srednje šole «Simon Gregorčič» iz Doline si dovoljujem opozoriti še na sledečo nedoslednost Vašega poročevalca v poročilu z dne 10. maja o zaključku tekmovanja, ko najprej trdi, da openska in dolinska šola sploh nista štartali, v nadaljevanju poročila pa navaja uvrstitev na deveto mesto v skoku v višino za ženske učenko Štefančič Jeleno z dolinske šole «Simon Gregorčič». Gornjih pojasnil ne navajam zaradi kakega pikolovstva, ampak predvsem zaradi omalovaževalnega tona, v katerem je napisano poročilo o nastopih učencev slovenskih šol. Popolnoma prezreti vse težave, s katerimi je povezano takšno med-šolsko tekmovanje, posebno glede vaj in priprav, in druge tehnične ovire, med katerimi ni najmanjša prevoz učencev bodisi na vaje bodisi na tekmovanje samo, pomeni podcenjevati vse napore naših šol za športno vzgojo učencev. Ravnatelj dolinske srednje šole A. Štefančič P.s.: ured.: H gornjemu pismu pripominjamo, da se vsekakor strinjamo z mnenjem ravnatelja Štefančiča o saiotrih telesne vzgoje j v . šoli. Prav zato je res potrebno nastope naših dijakov ocenjevati skozi to prizmo, ne pa samo skozi prizmo njihovih uspehov. Seveda pa so mnenja o teh uspehih lahko tudi subjektivna, kot je bito tudi mnenje našega dopisnika, ki nam je poročal s teh tekmovanj. Žal nam je, če se je prizadetim zdel ton našega poročila o atletskih tekmah omalovažujoč, kar nikakor ni bil naš namen. Prav tako se opravičujemo za neljubo napako, ko smo med množico imen spregledali dijakinjo dolinske šole, vendar pa se takim napakam, pri novinarskem delu res ni mogoče vedno izogniti. Z veseljem pa jemljemo na znanje podatek, da je odstotek slovenskih dijakov - športnikov višji kot na i-talijonskih šolah i : bomo tudi v bodoče njihove uspehe prav radi posredovali našim bralcem. ŠPORT NA RADIU TRST A Nedeljska oddaja «Šport in glasba» se od danes dalje začenja pol ure kasneje, in sicer ob 18. uri. Ta urnik (18.00 do 19.00) bo trajal vse do konca sezone, V današnji oddaji bo med domačimi dogodki govora predvsem o odbojki in košarki, posebna pozornost pa bo posvečena gostovanju Triestine v Trentu. Izmed ostalih dogodkov velja opozoriti še na krožno dirko po Italiji in na priprave za svetovno nogometno prvenstvo. SOVJETSKA ZVEZA Ml. Tudi splošne ali sindikalne športne igre so imele svojo vlogo pri razvoju in propagandi športa. Poštna uprava seveda ni mogla mimo teh dogodkov. Leta 1948 je izšla prva serija dveh znamk (smučanje in motokros), leto kasneje pa dve seriji po 7 (jadranje na vodi, plavanje, skok v višino) in 5 znamk (vaja na krogih, dviganje uteži in lov na volka) ob priliki finalnega dela vsesovjetskih športnih iger. Leta 1957 so bile na vrsti 3. mladinske igre. Izšlo je pet znamk (atleti in golob miru, pogled na stadion). Ob priliki 7. vsesovjetskih športnih iger je leta 1961 izšla samo ena znamka (metalec kopja in grb); leta 1962 je izšla serija za zimske športne igre (3 znamke, posveče- Lcvo: mladinske športne igre (leta 1957) in desno: šahovski turnir v Erivanu (leta 1962) ne smučanju, umetnostnemu drsanju na ledu in hokeju). Končno je izšla leta 1963 še znamka ob priliki 5. zimskih sindikalnih športnih i-ger (na belem polju je natiskana številka 5, na štirih vogalih so pa prikazani trije tekmovalci med vajo in vrednost znamke). Sovjetski igralci šaha so bili dolga leta ne le svetovni prvaki, ampak so se na vseh mednarodnih turnirjih potegovali za najvišja mesta. Zmage na raznih turnirjih pa so seveda tudi dvignile mednarodni prestiž Sovjetske zveze. Najvažnejši turnirji ali pa trenutki prvenstva so prikazani tudi na raznih znamkah. Leta 1948 je bilo v Moskvi na sporedu 5. svetovno prvenstvo. Izšle so tri znamke, na katerih so prikazane palača, šahovnica in trdnjava. Ob nriliki tridesetega mednarodnega turnirja v E-rivanu je izšla leta 1962 znamka, ki predstavlja šahovske figure, leta 1963 pa so ob priliki 25. svetovnega turnirja miru v Moskvi izšle tri znamke (kolajna, znak kongresa ter figura ladje, na kateri se je odvijal turnir). Konjskim športom in tekmovanjem sta posvečeni dve seriji: prva je izšla leta 1956 (tri znamke) ob priliki mednarodne dirke v Moskvi, druga pa leta 1968 (5 znamk, na katerih so prikazani znani konji in razne pasme); ta serija je imela svoj cilj propagandi-ranje tega zanimivega športa. Ob priliki 3. padalskega prvenstva miru v Moskvi je leta 1956 izšla znamka, leto kasneje pa je prav tako izšla le ena ob priliki kolesarske dirke miru. Hokej je šport, v katerem so Sovjeti (vsaj med amaterji) skoradja neprekosljivi. Zaradi tega je ta šport v filateliji na vidnem mestu. Leta 1957 je bilo v Moskvi na sporedu 23. svetovno prvenstvo. Izšle so tri znamke (znak prvenstva, igralec med akcijo, vratar). Leta 1963 je Levo: športne igre leta 1948 (motokros); desno: (zgoraj) športne igre leta 1961 in (spodaj) mednarodne konjske dhke v Moskvi leta 1956 postala Sovjetska zveza svetovni prvak. Ob tej priliki je izšla preti-skana znamka, izdana leta 1962 v druge .namene, L. 1963 je izšla še ena znamka (tekmovalec med akcijo); dve leti kasneje je ob priliki prvenstva v Tampereju izšla ta znamka pretiskana z novo letnico in s krajem prvenstva. Nova znamka je izšla leta 1966 ob priliki svetovnega prvenstva v Ljubljani. To je ena najlepših znamk, ki so bile posvečene hokeju. Leto kasneje je bilo prvenstvo na sporedu na Dunaju; tudi tokrat je izšla že stara znamka s pretiskom. V Stockholmu je bilo leta 1969 evropsko, leto kasneje pa svetovno hokejsko prvenstvo. Oba naslova je osvojila Sovjetska zveza. Leta 1969 je po zmagi izšla pretiskana znamka; naslednjega leta je izšla znamka za 6 kopejk, kasneje pa je ista znamka izšla še pretiskana v spomin 10. zmage na svetovnem prvenstvu. Leta 1971 so praznovali 25-letnico u-stanovitve sovjetskega hokeja. Izšla je znamka, na kateri je prikazan trenutek iz tekme. Končno je izšla leta 1973 še zadnja znamka in blok ob priliki evropskega prvenstva. Po vsej verjetnosti bo tudi letos izšla znamka posvečena temu zanimivemu in slikovitemu športu. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» ■ DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Stran 10 26. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst ZAČETEK SOARESOVIH POGAJANJ S PREDSTAVNIKOM PAIGC Dogovorjena prekinitev ognja pred sporazumom o Gvineji-Bissau Portugalski zunanji minister upa, da bodo sporazumu o pre. mirju sledili priznanje neodvisnosti ter pogajanja z ostalimi osvobodilnimi gibanji - Socialni ukrepi vlade v Lizboni OB 30-LETNICI USTANOVNE KONFERENCE SPŽZ ZA PRIMORSKO Veličastno srečanje primorskih žena v Štjaku Odločilna vloga žena v današnjih družbenih dogajanjih BENEŠKI DNEVNIK Beneški ljudski godci in briški pevski zbor so gostovali v Ligu Gostitelji, krajevna skupnost iz Liga, so poudarili pomen prijateljskih odnosov ljudi ob državni meji Beneški ljudski godci pred spomenikom padlim borcem v Ligu LONDON, 25. — V največji tajnosti so se pričeli pogovori med portugalskim zunanjim ministrom, socialistom Mariom Soaresom in voditeljem gverilske armije PAIGC iz Gvineje - Bissau in Kapverdskih otokov. Kraj srečanja ni znan. Soares, ki ga spremljata vojaški svetovalec Almeida Brun in član socialistične internacionale Jose Ne-ves, je angleškim časnikarjem i-skreno povedal, da si od pogovorov s predstavniki začasne vlade osvobojenih ozemelj Gvineje - Bissau pričakuje predvsem sklep sporazuma o ustavitvi ognja in izmenjavi vojnih ujetnikov. To naj bi odprlo vrata končnemu dogovoru o priznanju neodvisnosti Gvineje - Bissau. Soares je še dodal, da upa, da bodo tem pogovorom sledili tudi drugi s predstavniki osvobodilnih gibanj ostalih afriških kolonij Por- UMRL JE NOVINAR IVAN ŠINKOVEC V San Franciscu, kjer je zastopal piransko Splošno plovbo v zadnjih štirih letih, je nenadoma zaradi zavratne bolezni umrl v 53. letu svojega plodnega življenja prvi izmed odgovornih urednikov ljubljanskega «Dela» in nekdanji sekretar za informacije pri izvršnem svetu SR Slovenije Črtomir Šinkovec. Rodil se je leta 1921 v Zagorju ob Sam, v rudarski družini. še kot mlad fant se je vključil v partizansko vojsko in prav tu, sredi ognja osvobodilne vojne, se je v Beli krajini spoprijel z novinarskim poklicem. Prve članke je objavil v «Ljudski pravici», kateri je leta 1945 postal notranjepolitični urednik, leta 1951 pa glavni urednik «Ljubljanskega dnevnika», dve leti pozneje pa odgovorni urednik «Ljudske pravice», kjer je o-stal do 1959, ko se je dnevnik združil s «Slovenskim poročevalcem» v ljubljansko «Delo», ki ga je dve leti nadvse u-spešno vodil, dokler ni odpotoval na študijsko potovanje po svetu in se pozneje posvetil predavanju na višji politični šoli, tja do 1963, ko je postal glavni urednik revije «Tovariš». Že leto pozneje je bil i-menovan za sekretarja za informacije SR Slovenije. Ko je odpravil svojo dolžnost na tem mestu se je posvetil gospodarstvu, v San Franciscu je zastopal piransko Splošno plovbo, a se je ob izteku štiriletnega bivanja v ZDA že spet pripravljal na povratek h časnikarskemu poklicu, ki je zanj bil življenjsko opravilo. Smrt mu je prekrižala načrte za bodočnost. S smrtjo Ivana Šinkovca so prizadeti vsi slovenski časnikarji, u Sloveniji in zamejstvu. tugalske. Znano je namreč, da je v teku akcija, da bi prepričali predstavnika partizanske vojske v Mozambiku (Frelimo), naj začne pogajanja z novo portugalsko vlado. V tem smislu opravlja pomembno posredniško vlogo predsednik Senegala Leopold Senghor. «Ti pogovori so zelo važni», je izjavil Soares, «ker bosta sledili samoodločbi Portugalske tudi osvoboditev in neodvisnost v Afriki». Delegacijo PAIGC vodi Aristides Pereira, vojaški voditelj partizanskih sil Gvineje Bissau. Resnici na ljubo je treba povedati, da so v zvezi z londonskimi pogajanji nastale določene težave, ko se je oglasila doslej neznana organizacija FL1NG, ki trdi, da zastopa del gverilskih sil v Gvineji-Bissau. Če bo sporazum o neodvisnosti dal vso oblast PAIGC umrlega A-milcara Cabrala (sedaj jo vodi nje gov brat Luis Cabrai), bo v Gvineji-Bissau izbruhnila državljanska vojna, trdi vodstvo omenjene organizacije, o kateri svet doslej ni vedel kdove kaj. FLING zahteva, naj ji omogočijo prisotnost na londonskih pogajanjih. PAIGC pa predlaga sklep dogovora o enotni vladi o-»vobojene Gvineje. V zvezi z nameni Portugalske s svojimi kolonijami je Mario Soares v svojem svojstvu zunanjega ministra sporočil svetovni poštni organizaciji, da bi portugalska delegacija z vzdržanim glasom sprejela med članice te organizacije tudi Gvinejo - Bi»s»u. Zanimiva vest prihaja tudi iz Džakarto. Guverner portugalskega deia indanetijskega otoka Timor, kjer doslej >t'ioh ni bilo sledov o-«vobodi.nin gibanj je izjavil, da se bo prebivalstvo z referendumom odločilo, ali hoče še nadalje ostati podrejeno Portugalski, ali se hoče priključiti sosedni Indoneziji ali pa oklicati neodvisnost. lanimiv je tudi razvoj dogodkov w Lizboni, od koder končno priha-jajo, brez vsakršne cenzure, bo-gatéjske informacije. Tudi na ta način se je Portugalska po 25. aprilu približala ostali Evropi. Tu se je sestala vlada in sprejela nekaj pomembnih gospodarskih in socialnih sklepov. Med temi odlok o zvišanju osebnih dohodkov delavcev in uradnikov. Najnižje po zakonu določene plače bodo odslej znašale 3300 eskudov (približno 82 tisoč lir). Do "500 eskudov mesečne plače bo mezdna dinamika povsem sproščena in odvisna od sindikalnih pogajanj, dohodki pa, ki presegajo ta znesek, ostanejo za sedaj zamrznjeni. Na ta način je viada zvišala portugalskim delavcem plače do 50 odst. Niso pa še sklepali o osebnih dohodkih kmetov, pastirjev in vojakov. O tem bo vlada sklepala v kratkem. Vlada je tudi ustanovila komisijo, ki se bo ukvarjala z vprašanji srednjih in malih industrijskih pod-.etjih, s kreditom in varčevanjem. Zvišali so minimalne pokojnine, spremenili sistem zdravstvenega in socialnega skrbstva ter zvišali družinske doklade. Lizbonska vlada je nadalje sklenila strogo nadzorovati dinamiko cen in zamrzniti cene osnovnih življenjskih potrebščin, kakor tudi stanarin. Končno je bila ustanovljena komisija, ki bo morala sestaviti novi volilni zakon. Na osnovi tega zakona bodo sklicane volitve v ustavodajno skupščino. Komisiji načeluje socialist José Magalhaes Godinho, ravnatelj socialističnega dnevnika «Republica». V Lizboni je, prvič po pol stoletja ilegale, sklicala svojo konferenco komunistična partija. Udeležilo se je je nad osem tisoč delegatov in aktivistov, ki so do zadnjega kotička napolnili prostore v športni palači. Zbranim sta spregovorila člana CK KPP Carlos Brito in Sejo Magro. Utemeljila sta smernice partije glede utrjevanja demokratičnih pridobitev in enotnosti v gibanju oboroženih sil, kakor tudi poudarila načelno stališče komunistov, da je treba afriškim narodom priznat; neodvisnost. rib letih je na «Rischiatutto», popularni kviz z Mikom Bongiornom, dokončno padel zastor. Kot v vseh pomembnih spektakularnih predstavah se je «Rischiatutto» zaključil s posebno «gala» oddajo, v kateri so se spoprijeli pr>aki leta 1974. Zmagala je Maria Luisa Mi-gliari, dobra poznavalka kuhinjske umetnosti z odgovorom o telečji bržoli na milanski način. Verjetno ni nikoli bila milanska bržola tako drago prodana: s tem odgovorom si je Migliarijeva zagotovila naslov «super prvaka» in 5 milijonov 480 tisoč lir. V zadnjem poletu je namreč Migliarijeva prehitela sicer pripravljeno a nesrečno profesorico Gabriello Mondello, ki je ostala na zadnji stopnji lestvice ter bojevitega Antonia D’Ursa, ki je do tistega trenutka vodil. Z živahno zadnjo «gala» oddajo, 158. v štiriletnem zaporedju, je televizijski par Mike Bongiorno in Sabina Ciuffini zaključil «družinski kviz». Sabina misli že na drugo, verjetno na film. Mike pa. ki se bliža Abrahamu, pa pripravlja na črt za nov kviz. O njem bo razmišljal na počitnicah, vendar meni, da ga bo lahko začel prihod nje leto. Na omenimo še, da je «Rischia tutto» razdelil med «prvake» in poražence vseh svojih oddaj 605 milijonov in 560 tiso člir. Od teh so prvaki vnovčili 210 milijonov in 200 tisoč lir. Na tem, recimo finančnem, področju pa je rekorder Massimo Inardi, saj je sam odnesel 48 milijonov in 300 tisoč lir. S koncem «Rischiatutta» je televizija vrnila običajnim večernim opravkom ali drugim rekreativnim dejavnostim 27 milijonov Italijanov, kar ni malo. S(a se res oglasila prava morilca Mariina Lulhra Kinga? MEMPHIS. 25. — Kdo je v resn ci ubil Martina Luthra Kinga, prvo borca za pravice afroameriškega prebivalstva in Nobelovega nagra jenca? Kdo je plačal «killerja»? To sta vprašanji, ki te dni razvnema jo ameriško javno mnenje, potem ko je neki odvetnik sporočil, da sta resnična killerja pripravljena pričati proti mandatorjem zločina V začetku so udeleženci zborovanja počastili z enominutnim molkom spomin žrtev fašizma. Iz Mozambika sporočajo medtem, da gre stavka črnopoltih delavcev na gradbišču jeszu Cabora Bassa h koncu. Mezdnih izboljšav delavci niso dosegli, pač pa so se zadovoljili z odstranitvijo ravnateljev in funkcionarjev iz Južne Afrike, ki so do domače delovne sile izkazovali svoja rasistična čustva. Pozno zvečer smo izvedeli, da se je Soares sporazumel s predstavniki PAIGC o takojšnji prekinitvi ognja v Gvineji — Bissau. PAIGC je res ukazala svojim silam, naj ne napadajo sicer redke portugalske posadke ob robu osvobojenega ozemlja in jih povabila, naj budno stražijo. Soares je časnikarjem izjavil, da upa, da bo dokončni sporazum sklenjen že v ponedeljek. Po osnutku sporazuma, naj bi se ljudstvo Gvineje — Bissau izreklo za neodvisnost s plebiscitom po ustavitvi sovražnosti. Dogovor olajšuje dejstvo, da PAIGC nadzoruje večji del države in izvaja na tem ozemlju svojo oblast. Kljul) prepovedi stotine kopalcev v Neaplju NEAPELJ, 25. — Stotine in stotine Neapeljcev, posebno dečkov in deklic so se te dni kopale po vsej obali Campanie. Kopalcev je biio posebno veliko na obali Margelli-ne ter v bližini Ul. Caracciolo. Kopalci so se potem sončili na odsekih obale, kjer so ogromni kupi smeti. Skoraj na vsa ta «kopališča» so prišli prodajalci morskih mehkužcev. V Neaplju je še vedno v veljavi odlok o prepovedi kopanja v morju. Deželna uprava Campanie je določila precejšnje vsote za očiščenje morja ter za izgradnjo ustreznih infrastruktur, za katere bi morale poskrbeti razne deželne občine. če jim sodišče zagotovi «imuniteto». Odvetnik je dejal, da so mu zastopniki killerjev sporočili, da so umor Martina Luthra Kinga naročili štirje zelo vplivni in bogati Američani, ki so se bab, da bi King zanetil v ZDA «črnsko vstajo po navodilih iz tujine». Zato naj bi ponudili dvema poklicnima morilcema, naj črnskega voditelja umorita za 250 tisoč dolarjev (200 milijonov lir). V resnici pa sta, po umoru, prejela sto tisoč dolarjev in nič več. Sedaj bi se rada maščevala tistim, ki so jih «ogolju fali». Po tem pričevanju naj bi James Earl Ray, človek, ki je bil zaradi tega umora obsojen na 99 let zaporne kazni, killerjema le pomagal. Zločin je priznal, trdi Ra-yev odvetnik Livingstone, samo zato, da bi se izognil smrtni kazni. ŠKOFJA LOKA, 26. — Huda nesreča zaradi eksplozije v Loški tovarni hladilnikov je zahtevala vsaj pet človešl.ih žrtev. Po nadaljnjih vesteh, naj bi še en prizadeti delavec umrl danes popoldne zaradi opeklin, ki jih je dobil pri eksploziji. V ljubljanski bolnišnici so sinoči umrli zaradi opeklin 24-letni Ciril špik iz štiažišča pri Kranju, 39-let-m Peter Mohorič iz naselja Na kresu pri Škofji Loki ter pozno ponoči 24-letni Mehdi Salihu iz Gornjega Si-bovca (Kosovo), 43-letni Janko Tavčar iz Bukovice pri Škofji Loki ter Slavko Ivanov iz Makedonije. Danes se je zvedelo, da je hudim poškodbam podlegel še en delavec, toda j vest ni potrjena. Preiskovalni organi so v zvezi z nesrečo priprli šest ljudi, ki so o-pravljali v LTH odgovorne naloge. Preiskava je v teku. Kako je prišlo do eksplozije, ki je spremenila več navzočih delavcev v pravcate Včeraj je bila v Štjaku slovesna proslava 30-letniee ustanovne kon ference SPŽZ za Primorsko. Na proslavi so nastopili godba iz Divače ter mešani in ženski pevski zbor iz Divače, sledile pa so recitacije, ki so obnovile spomin na ta pomemben zgodovinski dogodek v zvezi z dnevom mladosti in rojstnim dnevom predsednika Jugoslavije Tita. Na veličastni manifestaciji je nastopila tudi mladinska folklorna skupina. Proslave so se udeležile tudi tržaške udeleženke tedanje konference, med katerimi navajamo Lojzko Čebohin - Grozdano in Valerijo Kocjančič - Špelo. Štjak je, kot je vsem znano, vasica, ki leži na prelomnici Krasa in Vipavske doline. Tu so se križala partizanska pota, tu, v relativnem zatišju so bila mogoča srečanja, politični sestanki in celo večji organizirani zbori. In prav tu je bil pred dobrimi 30 leti (točneje povedano 2. februarja 1944) ustanovna konferenca SPŽZ za Primorsko. Prav istega dne se je nedaleč od tu, na cesti med Komnom in Branikom odvijal silovit spopad med partizanskimi enotami in nemškimi in fašističnimi silami. Naslednji dan pa je bila Štjaku prva konferenca oblastnega komiteja SKOJ za Primorsko. Kakšen je bil tedaj odziv slovenskih žena in deklet na poziv OF in KP Slovenije, zgovorno priča dejstvo, da je bilo v okrašeni dvorani 350 udeleženk in gostov in to v trenutku, ko so se bili boji vse naokoli. Na včerajšnji slovesnosti je spregovorila tov. Živa Beltram, ki je priklicala udeleženkam zborovanja v spomin velike dogodke izpred 30 let. Govornica je poudarila, da je bil delež primorskih žena in deklet v narodnoosvobodilnem boju izred no pomemben, saj so se tega boja udeleževale, razen v bojnih edini-cah, predvsem v vseh oblikah stranske pomoči partizanskim enotam: prehrana, oprema, kurirske poti itd. Nadalje so ženske opravile svojo dolžnost v organizacijah OF, partije, komitejev SKOJ, ter v vseh narodnoosvobodilnih odborih. Ženske so opravljale nalogo, ki jih ni razlikovala v ničemer od aktivnih borcev partizanskih enot. V nadaljevanju svojega govora se je tov. Živa Beltramova dotaknila konkretnih vprašanj, ki danes zadevajo vključevanje žensk v družbena dogajanja v sedanji stvarnosti v Sloveniji. Pri tem gre za novo pot, ki je sicer svojstvena vsej Jugoslaviji, ki jo pa posebno primorske žene in dekleta toliko bolj občutijo, ker so bile aktiven del tega boja za napredek, za socializem, za samoupravno družbo. Zelo pomembna je izjava, ki jo je podala Živa Beltramova glede vloge, ki naj jo odigra ženska v današnji družbi. Pribila je, da je bila ta vloga zanemarjena in potisnjena nazaj v prav takšni meri, kot je bila potisnjena nazaj vloga delovnih ljudi v celotnem okviru slovenske in tudi jugoslovanske družbe. «Osnovni vzroki za zaostajanje v politični udeležbi žensk — je dejala — so po svojem izvoru in značaju v bistvu enaki kot vzroki, ki so pripeljali do upadanja vloge delavskega razreda v jugoslovanski družbi.» Na kraju svojega govora je živa Beltramova govorila o odnosih med Jugoslavijo in Italijo. V tej zvezi je izrazila svoje zadovoljstvo za pozitiven rezultat referenduma v Italiji. Dejala je: «Ob referendumu so črnogledi preroki napovedovali, da bodo prav ženski glasovi usodni z« zmago demokratične izbire. Za to nas danes tukaj, ko nas delež žensk v boju za svobodo še posebej zanima, tudi posebej veseli dejstvo, da so se taki preroki ušteli.» Govornica je tudi poudarila, da morajo italijanske demokratične si- goreče baklje, že ni znano. Nesreča se je pripetila v obratu za poliranje. Tu se od delovnih mest (v trenutku nesreče je delovalo 5 polirmh strojev) odvaja šestcevni ciklon ventilacijske naprave. Zaradi zasičenosti odvodnih cevi. vštevši večjo vlago, se je ustvarila eksplozivna mešanica, ki se je v določenem trenutku vžgala. Kar se je pozneje dogajalo je nepopisno. Delavci ki so bili v bližini so se dobesedno spremenili v goreče baklje. Takoj so prihiteli na pomoč tovarniški gasilci in nekoliko pozneje prostovoljni gasilci škofjeloškega gasilskega društva. Precej časa so porabili, da so zadušili požar, ki je besnel v silosu, kjer so nameščene cevi za odvajanje odpadkov brusilnega postopka. Kot smo še dejali, so o vzrokih nesreče še ne ve nič točnega. Dejstvo, da so preiskovalni organi priprli šest vodilnih osebnosti podjetja (za imena še ne vemo, ker je za-I deva še vedno v strogi tajni preiska- le napraviti konec z vsemi poskusi, da bi se obnavljale zahteve po jugoslovanskem ozemlju, pribila pa je odprtje slovenskih žena in vseh demokratičnih sil za čim bolj odprto in svobodno mejo med Italijo in Jugoslavijo. Časnikarji RAI-TV za televizijske oddaje v slovenščini V Levico Terme se je pozno po noči končal kongres časnikarjev i-talijanskega radia in televizije. V imenu tržaške redakcije je delegat Saša Rudolf včeraj predložil kongresu resolucijo s pozivom za čimprejšnjo uresničitev televizijskih oddaj v slovenščini za slovensko manjšino v Furlaniji - Julijski krajini. Resolucija, ki so jo podpisali Saša Rudolf, Roberto Maier Grego in Gianni Deeleva pravi: «Časnikarji italijanske radio - televizije, zbrani na vsedržavnem kongresu AGIRT v Leviču opozarjajo na izraženo voljo poslanske zbornice, ki obvezuje vlado za predložitev v najkrajšem možnem času konkretnega programa za uresničitev slovenskih televizijskih oddaj v okviru tržaškega sedeža. Obenem opozarjajo na večkrat izraženo pripravljenost avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine za sodelovanje pri tem načrtu in poudarjajo pomen, katerega ima za slovensko narodno manjšino televizijski spored v materinščini tudi za zajamčenje kulturnega pluralizma na obmejnih področjih ter obvezujejo vsedržavno vodstvo AGIRT, da podpre pozitivno in naglo rešitev problema.» PEKING, 25. — Bivši britanski ministrski predsednik Edward Heath je prispel v Peking, kjer je bil deležen zelo prisrčnega sprejema, še zlasti če upoštevamo, da gre za vodjo neke opozicijske stranke. Heath bo ostal v Pekingu kakih 10 dni in se bo baje sestal tudi z ministrskim predsednikom Čuenla-jem. Vodja britanskih konservativcev bi moral obiskati Kitajsko že januarja, obisk pa je moral odložiti zaradi hudih gospodarskih težav v Veliki Britaniji. Dopoldne je bilo v Kopru partizansko srečanje v počastitev 30-letnice obrambe vrhovnega štaba NOV in tovferiša Tita v Drvarju. Udeležili so se ga nekdanji borci prve in dryge prekomorske brigade ter drugi udeleženci drvarskih dogodkov iz Slovenije. Hrvat-ske in iz zamejstva. Med gosti, ki jih je pozdravil Srečko Vilhar, so bili predstavniki Združenja zveze borcev in drugih družbeno političnih organizacij Slovenije, predstavniki JLA, bivši španski _ borci, predstavniki občinskih skupščin in družbeno političnih organizacij Primorske in predstavniki slovenskih zamejskih organizacij. Slavnostni govornik je bil nekdanji politkomisar prve, druge in tretje prekomorske brigade narodni heroj Stane Bobnar. Poudaril je delež Slo- vi). pa gotovo meče čudno luč na varnostne razmere v tej veliki škofjeloški tovarni. Izgon marincev PEKING, 25. — Sest marincev, ki so do sedaj stražili ameriški u-rad za povezave v Pekingu, bo v kratkem zapustilo Kitajsko na zahtevo vlade LR Kitajske. Zamenjali jih bodo stražniki v civilu, ki jih bo namestilo ameriško zunanje ministrstvo. Politični opazovalci opozarjajo, da so se kitajske oblasti že v trenutku odprtja ameriškega urada v Pekingu uprle zahtevi, da bi marinci opravljali varnostno službo v okolici ameriškega urada Sedaj sporočajo, da bodo ameriški marinci zapustili Kitajsko sredi prihod njega meseca. V nedeljo, 12. maja letos je bilo vreme izredno lepo, in v Beneški Sloveniji se je dogodilo nekaj nenavadnega, nekaj novega. Tega dne je javni delavec Anton Birtič iz Mc-čane popeljal na kulturni izlet 14 beneških ljudskih godcev — z inštrumenti. Cilj izleta je bil Lig s svojo gorsko lego na levem bregu mejne reke Idrje, kjer so bili gostje tamkajšnje «Krajevne skupnosti». Ob njihovem prihodu v vas so predstavniki domačega prebivalstva tem «ljudskim kulturnikom» iz Nadiške, Sovodenjske, Rečanjske in Idrijske doline za Staro goro ter pevcem iz goriških Brd, izrekli toplo in prisrčno dobrodišlico, nakar so jih pospremili v gostilniško izbo, kjer so jim družbene organizacije z Liškega pripravile primerno pogostitev. Ob treh popoldne so instrumentalisti izpod Matajurja priredili v Kulturnem domu v Ligu improviziran koncert v znamenju prijateljstva ter dobrososedskih odnosov med deželani obeh strani državne meje. Z velikim uspehom je sode- vencev v bojih za Drvar, zlasti pa še delež prekomorcev, ki so imeli hude boje z Nemci in z domačimi izdajalskimi formacijami. Z ramo ob rami, skupaj s Hrvati, Bosanci in Srbi — je poudaril Stane Bobnar — so se Slovenci «daleč od rodne grude hrabro borili za novo Jugoslavijo.» V imenu -oživelih zamejskih borcev je ✓ -avil udeležence O-skar Kjude . Potem, ko je obudil spomin na dogodke v Drvarju, pri ^katerih je bil osebno prisoten, je Kjuder v nadaljevanju rekel: Jugoslovanska hrabra armada je tudi osvobodila Trst, iz katerega se je umaknila, da bi ohranili mir. Mi pa smo ostali na svojih domovih v prepričanju, da nam bo nova republika, ki je nastala po zaslugah odporniškega gibanja, vsaj priznala naš delež v te(h boju proti skupnemu sovražniku. Te pravice so nam zajamčene celo po ustavi italijanske republike. Vem pa, da je v zamejstvu vsaj še o-krog 2500 bivših borcev, ki še nimajo statusa borca. Med drugim lahko rečem, da je bilo to — sporazumno z borčevsko organizacijo ANPI — eden izmed povodov, da smo se pevci - borci na Tržaškem zedinili in ustanovili TPPZ. Seveda gojimo borbeno pesem in prenašamo tradicije NOB na mlajšo generacijo. Protestiramo proti novo porajajočemu se fašizmu, prav z namenom, da se ne bi spet ponavljale grozote iz preteklosti. Končno pa moramo tudi povedati, da vladajoči krogi v Rimu nimajo dovolj posluha, kaj si želi ljudstvo v obmejnih krajih. Prav zaradi tega menim, da je treba nadaljevati po tej borbeni poti in prepričan sem, kakor je tudi pokazal zadnji referendum, posebno na Tržaškem, da si bo naše ljudstvo nekoč samo krojilo svojo usodo. VARSTVO OKOLJA — PROBLEM, KI ZADEVA VSE Na občnem zboru obalne skup nosti za varstvo okolja je predsednik te skupnosti dr. Branko Šalamun poudaril, da je varstvo o-kolja stvar vseh in ne samo članov. Strniti je treba vse naše vrste, da bomo zajezili vse tiste tendence, ki resno ogrožaio normalen razvoj življenja. Slišati je bilo več očitkov na račun gospo rlarstvenikov, ki pri načrtovanju industrijskih objektov zanemarjajo pomen čistilnih naprav, gradijo ob- loval tudi briški moški pevski zbor «Prijatelji». Ob prihajanju nastopajočih v dvorano sta dve brhki liski dekleti vsakemu izmed njih pripeli na prsi kot kri rdeč nagelj. Beneškim ljudskim glasbenikom in briškim pevcem je ta čudovita gesta liške mladine takoj razvnela srca, kar se je zelo izrazito čutilo v nji hovem «umetniškem ognju» pri podajanju koncertne snovi. Ob tej potezi smo bili neverjetno vzhičeni; saj je cvetje pri nas Slovencih nekaj vzvišeno najplemenitejšega, s čimer počastimo obisk svojih go stov. Pred pričetkom prireditve je pred mikrofonom na odru pozdravil goste in občinstvo tajnik liškega Prosvetnega društva Jože Blažič. Dejal je: «Jugoslavija je prestala velikanske žrtve zato, da je meja med tema sosednjima državama postala najbolj odprta meja v Evropi. Prijateljstvo obeh strani meje je nekaj tako dragocenega, kar se ne mòre nadomestiti z nobeno drugo stvarjo. Jugoslavija stoji odločno na stališču, da je treba to prija- jekte tam, kjer to ni primerno, zanemarjajo pomen zelenih površin, ne vlagajajo, ali pa premalo vlagajo sredstva za čistočo morja in rek itd. Kljub vsemu pa smo na občnem zboru slišali tudi nekaj vzpodbudnih indikacij. Tako je docent dr. Jože Štirn seznanil prisotne z nedavnimi sklepi posvetovanja v San-remu, kjer je bilo več zanimivih predlogov, kako naj bi jadranski sosedi s skupnimi močmi zavarovali severno Jadransko morje pred industrijskimi odplakami. Zelo vzpodbudna je tudi akcija obalne šolske mladine. Tako so dijaki poklicne kovinarske in avtoelektro šole iz Kopra očistili izletniško točko Slavnik, v prihodnjih tednih pa bodo dijaki drugih obalnih šol o-čistili Socerb, Fjeso, piransko nla-žo. koprsko bonifiko ter obalo v Kopru in Izoli. Pobudam mladine bi se morali priključiti vsi, saj na obali ne gre samo za zdravo okolje, ampak tudi za nadaljnji razvoj turističnega gospodarstva. SPREJEM 900 PIONIRJEV V ZVEZO MLADINE Ob Dnevu mladosti so na obali sprejeli 900 pionirjev v Zvezo mladine. Ob tej priložnosti so po vseh šolah organizirali kratke kulturne programe, o pomenu dogodka pa so govorili predstavniki obalne konference Zveze mladine. Sprejemi pionirjev v mladinsko organizacijo so bili tudi po vseh drugih primorskih občinah. 10-LETNICA DROGE S slavnostno sejo delavskega sveta je organizacija združenega dela «Droga» — Portorož proslavila danes desetletnico svojega obstoja. Pred desetimi leti so se zdru žili v enotno podjetje kolektivi piranskih Solin, nortoroške Začimbe in ljubljanskega Gosada. Zato so danes slavili tudi 700-letnico solin. 20-letnico Začimbe in 25-letnico Go sada. Portoroška Droga se je raz vila v moderno podjetje, katerega izdelki uživajo velik sloves na tr ku. V okviru združenja HP tesno sodeluje s sorodnimi organizacijami. to je z Delamarisom, Kolin sko. s pivovarno Laško, s pivovar np Union in s Talisom. Na slav nSstni seji delavskega sveta so po delili tudi vrsto priznanj zaslužnim članom kolektiva. teljstvo gojiti ter razvijati še dalje in dalje na višje stopnje, toda, ne na škodo Jugoslavije in ne na škodo Italije.» Tajnik Prosvetnega društva iz Liga je tudi neprizanesljivo obsodil fašistične in iredentistične kroge v Itabji, ki so krivi, da je v zadnjem času prišlo do delne ohladitve odnosov med apeninsko m sosednjo balkansko državo. Poudaril je še, da se bo matični narod republike Slovenije tudi v prihodnosti na vseh ravneh in neprestano zavzemal za popolno uveljavitev narodnostnih, kulturnih in gospodarskih pravic Slovencev zunaj me; ja, med katere nujno spadajo tudi beneški Slovenci in Slovenci v Kanalski dolini. Predstavnik domačinov liškega območja, Jože Blažič, je nato pred polno dvorano poslušalcev izrekel željo občanov, da bi se nastopajoči gostje iz Beneške Slovenije in člani briškega pevskega zbora «Prijatelji», počutili der bro v njihovem kraju ter da m obiskali Lig večkrat in številneje. Kulturni spored je vodil in povezoval nadiški domačin Anton Birtič - Mečana, ki je v teh krajih še posebno dobro znan po gostovanjih Birtičevega ansambla «Beneški fantje». Beneški del prireditve, pretežno ljudsko - slovenski, je bil s strani poslušalcev sprejet z največjim odobravanjem, saj se je v dvorani po vsaki skladbici vsulo ploskanje kot plaz. Briški moški pevski zbor «Prijatelji», pod vodstvom Janeza Slivnika, je pel izredno lepo. Njegov spored je obsegal domoljubne in udarne partizanske pesmi, kar ima v tej «neprijetni sedanjosti...» še večji pomen. Priznati moramo, da ima ta ansambel za sabo veliko discipliniranih vaj, saj se je_ njegov dosedanji trud jasno odražal v podajanju snovi na visoki umetniški ravni. Petje je bilo kristalno čisto in ubrano. Pianissimi so zveneli enotno in sočno kakor brne; nje letečega čebelinega roja. Tudi v «fortih» je bi' ški pevski zbor «Prijatelji» zlit zavidljive meje in je zvenel kot tisočeri odtenki orgelskih harmonij. Nedeljski spored v liški kulturni dvorani, ki je trajal dobro uro in pol, je bil tako intenzivno tekoč in pester, da je ta čas minil ne zave; dajoč se kdaj. Potem ko je pevski zbor «Prijatelji» odpel na odru zadnjo pesem, so se mu pridružili še vsi izletniki iz Beneške Slovenije, nakar so ob spremljavi Birtičeve harmonike vsi skupaj zapeli za slovo tisto znamenito a bolečo beneško - slovensko pesem «Oj božime». Preden so nastopajoči s svojimi dubtečimi nageljni odšli z odra, se je pred mikrofonom liški domačin Anton Strgar v imenu družbenih organizacij in občinstva prav lepo zahvalil za nedeljsko prijetno kulturno popoldne ter izrekel željo, da bi v takem smislu pogosteje obiskali Lig. Po nastopu v dvorani so beneške harmonike zvenele po vseh kotih gostilne kakor tudi na vasi pred kulturnim domom Strokovno in u-metniško obdelana pesem briškega pevskega zbora «Prijatelji» pa je še dolgo časa izzvenevala v gostilniški izbi in izrekla svoje zadnje akorde v Golem Brdu, kjer so jo vaščani in turisti poslušali do pozne noči. Beneško - slovenski ljudski god ci so se med izletom v Lig prijateljsko zbližali med sabo, ob kulturnem nastopu v dvorani pa so se navdušili za nadaljnja podobna gostovanja še po drugih krajih. To nam daje jamstvo, da bo ljudska glasba v Beneški Sloveniji živela tako dolgo, dokler bo živel slovenski rod: naš rod pa bo živel, dokler bosta živela njegova pristno slovenska glasba in pesem. Beneške ljudske godce bomo po peljali še drugod po svetu, tako, da bo izvirna glasbena motivika iz hribov in dolin pod Matajurjem zadonela še med drugimi Slovenci doma in zunaj meja. A. B. M. V Čedadu pognali nov jeklarski obrat Minister za odnose z deželami To-ros je včeraj dopoldne odprl novo tovarno družbe Metallurgica Civi-dale v okviru industrijske cone za vzhodno Furlanijo pri Čedadu. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik dežele Comelli. Metallurgica Cividale deluje v okviru videmske družbe Safau in razpolaga z glavnico 800 milijonov lir. Del finančnih sredstev za ustanovitev novo družbe in za uresničitev tovarne v čedadski industrijski coni je prispevala deželna finančna družba Friulia. Obrat zavzema 115.000 kv. metrov površine, od tega 8.300 kv. metrov zaprtega prostora. Tovarna bo proizvajala specialna jekla za domače in tuje tržišče. V prvi fazi bo proizvodnja dosegla 50 do 60.000 ton jekla na leto, pozneje pa jo bodo povečali na 80.000 ton. Tovarna je stala 1 milijardo 850 milijonov lir. Koliko delavcev bo našlo zaposlitve v novem obratu, ni znano. Predstavnik Safau je na slovesnem odprtju naglasil, da bo družba v kratkem naložila skupno 14 milijard lir, s tem pa se bo število delavcev, zaposlenih v njenih obratih povečalo za 1.100 enot. ..................... PO ŠTIRIH LETIH JE NA ZNANI KVIZ PADEL ZASTOR Migliarijeva super-prvakinja zadnje oddaje «Rischiatutto» V vseh oddajah so razdelili več kot 600 milijonov nagrad MILAN, 25. — Po več kot šti ..........un................................m........"H""""' ZARADI EKSPLOZIJE PRI VENTILACIJSKI NAPRAVI ŠEST SMRTNIH ŽRTEV V TOVARNI HLADILNIKOV V ŠKOFJI LOKI Preiskovalne oblasti so priprle šest vodilnih oseb tovarne » Ponesrečeni delavci: žive goreče bakle ....................................... VESTI Z ONKRAJ MEJE Včeraj v Kopru srečanje udeležencev bitke za Drvar Govora narodnega heroja Staneta Bobnarja in udeleženca bitke Oskarja Rjudra