Harotnlna:
Za ('lane, n a leto.. .$0.96
Za nečlane.........$1.50
Za inozemstvo.....$2.00
NASLOV
uredništva in uprav-niitva:
ltSl W. 22nd Plača, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Iwutd mrmrj Wadaaadaj
Subscription price: Por membera,yearly.$0.96 For nonmembera.. .$1.50 Foreign Conntriea.. $2.00
OFFICE OF PUBLICATION:
1961 W. 22nd Place, Chicago, III.
Telephone: Canal 2487
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
r
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 35. šter.35.
Ameriške vesti.
Chicago, 111., 4. septembra (September) 1918
I
Leto IV. Volume IV.
12. septembra bo registra
CIJSKI DAN. — PREDSEDNIKOVA PROKLAMACIJA. Washington, D. C., 31. avgusta Predsednik Wilson je danes podpisal novo postavo, na podlagi katere se bodo morali registrirati ali popisati vsi moški v starosti od 18. do 45. leta. Dan za registracijo je določen četrtek, dne 12. septembra 1.1.
Takoj, ko je postala ta postava pravomočna, je izdal predsednik Wilson nad vse pomenljivo pro-klamacijo, s katero poziva ameriško ljudstvo, da naj zadnjič pokaže svojo lojalnost, demokracijo in voljo do zmage.
Računa se, da se bo registriralo dne 12. septembra najmanj 13 milijonov mladeničev in mož v starosti od 18. do 21. in od 31. do že dopolnjenega 45. leta. Od teh bo vpoklicanih v armado 2,300,000; najmanj dve tretjine tega števila ho registriranč^v od 18. do 21. leta. Vsakdo, kdor bo potrjen, bo na Francoskom ^e pred 30: junijem 1919; general March se je namreč izrazil, da bo znašala prihodnje leto ameriška armada nekaj nad 4 milijone mož. Registranči, stari 18 let, bodo vpoklicani najzachije v posebni skupini.
Oproščeni vojaške službe bodo telesno nezmožni regis triranci, ino-mnei, gotove vrste molki pri družinah, neobhodno potrebni, ali nenadomestljivi uslužbenci pri gotovih industrijskih in civilnih podjetjih.
Registracije se bodo vršile sirom držav po raznih mestih, trgi!) in naselbinah na jednak način kot dosedaj s posredovanjem lokalnih nabornih uradov. Vlada je naročila, da naj vsi zvezni državni okrajni in mestni uradniki pomagajo ta dan nabornim uradom pri vzdrža-vanju reda in zasledovanju 44 slacker je v".
Vse registrirance se bo razdelilo prejkomogoče v razne razrede, na podlagi že znanega izpraševalnega sistema (Questionnaires); žrebanje nabornikov, ali vpoklicancev se bo vršilo v Washingtonu, D. C. na kasneje določeni dan.
Registrirati se morajo vs\ moški od 18. do 21. leta in od SI. do dopolnjenega 45. leta, naj si bodo še ameriški državljani ali ne. Kdor n. pr. bo star dne 12. sept. 45 let 11 mesecev in 29 dni, se mora še registrirati. Izvzeti so samo diplomati in uradniki raznih inozemskih konzulatov.
Kdor bi bil n. pr. bolan dne 12. sept. naj to sporoči svojemu lokalnemu nabornemu uradu, da se bo registriral kasneje. Kdor nima svojega stalnega bivališča, ali potniki, naj se registrirajo v istem kraju, že par dni preje, da bo do-šla registracijska listina v njegovo pristojno mesto do 12. septembra. Kdor se nahaja morda na počitnicah kje na deželi, ima časa za registracijo 5 dni, ko so povrne domov.
V armado bodo naj prvo pozvani samo oni naborniki, ki nimajo nobenih svojoev, katere podpirajo, oni kateri so zdravi in drugače zmožni sa vojno službo.
Mladeniče v starosti 18. let bo stavil vojni department v posebno skupino glede vežbanja. Teh se ne bo toliko časa vpoklicalo, dokler bo še kaj drugih letnikov na razpolago. Vendar se ne sme misliti, da se bode vpoklic mlajših za dlje Časa raztegnilo; vlada namerava namreč pozvati pod orožje vse sposobne nabornike najkasneje do 30. junija 1919
Kdor se ne bo dne 12. septembra registriral, ga bo zadela kazen in
tega zgubi tudi vsak tak 4slacker' vso pravico do oprostitve od vojaščine.
Opomba uredništva: Vse one člane K. S. K. J. in čitatelje našega lista, ki se bodo dne 12. sept. registrirali opozarjamo na prvi članek na 4. strani današnje številke, v katerem je jasno razloženo; kako bo treba odgovarjati na dan registracije v nabornem uradu.
Predsednikova proklamacija.
Proklamacija predsednika Wil-sona, s katero poziva vse moške od 18.—45. leta pod zastavo se glasi sledeče:	\
"Pred 15 meseci so se registrirali naši moški v starosti od 21. do 30. leta. Pred 3 meseci in zopet minuli mesec se je prištelo k onim še 21. letne; torej nam preostaja sedaj, da prištejemo k temu še vse moške od 18. do 45. leta.
To ni nobena nova uvedba. Že pred 125 leti se je prostovoljno določilo po onih, ki so bili istočasno odgovorni za varnost in obrambo naroda, da naj se vojaška obveznost raztega na vse telesno zdrave moške v starosti od 18. do 45. leta.
Mi torej sedaj sprejemamo in izvršujemo to obveznost, katero se je že svoječasno določilo; obveznost, izraženo v naših narodnih statutih, veljavnih že od tedaj do današnjega dneva.
Naš svečani namen ^e, da bomo dospeli do končne zmage z orožjem ; vsled tega moramo rade volje posvetiti vse moči povečanju obrambne sile naroda ako hočemo dospeti do našega cilja.
Mlajši naborniki so se že s prva radovoljno odzvali klicu domovine Prijavljali so se prostovoljno za vse oddelke v predpisanem številu.
Naši vojaški veljaki trdijo, da so ti prostovoljci najbolj vešči in zmožni bojevniki.
Njih mladostno navdušenje, dobra volja, njih galantni duh po-gumnosti moramo občudovati vsi oni, ki jih opazujemo v bojevanju.
Ti ne zaslužijo samo pohvale vsled uspeha v tej veliki vojni, ampak tvorijo tudi spomine navdušenja stotisočerih, ki jih bodo v poznih letih slavili zaradi njihovega velikega dela za njihovo domovino in človeštvo.
Moškim starejše vrste, ki bodo sedaj vpoklicani se nudi lepa priložnost, da tudi leti sprejmejo z mirnim srcem resolucijo onih, ki do cela umevajo vzvišeni pomen njihovega delovanja.
Ker so ti starejši moški ustanovili v raznih krajih, ker so prevzeli večje odgovornosti doma, življenja in raznih okoliščin, ker lahko gledajo nazaj na častne u-spehe civilnega in industrijskega življenja, bodo ti morda bolje umevali kot drugi, da je vsa njih sreča in blagostanje svojih dragih sedaj 'v nevarnosti, kajti to vojno se bije za pravico. Pri teh
P d Z I V
ČLANOM KRANJSKO-SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Bliža se čas, ko bodo razpisalo Zedinjene države četrto vojno posojilo. Vsakdo, ki prebiva v ozemlju, nad katerim plapola z zvezdami posejana zastava, je dolžan, da se odzove priliki, izkazati hvaležnost deželi, ki mu je dala, česar mu ni mogla dati domovina: svobodo in vsakdanji kruh. In ta dolžnost veže ne samo one, ki so postali dr žavljani, ali pa one, ki imajo samo prvi državljanski papir, ampak tudi one, ki nimajo niti prvega, niti drugega papirja, ki so še podaniki dežel, s katerimi so naše države v vojnem stanju.
Amerika bo zmagala in mora zmagati. In ta Amerika se ne bori za lastne koristi, marveč za kdristi in dobrobit tlačenih narodov, da raztrga okove, katere so kovale in še kujejo nemške dinastije in da da teptanim narodom pTosto pot do svobode in sreče, za kar so bili ustvarjeni.
Zato pozivam član? K. S. K. J., da sleherni pomaga po svoji moči bojevati boj za pravice posameznika in narodov, s tem, da posodi
vladi_četrto vojno posojilo, da bo končala boj sebi v čast in v čast
in blaginjo vsem tlačenim narodom, med katerimi smo tudi mi Slovenci.
Sklicujem se na vašo čast in penos — vas državljanov in na domoljubje nedržavljanov in prepričan sem, da nikdo ne bo zamudil dane prilike — pokazati svojo hvaležnost, da ga ni v naši Jednoti, ki ne bi s ponosom pristopil in posodil vse svoje moči, da dobimo zmago, da bo zasijala zlata svoboda njemu in dragim na domačih tleh.
PAVEL SCHNELLER,
gl. predsednik K. S. K. J.
mestiti v civilnem industrijskem, ali domačem življenju; od vseh teh je uspeh naše armade ravno tako odvisen, kakor od samih bojevnikov na fronti.
Pomniti je pa, da se morajo vsi registrirati, da bo mogoče vojaškim oblastem kasneje iubirtti sposobne in zmožne in da bodo imele te oblasti na rokah vse informacije. To bo naša zadnja demonstracija lojalnosti, demokracije in dobre volje do zmage; naša svečana vest celemu svetu, da stojimo obsolutno vsi složni za naše skupne namene.	•
To je torej klic k dolžnosti za vsakega zvestega moža v nasi domovini, kateri se bo vsakdo gotovo odzval s ponosom in zavestjo da, če bo ravnal tako, bo doprinesel vsak posameznik svoj delež obrambe za veliko stvar, za katero bije vsako plemenito srce in ji ponuja svoje najvišje delovanje."
eno vsem obsojencem prizivno pravico do višje instance.
Socialisti zopet v škripcih. Jugosl. Socialist. Zveza tudi prizadeta..
44List 44Chicago Daily News" je priobčil dne 29. avgusta senzacionalno vest, da so zvezni agent je zaplen ili v u rad i li HTmfTsocial i-
Neosnovane govorice -tajnika McAdoo. Washington, D. C., 30. avgusta. (Po Official Bulletin.) Državni za-kladničar McAdoo je dal v javnost sledečo uradno izjavo:
stičnih zvez in drugih zloglasnih organizacij nad 2,000,000 tiskovin, cirkularjev in brošur, katere so te pošiljale po pošti, da l)i zanetile listajo med ljudstvom.
V to so zapletene številne socialistične organizacije in njih gl. uradniki in sicer: I. W. W., Socia-lit Party, The Dill Pickle Club, Int. Radical Club, A. Dreifus Socialist party, list 44Solidarity" 1. W. W., Slovak federation, South Slavic Socialist federation, (Jugoslovanska Socialistična Zveza), judovska, Skandinavska, ogrska, finska in italijanska Socialistična Zveza, list 44 The Kye Opener" in Izjava nekaj drugih sličnih zvez.
Slov. Rep. Združenju čestitamo, kem ima pridruženo tudi Slovensko Jugoslovansko Socialistično Zvezo. .Morda bosta delegata te zveze na konvenciji S. R. Z. dne 13.
agentje pričeli širiti med našim ljudstvom uporno propagando, da bi zasejali nezaupanje pri onih, ki imajo kaj denarja naloženega v raznih ameriških bankah, češ, da ga bo vlada Združenih držav zaplenila s tem javno izjavljam, da so vse te govorice neosnoVane in naravnost absurdne. Da se bo vsem onim polegel tozadevni strah vsled teh govoric, ponavljam opetovano, da so te vesti popolnoma neosno-vane." ^
93 pristašev I. W. W. obsojenih.
Dne 30 .avgusta je bilo pred zveznim sodnikom Landis-em v
pomislekih bodo dotičniki spozna-j chicagu obsojenih 93 pristašev li, da je potreba poleg vseh že do-doprinešenih dejanj za domovino sedaj doprinesti nove čine v svrho njih lastnega življenja.
Ti se gotovo zavedajo sigurnosti sedanje narodne vojne, kako potrebna je mobilizacija in zbiranje naših potrebščin vsake vrste. Ti bodo smatrali ta poziv za najbolj važni poziv njihovega življenja in se bodo torej temu pozivu domovine tudi radi ozvali.
Samo en del onih, ki se bodo sedaj registrirali — bode poklicano pod orožje.
Vsi oni, ki niso telesno zmožni bodo oproščeni; oproščeni bodo tudi inozemski podaniki, oni, katerih se ne more oprostiti njih sedanjih odgovornosti; pred vsem
sicer 1 leto zapora v ječi. Poleg pa oni, katerih se ne more nado
44Ker se me je opozarjalo na j septembra svojim t ova riše m-reši dejstvo, da so najbrž tajni nemški j teljem slovenskega naroda v domovini povedala kaj bolj podrobno o tej preiskavi. Za nadaljne informacije naj se rojaki obrnejo na okrožnega pravdnika (District Attorney) Clyne in poštnega nadzornika (Inspector). Stuart-a v Chicagu.
Vladno priznanje K. S. K. J.
Ko je državni zakladniški department zvedel, da namerava naša K. S. K. J. kupiti za $100,000 bondov Svobode četrte izdaje, je razposlal tozadevni publikacijski urad vsem številnim listom, ki skanini v tujih jezikih primerno obvestilo,i ki naj bi služilo v zgled tuttf raznim • drugim podpornim organizacijam. Zaeno je ta urad omenil tudi 44Prvo katol. slovaško žensko Jednoto", ki bo kupila za ravno toliko svoto prihodnjih bondov Svobode. Napis tega uradnega naznanila se glasi v angleščini: 4 4 Our foreign bom and the Fourth Liberty Loan. — Slovak and Slovenian National Organizations take the lead". (Naši inozemci'in Četrto posojilo Svobode. — Slovaška in slovenska narodna organizacija na čelu.) Zaeno je tej objavi dodana tudi resolucija gl. odbora K. S. K. J. z dne 25. julija 1918, s katero se pooblašča gl. predsednika, sobr. P. Schnellerja in predsednika nadz. odbora, sobr. Josip Dunda za nakup tolike svote posojila Svobode. To resolucijo
zloglasne organizacije Industrial Workers of the World (I. W. W.) Spoznani krivi prestopka rovanja proti vojni so bili že pred nekaj dnevi; ta dan je sodnik le izrekel kazen, ki je vsled tega vsakega posameznika zadela. Izmed 100 obtožencev je bilo 93 obsojenih in samo 7 oproščenih.
Prvi izmed teh je bil obsojen glavni vodja in duša I. W. W. znani William D. Haywood in sicer na 20 let ječe ter plačilo $6.000; ta kazen je zadela še 14 njegovih so-drugov; na 10 let je bilo obsojenih 33 zatožencev, na 5 let 33, in na 2 leti 12.
Vsi obsojenei so vzeli to občutno kazen bolj hladno k srcu, pred vsem pa glavni sokrivec .Hay-
wood. Sodnik Landis je dovolil za- bomo priobčili v slovenskem in
angleškem jeziku v prihodnji številki. — Pri tej priliki opozarjamo vse članstvo K. S. K. S. na današnji poziv gl. predsednika K. S. K. J., ki je priobčen na tej strani lista.
Blagoslovljenje nove slovenske cerkve v LaSalle, m.
Naša sosedna slovenska naselbina LaSalle, 111. bo zapisala letošnji dan 1. septembra z zlatimi črkami v svojo zgodovino.
To je bil narodni praznik in dan svečanosti za vse tamoš-nje požrtvovalne katoliško misleče Slovence in Slovenke, dan blagoslovljenja nove krasne cerkve sv. Roka, ki stane okrog $35,-000.
Vreme za to slavnost je bilo kakor nalašč nad vse krasno in lepo. To in pa prijateljstvo do naših LaSailčanov je privabilo na slavnost na stotine in stotine Slovencev v LaSalle, od blizu in daleč. Pred vsem gre priznanje vrlim Jolietčanom, ker so se tega slovesnega dneva udeležiti v tako ogromnem številu računa se, da je prihitelo na to slavnost v 7 'special" karah okrog 800 Slovencev in Slovenk iz Jolieta. Vsled povabila so se udeležili tega blagoslovljenja tudi štirje glavni uradniki KSKJ. sobr. Jos. Zalar, John Grahek, Dr. M. J. I-vec inJ^Dupdft. Tudujre&ik Glasila se je odzval tozadevnemu povabilu.
Po blagoslovljenju cerkve je držal vernikom krasen nagovor Rt. Rev. Dunne, škof iz Peorie, ko je dospela velika parada na svoje mesto. V tej paradi smo videli 24 zastav; v paradi je korakalo kakih 1500 oseb z dvema godbama. Prvo slovesno peto sv. maš? je daroval v novi cerkvi Rev. P. V. Šolar, profesor na St. Bede College v Peru, 111. ob asistenci 6 duhovnikov. Slavnostno pridigo je imel Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. iz New Yorka. Krasno je bilo tudi petje na koru znanega cerkv. pevskega zbora sv. Cecilije iz Jolieta. Po dovršeni slovesni službi božji se je zbralo ljudstvo v Olympic parku na velikem cerkvenem pikniku, da se med se-bojno poveseli in raduje velikega dneva. Gotovo bo ostal ta dan vsem vdeležencem v prijetnem spominu.
Inozemske vesti.
Nemci doživljajo vedne večje poraze.
Z angleško armado v Franciji,
31. a v g. — Poroča se, da so angleške čete pri Lys prisilile sovražnika, da se je moral daleč nazaj umakniti v bližini Kemmel nasproti Bethune. Umikanje Nemcev zavzema vedno večji obseg.
Fldmaršal Haig je danes napadel precej močne sovražne utrdbe v Marienes gozdovju med Ba-paume in reko Somme.
Dalje se poroča glavnemu ar« madnemu Stanu, da so Angleži zavzeli najbolj važno in znano strategično točko ob Ypres hrib Kemmel; boj za to hrib je trajal neprestano že od meseca aprila tekočega leta. Jednako je nekaj čet feldmaršala Haiga tudi potisnilo sovražnika z gore Mont St. Quentin, poldrugo miljo severno oddaljeno od Peronne. Angleži i-majo sedajNv svojih rokah vas Dram outre in La Coutore v bližini Loere in Bethune. Nemci so se morali tudi umakniti vsled naših napadov istočno od Clery; St. Servins in Eterpigny.
Važna postojanka Peronne padla.
London, Anglija, 1. sept. — Peronne, glavno nemško ofenzivno središče v Pika rdi ji je padlo da-
nes nam v roke; na južni strani tega mesta so pa Francozi potisnili sovražnika Čez reko Somme r razdalji 7 milj; tudi vas Bulle-court je zavzeta.
V Flandriji ho se pri Lens zavezniki pomaknili za 3 milje naprej. Severno in iztočno od Sois-sons francosko- ameriške čete i-stotako vrlo napredujejo, ker so že obkolile vse pozicije pri Che-min des Dames, Crey au Mont in Coucy le Chateau.
Hindenburgova črta pretrgana.
4 FeW maršal Fochova armada ge na obeh straneh dospela in pretrgala Hindenburgovo črto tako da bo Sovražniku nemogoče priti nazaj v svoje stare pozicije. Pri Bullecourtu so si Angleži osvojili mnogo vasi in tako raztegnili svojo ofenzivno črto na severni strani.
Pri zavzetju trdnjave Peronne so se osobito Avstrilci hrabro obnesli, ker so leti prvi vkorakali po krvavi bitki v to mesto.
Amerikanci na belgijski fronti.
London, Anglija, 1. sept.—Med
Ypres in Soissons je pripisovati zaveznikom zopet sijajne zmage. Prvič v zgodovini sedanje vojne se Amerikanci borijo na belgijskih tleh. Zavzeli so namreč vas Voormezeele, ki je ena izmed naj-Irotj" "TOtnftr- fctiirfisgrpnih postojank ob reki Ypres. Amerikanci so tesno sovražniku za petami, ter ga podijo čez mejo.
Izgube Nemcev.
London, Anglija, 1. sept.—Angleži So tekom avgusta tekočega leta odvedli v jetništvo 57,318 nemških vojakov; zaplenili so tudi 657 topov, 5750 strojnih pušk in 1000 zakopnik možnarjev. Tako se poroča danes uradno iz glavnega vojnega stana.
Burian bo odstopil.
Amsterdam, Holandsko, 1. sept.
— Dunajsko časopisje poroča, da je stališče avstro-ogrskega zunanjega ministra, •baron Burian-a zelo omajano in da se vsled tega pričakuje sleherni dan njegovega odstopa. Do tega bo Burian privedlo pereče poljsko vprašanje in splošno protigibanje avstrijskih Slovanov, ki zahtevajo odcepitev od habsburške krone.
Krvavo početje boljševikov.
Amsterdam, Holandsko, 1. sep.
—Listu "Berline Tageblatt" se poroča, da se boljševiki in člani Rdeče garde v Rigi umorili ta^ mošnjega pravoslavnega nadškofa in Sterilno duhovnikov.
Nikolaj Lenin umorjen?
London, Anglija, 1. sept. — Nikolaj Lenin, vodja boljševikov, ki je bil minuli petek napaden v Moskvi je umrl vsled prizadetih ran. Tako se poroča semkaj preko Ko-danja.
Napadalec Lenina je bila neka ženka, ki je pripadala k.socialistični revolucionarni stranki, ta stranka je spravila s pota tudi nemškega feldmaršala von Eich-horn-a in grofa Mirbach-a.
Ko se je označeni dan Lenin vračal od neke seje, sta ga ustavile dve ženske na cesti, katere so se pričele z Leninom pričkati radi neke živilske postavne odredbe. Med tem je ena izmed deklet pomerila na nasprotnika ter oddala nanj 3 strele; dva izmed teh sta bila smrtonosna.
Litvanski kralj.
London, Anglija, 1. sept. —
Kodanjski 'Exchange Telegraph' prinaša vest, da se je določilo vojvodo Viljema od Uracha kraljem nove Litvanije, ki bo živel v prestolici Vilna.
■ - wn v.- ■■!

Is urada tajnika dr. sv. Štefana
ftvr 1. K. 8. K. J. Chicago,
m.
Vse člane našega društva s tem ujudno prosim in opozarjam, da
bi se izvolili polnoštevilno udeležiti prihodnje redne mesečne seje ki se vrši v soboto, dne 7. septembra zvečer v navadnih prostorih.
Ta večer bodemo razvili Službeno zastavo društva (Service flag) v počast in spomin 16 članom našega društva, ki so v vojni službi.
Pridite torej na to sejo vsi, od prvega do zadnjega.
Sobratski pozdrav v
Math drill, tajnik.
le ostani za enkrat doma, ker tudi tvojo ženo veže dolžnost, da saj enkrat, k večjemu dvakrat na leto pride k seji.
Ali pa pripeljite vaše ptičke s sabo, da jih zavarujete v mladinski oddelek K. S. K. J. S tem storite dobro sami sebi, poleg tega pa pomagate še napredku naši čislani K. S. K. Jednoti.
Dalje opozarjam vse one članice, ki ne plačujejo redno svojih asesmentov, da naj to zanaprej bolj točno upoštevajo. Katera bode zanemarjala svojo dolžnost, bo suspendirana in naj posledice sama sebi pripiše.
Sestrski pozdrav,
Antonija Kos, tajnica 702 N. Holmes Ave.H
NAZNANILO.
»
Vsem članom in članicam dr. sv. Cirila in Metoda štev. 59 K. S. K. J. v Eveleth-u, Minn., kateri so prizadeti radi neopravljene velikonočne dolžnosti se naznanja, da se naj pobotajo z duhovnim voljem K. S. K. J., ter ostalim gl. odborom K. S. K. J. In nikakor ni treba se groziti podpisanemu; v resnici rad ne vidim, da se članstvo krči pri društvu in jednoti, ampak v tem oziru so si omenjeni sami krivi, ne pa društveni odbor, kakor se sodi od vas.
S tem vas opominjam, da pazite kaj govorite. Zakaj, ako bo-dern še več slišal teh vaših groženj, katerih se prav nič ne bojim, bodem sodnijsko postopal z vami; toliko si zapomnite, da ne bodete mislili, da sem vaš norec. Nadalje svetujem vsem tistim, kateri so tekali okoli advokatov in grozijo s tožbami, samo toliko, da naj tožijo K. S. K. Jednoto po njenih uradnikih in nikakor pa ne dr. sv. Cirila in Metoda št. 59, zakaj v tem jih bode stalo denar in naj ne mislijo, da si bodo delili društveno blagajno. Z društveno blagajno so samo člani, kateri so na dobrem stališču gospodarji in to samo v svrho plačil bolniške podpore in drugih potrebnih društvenih stroškov.
Sicer obžalujem da je toliko naših članov prišlo do tega, da se bojijo pokazati, da so katoličani, ne vem kaj je krivo temu ali je "Bifigo," ali "žvižga vec t"
Dragi bivši sobratje! Kaj je res tako teždvno iti k spovedi? V petih minutah, pa je vse storjeno. Zakaj pa kadar, katerega za vrat pritiska, brž kriči za duhovnika, pa si naj bode še takšen narodnjak? (odpadnik) ako se zdrav ne boji vraga, se ga tuditakrat ni treba. Upam, da se bode kateri še premislil, oziroma spokoril, ter prišel zopet nazaj pod zastavo K. S. K. J.
Opozarjam člane, da odzdaj zanaprej prihajate trezni k društvenim sejam in ne vinjeni, zakaj s takimi člani se bo strogo pošto palo.
Upam, da ste me razumeli. Kaj več ob priliki.
Z bratskim pozdravom vaš vedno udani Martin Bhukle, zastopnik dr. sv. Cirila in Metoda štev. 59 K. S. K. J Eveleth, Minn. /
NAZNANILO.
Iz urada društva Vit sv. Martina štev. 75, La Salle, 111. se naznanja vsem članom, da je porotni odbor dne 21. avg. prestavil mesečno sejo v cerkveno halo na Crosatt 6 Str. ker je to zahtevalo tri tretjine članstva; torej zdaj mislim, da pridete vsi na sejo, ker zdaj ne bo izgovora, da tja^ ne grem; vedite pa tudi pravila, da kateri ne bi prišel 3 krat na redno sejo, se kaznuje z globo označeno v pravilih.
S sobratskim pozdravom Josip Barborich, tajnik.
NAZNANILO
društva Sv. Ane K. S. K. J. it. 134, Indianapolis, Ind.
Vsem članicam društva sv. Ane št v. 134 Indianapolis, Ind. se naznanja, da je društvo na zadnji mesečni seji dne 11. avgusta sklenilo, da se mora vsaka članica, pripadajoča k zgoraj omenjenemu društvu vdeležiti prihodnjega zborovanja dne 8. septembra, ker imamo važno stvar za rešiti.
Pridite na prihodnjo sejo, da boste vedele, kaj bomo sklenile. Ni se trel?a vedno izgovarjati. .Jaz ne morem iti, ker ni moža doma, ker moram na otroke paziti. Mož
NAZNANILO.
Naznanjam Članicam društva sv. Rozalije št. 140 K. S. K. J. v Springfield, 111., da bo v nedeljo, dne 8.sept. sv. maša za vse žive in pokojne članfce našega društva in sicer o]) 7. uri zjutraj. Ker je praznik naše društ. patrone sv. Rozalije dne 4. sept. bi se članice na delavnik ne mogle udeležiti sv. maše, zato bo pa ista prihodnjo nedeljo. Ob enem bo tudi spoved za članice v soboto zvečer in v nedeljo skupno sv. obhajilo.
Torej, drage mi sosestre, udeležite se gotovo vse v nedeljo sv. maše, ker se bo brala samo za naše društvo, da se priporočimo ta dan naši zaščitnici sv. Rozaliji.
Ob enem tudi prosim, da se udeležite kolikor mogoče polnoštevilno prihodnje mesečne seje. S sesterskiin pozdravom
Marija Barborič, predsednica 1504 So. 15 Str.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Mihaela, št. 163 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa.
S tem prosim vse člane našega društva, da se udeležijo prihodnje seje, ki se vrši dne 8. septembra t. 1. kajti na tej seji imamo več važnih točk na dnevnem redu. Glavna stvar bode pa na tej seji', da se domenimo glede nameravane proslave pri razvitju naše nove društvene zastave. Pridite torej na prihodnjo sejo vsi od prvega do zadnjega,
Bratski pozdrav
Thos. Belanič
tajnik.
Cleveland, Ohio.
Nimam poročati nič veselega. Dasiravno smo imeli mir pri društvu sv. Vida št. 25 K. S. K. J. precej časa pred belo ženo, ali — smrtjo, se je sedaj zopet povrnila in nas presenetila z naglo žrtvijo, katero si je izbrala da zadostuje svojemu maščevanju. To pot si je izbrala za svojo žrtev enega izmed starejših članov društva sv. Vida in starejših naseljencev ele-velandske naselbine in sicer Jerneja Blatnika, tu vsem dobro znanega moža, ki je ravno obhajal svoj imendan, gotovo nič hudega sluteč, ker je šel še prejšnji večer v tovarno na delo in zjutraj je šel še na trg. Popoldne v soboto dne 24. avgusta se je pa izrazil da bo umrl. Šel si je po vode, pa se je pri tej priliki zgrudil v družbi žene in otrok mrtev na tla, zadet od srčne kapi.
Pokojni. Jernej Blatnik je bil doma iz Ponikev pri Vidmu na Dolenjskem. V Ameriki je živel 27 let. Tu zapušča soprogo, 3 odrasle hčere in 3 sinove, izmed katerih je eden pri vojakih v Camp Custer, Michigan.
Društvo sv. Vida je priredilo lep pogreb pok. sobratu v torek dne 27. avgusta dop. Naj v miru počiva!
O.
Kenmore, OLio.
Gospod urednik:—
Prosim, da mi dovolite, da se tudi jaz enkrat oglasim v našem priljubljenem listu, ker želim nekoliko popisati razmere našo male naselbine, Kenmore, Ohio.
Tukaj nas živi približno 100 Slovencev in Slovenk. Delamo po različnih tovarnah, največ po fa-brikah za gumij (Rubber Works) Zasluži se še precej dobro; to nipra tudi biti v teh kritičn:'i časih, ako človek hoče, da se pošteno preživi.
Cenjeni mi rojaki in rojakinje! Večkrat čitam naše slovenske liste o razmerah našega zatiranega naroda, o borbi Slovencev v stari domovini itd. Vsi se še radi spo-
kor čitam o ustanovitvi podružnic Slov. Narodne Zveze po Ameriki, bi bilo res želeti, da bi spadali
v to zvezo vsi ameriški Slovenci. Sedaj je treba delovati in kaj žrtvovati, d8 bo enkrat naš jugoslovanski narod, osvoboden izpod habsburške bande,"
Vsa čast in slava na&emu vele-zasluženenp predsedniku Wilso-nu, ki se je zavzel, da hoče Amerika oprostiti vse x male zatirane rfarode. Tedaj bomo s ponosom in radostjo klicali: Živele Združene države in živela Jugoslavija!
Kar se tiče društvenih razmer v naši naselbini naj omenim, da smo nedavno vstanovili društvo sv. Alojzija št. 127 J. S. K. J. ki nam kaže lep napredek in slogo. Dne 10. avgusta je imelo to društvo svojo prvo veselico z veliko vdeležbo Slovencev in Slovenk tudi iz sosednih naselbin, Akrona in Barbertona. Posebna hvala gre društvu "Dolenje", S. N. P. J. in dr. Sv. Martina J. S. K. J. za o-bilno udeležbo ter vsem, ki so nam kaj pripomogli k lepemu u-spehu.
S sobratskim pozdravom' do vsega članstva K. S. K. J., posebno pa do naših vrlih mladeničev — sinov strica Sam-a, ki se borijo za svobodo onkraj morja.
Alojz Miser, član dr. št. 110. K. S. K. J.
JUGOSLOVANI ZA JUOOSLO-VANA.
Pisma naših članov
vojakov.
? —
Pittsburgh, N. Y.
Cenjeno uredništvo: —
Poletje nadaljuje s svojo kruto neusmiljeno vročino,—toda kljub svoji strogosti se počasi nagiba k svojemu koncu, — kakor nemška slava in imoč! — Nemci že sedaj priznavajo ameriško moč na bojni fronti, pred katero morajo u-mikati svoje barbarske kremplje in njihove s nedolžno krvjo one-čaščene težke pete. — Kaj bo že neki prihodnjo spomlad ko bo zrlo ene 3 do 4 miljone "Yankeetov" Nomcem v obraz?
Ravno danes je imel dopoldne tukaj general B. pregled čet v tu-kajšnem taborišču. Zatem je imel iz vežbališkega balkona precej dolg nagovor na nas. Med drugim je rekel: "Fantje ko boste dospeli na bojno polje, nasproti sovražniku, kateri je uporabil že vsa sredstva poslužujoč se najgr-,ših in najpodlejših ki jih pomni svet in zgodovina. Vaša misel naj bo samo ena in ta je kako pokončati sovražnika in ga uničiti in tako onemogočiti za nadaljno bojevanje. — Če bo vas kdaj kaka misel odvračala, da ne bi nastopali ostro in z vso silo proti sovragu, tedaj se opomnite na oni dan ko so "Huni" potopili " Lusitani jo ", kjer so nedolžni otročiči zgubili svoja življenja in druari. — Spomnite se nesrečne Belgije, Poljske, Srbije in drugih žrtev, katere je pokončal neusmiljeni nemški barbar.—In to bo podvojilo vašo moč in vam dalo novo energijo za na-daljni boj, ako se nahaja Vaše srce na pravem mestu!
Nemci so mislili, da so že premagali ves svet tedaj ko so iznašli "dušeči plin". Toda Nemčija bo vsa razočarana stala na svojih petah, ko bo Amerika pričela s svojo pravo ofenzivo na Francoskem prihodnjo spomlad kjer se bodo rabila neka sredstva kojih Nemčija še nikdar imela ni!"
Mož ni povedal fyaka sredstva se bo rabilo, ali vendar lahko se razume da Amerika prekaša daleč Nemčijo dandanes.
Posebno zadnji mqsec so Ameriški strokovnjaki iznašli oziroma izboljšali maske za ali proti dušečemu plinu.	t
Ko sem vam zadnjič bil opisal nekoliko masko proti dušečemu plinu (gas mask) tedaj so rabili še stare maske, katere so bile tako narejene, da se je moglo dihati samo čez usta in nos je bil popolnoma zeprt po dveh tako urejenih ščipalnikih.
Nove maske so pa popolnoma drugače; difteš lahko čez nos ali čez usta kjer ti bolj ugaja.
In vsakikrat ko dihneš iz sebe, gre zrak naravnost pod vratom skozi zato prirejeno pleščasto cev, skozi katero gre samo ven zrak, a notri ne mora. Notri se pa u-dihava zrak ravno tako kot skoz prejšnjo skozi neko kemično tekočino, katera očiščuje zrak strupa.
Sobrat John Jerich.
Najbolj je bilo smešno zadnji teden, ko nas je učil in predaval kako rabiti maske neki priletni in že bolj stari "captain" (stotnik).
Med drugimi je rekel sledeče:
"Častniki in podčastniki imajo z tajakimi vedne sitnosti kjer ne izvršujejo svojih vaj in predpisov tako kot je predpisano.
Toda pri dušečemu nlinu je pa drugače, če tukaj vojak samo enkrat ne naredi tako kot se zahteva, se namesto kazni, kaznuje sam s smrtjo,kajti en sam požirek dušečega plina ga vrže v takojšno omedlevico in potem — z Bogom za vedno. In častnikom t.i potreba takih vojakov kaznovati radi neubogljivosti.
"Mož jo je tudi 'pogruntal'—je pač eno delo "prišparano" potem !
Drugih novic pa skoro ni za sedaj, kakor, da jo bomb vsak čas odrinili "Over there".
Kaj več, ako učakam — iz bojišča.
S pozdravom ostajam do vseh u-dani sobrat
John Jerich.
Evanston, 111. 20. avg. 1918.
Spoštovani sobrat urednik :—
Jaz, nižje podpisani vas prosim, da bi priobčili mojih par vrstic iz njojega potovanja iz Joli-eta v Evanston, Tli., ker sem tudi jaz sedaj nastopil vojaško službo vsled česar sem pod oblastjo strica Sam-a.
Še 5. junija t. 1., ko sem se dal registri]ati mi je prišlo na misel, da bo treba kmalo "ajnrikati", kar se je tudi v resnici zgodilo. Dne. 15. avgusta, ravno na Velike maše dan sem že dobil pozivnico. Res so bile dolge ure od onega dne do sedaj, ali bile so tudi nagle ko je napočila ura ločitve in slovesa iz mojega rojstnega kraja, od. mojih ljubih starišev, od brata, sestre, od moje cele žlahte, od sosedov, od nepozabljenih prijateljev in mojih tovarišev.
Pri tej priliki se vsem tem še enkrat zahvaljujem, posebno pa še Antonu Markeleu in mojemu bratu George, ker sta imela naj -več sitnosti in skrbi ko sta mi pre skrbela tako lepo odhodnico s pomočjo sorodnikov ni, prijateljev. Hvala tudi vsem znancem za izročeno spominsko darilo; tukaj mi vse prav pride, posebno še taka stvar, katero sem dobii od mojega bunč-a."
In še nekaj bi rad omenil. Ko sem 15. avgusta, na dan mojega odhoda stopil s svojim bratom v urad K. S. K. J., da se poslovim od glavnega tajnika, Mr. JovS. Za-lar-ja, mi je ta izročil lepo spominsko darilce v imenu vsega članstva KSKJ. Hvala istyena torej za tako lep dar vsem članom in članicam naše dične Jednote; to darilo bom obdržail v trajnem in lepem spominu.-Zaeno se tudi prisrčno zahvaljujem čast. šoUki sestri Ferdinandi in sestri Sekundi za navdušene besede pri slo/e-su, ko sean jih obiskal. Posebno lepa hvala č. sestri Ferdinandi, moji večletni učiteljici šole sv. Jožefa, za lepi spominski dir. Hvala preč. g. župniku Rev. John Plevniku za njegov lepi nauk ko sem se zglasil v župnišču pred odhodom.
Tukaj se mi prav dobro godi. Imamo dosti hrane in mleka za pijačo; skoro vsako jutro nam dajo na mizo "pan keke". Prišlo nas je semkaj dosti vojaških novincev, med katerimi sem jaz edini Slovenec. Sedaj se bom lahko med temi tovariši še bolje angleščine privadil. Katoličanov nas je tu več kot drugih. Kraj, kjer se nahajamo se imenuje Northwestern University Trainning Detachment, Hatfield House. Tega pa ne vemo, čt bomo dolgo časa tu ostali, ali ne; pred vsem se bo treba učiti risati za \4>jne svrhe. — Čez čas se bom zopet kaj oglasil, če bo prilika.
Sobr. Jos. Klemenčič.
Še nekaj bi kmalu pozabil, zahvaliti se vsem mojim pri jo i e-ljem, katere so moji stariši pridobili po So. Chieagi in Veliki HL:lii-cagi ko sem bil meseca junija na počitnicah pri moji teti omoženi Oklešen. Hvala vsem za prijazni in gostoljubni sprejem ter postrežbo. •	'
K sklepu tega dopisa se še enkrat prav lepo zahvalim vsem skupaj vsem prijateljem i.i vsemu članstvu ter pozdravljam vse sobrate in sosestre sirom Amerike.
Josip Klemenčič, m<
slovenski vojak . Član društva Vit. sv. Jurija št. 3. K. S. K. J.
Lokalne vesti.
—	Dne 29. avgusta je umrla v okrajni bolnišnici v naši naselbini dobro poznata in priljubljena rojakinja Mrs. Pavlina Vint ar v starosti 35 let. Prestati je morala jako nevarno trebušno operacijo, vsled katere je tretji dan podlegla.
Pokojna rojakinja je bila doma iz Polhovega Gradca na Kranjskem iz znane Riharjeve hiše. Semkaj v Ameriko je došla pod 17 leti, ter je živela prvi čas v Cle-velandu; zadnjih 15 let pa neprestano v Chicagu. Zapustila je neutolažljivega moža Louis Vintar-ja in četvero otrok v starosti 15, 8, 6, 4 let. Pokojnica je spadala k društvu sv. Neže št. 82G W. C. O. F. kjer je opravljala ves čas, od vstanovitve društva posel finančne tajnice. Bila je tudi članica Zveze Jug. Žena in Deklet, podr. v Chicagu.
Pogreb se je vršil minuli ponedeljek i/ hiše žalosti na 2028 W. 21 Str. v slovensko cerkeev ter ni Resurrection pokopališče na Su-niitt, 111.
Članice dr. Sv;. Neže so zapele svoji pok. tajnici v cerkvi nad vse ganljivo novo žalostinko za pok. društvene člane "Blagor mu".
Iskreno sožanje družini Vintar. Pokojnici naj bo lahka tuja žemljica !
—	Vsem tajnikom in tajnicam raznih slovenskih društev iz Chicago in bližnje okolice se naznanja, da je vodstvo Vojne razstave določilo soboto, dne 14. sept. dan za Jugoslovane in Čeho-Slo-vake. Vsled tega so prošeni vsi člani raznih društev in Zvez iz Crisaga, d,a naj se udeležijo Vojne razstave dne 14. sept. in ne na nedeljo 15. sept, ker ta dan je odločen za Po^ake, Ruse, Ukrajince in za splošno, ker bo zaključni dan razstave.
Marčanja, ali parade ne bo ni-kake. Vsak društvenik ali posameznik naj se pelje v Grant park (blizu Van Buren Str. in Michigan Ave) kakor sam hoče. Vendar je želeti, da bi se vsi Slovenci u-deležili te razstave zvečer, ker točno ob 8 uri bo ofieijelni program Jugoslovanov (govor, petje in narodni ples "kolo") ob 9:30 bo pj videti razne prizore iz vojne, manevre itd. Vsakdo naj pride na razstavo že ob 6ih zvečer da si bo lahko ogledal do 8 ure zanimive stvari, ki bodo ondi razpostavljene. Tribuna, ali oder za pevce j° na desni strani pri vhodu. Torej Slovenci in Slovenke, ne pozabite, da je Jugoslovanski dan v soboto, dne 14 septembra zvečer.
—	S tem uljudno vabim in prosim vse članice Zveze JugOsl. Žena in Deklet, Chicago, 111. da se izvolijo zanesljivo udeležiti prihodnje redne mesečne seje, v četrtek dne 5. sept. zvečer v navadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo več jako važnih točk; pred vsem pa glede našega nastopa na Jugoslovanski dan (14. sept.) pri Vojni razstavi v Grant parku. Pridite torej cenj. sosestre vse na prih. sejo! — Helena Kušar predsednica.
John R. Palandeeh, urednik in
Izdajatelj srbskega lista "Jugoslavija" v Chicagu, kandidat za člana odbora okrajnih komisarjev lojalistične republikanske stranke, na Kd. F. Brundagejevem ti-ketu, je že vec let obče znana o-seba med vsemi tujimi narodi v Chicagu v^led njegovega uspešnega delbvanja za civilne in narodne koristi vseh inozemcev. Označeni je osobito marljivo deloval v Varstveni ligi za izseljence (Immigrants Protective League); v raznih pododborih civilnih klubov v korist izseljencev si je pridobil srca skoro vseh v Chicagu živečih inozemcev. Najbolj važno njegovo delo za koristno stvar je bilo proučevanje in invest igacija stanovanjskih in življenskih razmer v okrajih, ki so naseljeni z inozemci, ko je bil označeni pred leti za načelnika od "Department of Social Survey of the City of Chicago." Njegovo tozadevno poročilo se je z velikim zanimanjem čitalo v javnosti; vsled njegove preiskave je bilo uveljavljenih tudi vec tozadevnih postav.
Mr. Palandeeh je ta'jnik "Foreign Bom Citizens Committee" v Chicagu, ki ima v oskrbi delovanje za posojilo Svobode za Rdeči križ in za druge patri jot ične svrhe med ehikaškimi rnozemei.
Njegovo patrijotično delovanje in nastop za časa sedanje vojne sta splošno znana; omenili so jih večkrat tudi večji angleški listi našega mesta.
Mr. Palandeeh je osobito sposoben za službo, za katero se podaja, ker je lesno v zvezi z onim ljudstvom, v kojega korist spadajo tudi institucije podrejene v u-rad okrajnih komisarjev.
V nobeni drugi službi, bodisi mestni, ali okrajni v političnem življenju, bi. ne mogel biti kak mož v večjo korist delavcem, kakor bi bil ta kot okrajni komisar.
John R. Palandeeh.
Ime Mr. Palandech-a bo enajsto (11) na republikanskem balo-tu (volilnem listu) Pazite torej da boste dne 11. septembra t. 1. pri primarnih volitvah zahtevali republikanski balot na katerem označite križ (x) pred ime kanda-ta Mr. Palandech-a. Prigovarjajte tudi svoje prijatelje sodržavljane, d5 bodo glasovali zanj pri no-minaciii in volit vi. Ako boste ravnali tako bo gotovo*-v veliko korist za vse tujezemske državljane mesta Chicago. Jugoslovani volite Jugoslovana] — (Advertis.)
NE VDAJMO SE!
(Zložil Miroslav Villiar.)
Ne vdajmo se, ne vdajmo se! S Črnegore do Urala, Od Balkana do Triglaca Kliče krasna majka Slava: Slavjani, ne vdajte se, Ne vdajmo se, ne.vdajmo se!
Ne vdajmo se, ne vdajmo se! Kliče krasna majka Slava: Hajd Slovani, pristopite! Narod, krv in dom branite! Slavjani, ne vdajte se! Ne vdajmo se, ne vdajmo .se!
Ne vdajmo se, ne vdajmo se! Kliče krasna majka Slava: Za menoj! Jaz bom zmagala! Svoboda nam bo sijala! Slavjani, ne vdajte se! Ne vdajmo se, ne vdajmo se!
Nekateri ljudje trosijo po neprevidnosti — dolarje, med tem ko morajo težko delati za — cente.
KUPUJTE VOJNO VABČEVAL-NE ZNAMKE 1

Med _
Povest tirolskega
(Nadaljevanje.)
Čeprav bi bilo treba zdaj duhovniku samemu krepčila, vendar se hoče takoj vrniti, posebno ker ga opominja pozna ura k naglici, ako hoče priti de pred no-4jo domov. Lojze zadene skrbno v koc zavitega planšarja na rame, duhovni gospod pa si oprta Lojzetov nahrbtnik ter se opira na dolgo palico, da more varneje stopati.
Doli gre bolj .počasi, ko gori; trudnost se polašča župnika, pa tudi Lojze ne more s planšarjem na ramah korakati kakor po navadi Mnogo misli roji župniku po glavi, kako zvesto je planšar izpolnjeval svojo službo, kako je Bogu vdano živel, zdaj pa bo postal žrtev svojega težavnega- stana In ta Lojze tudi ni slabši, čeprav je neotesan in poldivji človek. Zares težko je tako-le obhajilo.
"Pazite, gospod župnik!" je naenkrat zavpil Lojze, pa v istem trenutku je že omahnil duhovnik v stran, ker v svoji zamišljenosti ni pazil na pot, ter se je valil po strmini nizdol. Hitro položi Lojze planšarja na tla in steče v orjaških skokih za župnikom, da bi ga ujel, predno se zadene njegovo telo na štrleče skale. Vsled hlapeeve hitre pomoči in neustra-šenosti se posreči rešitev in Lojze spravi župnika zoipet na noge.
"Ta bo še lepa," mrmra Lojze, ko pomaga duhovniku nazaj na stezo. "Drugič morate bolj paziti na pot, gospod župnik, in palico prav ralbiti!"
"Jaz sem nekoliko oslabel," reče duhovnik, "težavna hoja me je utrudila."
Lojze hoče planšarja zopet zadeti na rame, pa v tem hipu zasliši neko Ihropenje.
"Planšar umira, .gospod župnik!" zakliče hlapec.
Hipoma je župnik pri umirajočem, en sam pogled mu pove, da je človeška pomoč zastonj. Hitro moli molitve za umirajoče. Lojze pa kleči poleg umirajočega odkrit in pobožno šepeče očenaš za planšarjevo dušo. Tuleči veter odnaša njiju glasove, od sten bobnijo vode, megle krijejo grozno samotni kraj in tih dež rosi na tla. Šurnni ropot sprožnega kamenja budi strahoten odmev, v stenah prasketa, drčanje in pokanje doni skozi vedno gostejši mrak. "Ruquiescat in pace!" šepeče župnik ,hlapec pa moli: "Bog mu daj večni mir-!"
Kaj sedaj storiti? Mrliča ne smeta pustiti v tej gorski divjini; nazaj v kočo ga nesti bi bilo predaleč in preveč kasno, v mrzli koči prenočiti pa se zdi še trdnemu hlapcu prenevarno. Zmu-čeni župnik bi si še smrt lahko nakopal. Seveda tudi hoja navzdol ni brez nevarnosti, in dolga, hudo dolga je še pot do vasi, pa morata jo prehoditi.
Da bi bil župnik vsaj nekoliko varen pred padanjem, koraka Lojze spredaj z mrtvim planšar-jem na hrbtu; hlapcu je steza vendar bolj znana, in če gospodu izpodleti, bo padel vsaj na Loj* zeta, ki je dovolj močan, da ga vzdrži.
Srednje Ihitro stopata oba skozi noč, ki je medtem že nastopila. Nevarna in neprijetna hoja je bila to, ki je zahtevala skrajno previdnost in« pozornost vseh čutov. Čisto zmučen se vleče kurat le še s težavo naprej; vse moči mora zastaviti, da ostane tik za hlapcem, pa že zaostaja vedno bolj za njim. Večkrat je hotel poklicati za Lojzetom, naj gre bolj počasi; pa vselej se premaga, in ko hoče nazadnje od slabosti zavpiti, mu glas zastane in neslišno besedo pre vpije bobnenje peščenega plazu, ki se je bližal od zgoraj — tla se zamajejo duhovniku pod nogami, zemlja začne drčati pod njim in v gosti temi kurat ne moro videti, kam naj skoči, da pride na trda tla.
Bučenje nepričakovano nastalega plazu je hitro slišal hlapec, pa njegovo tenko "uho je čutilo, da gre bolj zadaj, da torej zanj ni nevarnosti. Pa vendar se obrne, kakor bi se hotel prepričati, če je župnik še tik za njim. Bog se usmili! Gospoda ni več!
Gospod, kje ste!" zavpije prestrašeni hlapec.
Odgovori mu grmenje plaza, ki ruje drevje in vse drvi s sabo. V istem trenutku se je vsulo ka-
menje čez spodmolate stene, kakor toča je prasketalo, zemlja pa ee je tresla pod udarci velikanskih skal.
-Zdaj gre za življenje l Lojze vrže mrliča od sebe in se reši v bližnji gozd.
V dolgi brazdi je šel strašni plaz v globoeino — kaj vse je pograbil s sabo, bo pokazalo drugo jutro. Votli udarci prsti in kamenega dežja spodaj v dolini kažejo, da je plaz prišel do konca. Grgraje se prerivajo valovi spodaj tekočega potoka skozi jez v dolgih, curkih pada 4ežak dež na nočno razdejano pokrajino.--
Naenkrat mu je jasno, kaj se je zgodilo ž njim; plaz ga je potegnil v dofino, pa usmiljeni Bog je čuval nad njim ter ga rešil strašne smrti. Še tiči duhovnik v prsti in produ in gorka kri mu teče z glave; duhovnik pridno rije s tresočimi se rokami in se nazadnje vendar izkoplje.
Kam naj se zdaj obrire? Tik njega bobnijo valovi narastlega potoka; smrt naznanjajo vsakemu, ki se jim bliža* Na plezanje po plazovih poti ni misliti, ob potoku grede bi šel zmeraj bolj proč vasi namesto da (bi se ji bližal. 'Poizkusiti trešba torej, kako bi se šlo upoševno navzgor; pa skoraj pri vsaki stopinji pade nazaj na mehko prst.
Po vseh štirih leze kurat navkreber in sopiha od napora, dokler ne doseže z rokami vlažne trave, po čemer za gotovo spozna, da je zunaj plaza. S kratkim vzdihom se zahvali Bogu za rešitev rz največje sile in obleži na mestu; moč mu je pošla. Da bi lezel v temni noči navkreber po silno strmem pobočju, na to še misliti ni; kako lahko bi se oklenil kake rahlo stoječe skale in iznova padel v globino.
Dež lije kakor iz škafa. Spodaj grmi razdivjana voda — vse je črno okoli njega. Nobena nit ni več suha na njem, mraz ga pretresa do kosti, prstje se mu zasadijo v rušo, da ne bi izpodrsnil, Npa kmalu mu od mraza otrpnejo in odpovedo.
Grozna noč!
Kaj ni to lučka, ki se premika semtetje kakor iskrica tam v višavi? Morda iščejo ponesrečenega župnika? Mar je šel hlapec vasčane klicat?
ILuči je vedno več, zdaj se prikaže tu ena, tam druga; pa oh! noben rešilni žarek ne sega doli! Ljudje iščejo vse previsoko gori; mislijo si pač, da ponesrečenec ni globlje doli; ee pa je, da je mrtev.
Kurat zakliče na pomoč; ker pa leži ob strmem pobočju, se ne more vzravnati pokonci in tako mu glas ne seže v zaželjeno daljavo. A ena lučka se vendar bliža, počasi, pa zmeraj bolj — hvala Bogu, Lojze s svetilnico^ išče po travi semtetje in prihaja nižje.
"Lojze, pomagaj!"
"Koj, koj! Že grem!"
Na dolgo zategnjen glas zadoni skozi noč in kakor vešče hite tudi kmetje z lučmi nizdol, dokler ne stoje slednjič v medli svetlobi o-koli župnika, ki je foil ves trd od mraza in mu je Lojze ravno pomagal Vstati.
Na dva moža naslonjen se vleče duhovnik navkreber. Skoraj nezavestnega ga prineso v župni-šče, kjer je debela kuharica v največjih skrbeh. Hitro zavre u-bogemu župniku vina, ki ga mora gospod izpiti kolikor mogoče vročega. Šele potem ne vleže k zasluženemu počitku.
II.
Za deževnim poletjem je prišla krasna jesen, na veliko veselje u bogih planincev, ki so zdaj vsaj otavo spravili suho domov, in jim je tako dobrotljivi Bog vsaj ne-, koliko olajšal veliko škodo. Kdor ima zdrave roke, izgine zgodaj zjutraj iz vasi in se vrne šele pozno zvečer s planinskih pašnikov s košem sena na hrbtu. Trdnejši kmetje prevažajo otavo na nekakšnih saneh domov, in še na tretja kovico se sme računati, če ostane vreme dlje časa tako lepo.
Ob takih dneh je vse tiho v samotni vasi; samo prav majhni o-troci, stari dedje in ženice ostanejo doma in počivajo ali pa vzamejo kako manjše delo v roke, ko likor jim slabotne moči še dopu -ščajo.
V pisanje
v svoji sobici in kadi k svoje p** pice. Skozi odprto okub vej« v sobo travniški duh; po rašah, ki so postavljene na oknu, ia$ejo medu pridne čebele, in semterfcje oblice cvetove kak okoreli čmrlj, potem pa spet odbrenči.	# *
Globoko resno je poetalo župni-kovo obličje od one viham® noči; V3led trpljenja, ki ga je uitt tisto noč, je res postal bolan, toda mila dost in planinski zrak pa skrbna postrežba so mu k maki pomagale na noge.
Kakor izumrla stoji vasica na rebri; daleč na okoli ni videti na samotni višavi nobene žive stvari. A glej! Po ozki stezi leze počasnih korakov navkreber nekdo, ki ga njegova obleka izdaja na prvi pogled za logarja.
In res je to dršavni logar iz trga tam v dolini, pa prihaja po 0-pravkih v samoto. V senci prvega poslopja post o ji mož in si oddahne, potem pa krene naravnost proti župnišču, da vpraša po gospodu.
Prijazno ga pelje kuharica v sobo do župnika, ki se ni malo čudil ob tem nenavadnem obisku.
"Cesarski gozdar pri župniku! Kako nenavaden dogodek!"
Vije norčujte se, častiti gospod! Pa šalo na stran! Moj obisk je služben, pa vendar tudi zaseben, zakaj imam neko prošnjo do Vas!'
Predno je še utegnil logar povedati svojo stvar, je poklical žup -nik kuharico, da naj prinese pri-šlecu kozarec vina. Žejni uradnik je parkrat prav dobro potegnil, potem je pa razložil svojo zadevo.
To je .bilo kimalu povedano, pa težje je kaj obljubiti; župnik mora reči, da se ne more utikati v take zadeve, kakor je lovska tatvina.
"Vi ne zahtevate od mene nič manj, kakor da se naj vmešavam v take sitnosti in Vam stikam za sumljivimi ljudmi ter jih prisilim s cerkvenimi pripomočki, da opu-ste svoje kaznivo in protipostav-no opravilo."
"Res je tako, pastiti gospod!"
"Ali pa imam jaz pravico do tega? Kaj mi>ne more reči zadnji hlapec: Kaj te to briga?"
"Naj le poskusi, hm...!" "Prosim, v hiši katoliškega duhovnika se ne kolne!"
"Oprostite, častiti gospod! Saj veste, da imamo mi gozdarski ljudje nečedne in zarobljene navade! Jaz pa vendar mislim, da dušni pastir more in mora porabiti svoj ugled za to, da spravi farane z o-pomini na pot čednosti in jih odvrne od gozda."
"Kaj bi ne bilo loije, če bi ujeli gozdarski in lovski pomočniki lovskega tatu in ga spravili pred sodišče?"
"Seveda, častiti gospod! Pa v tem slučaju, bi morali spraviti pred sodišče vse moško prebivalstvo, to pa ne gre kar tako!"
"Tako, kje je pa ta lepa soteska, kjer uganjajo vsi moški lov sko tatvino?"
"Pri Vas, prečastiti!"
"K-a-a-j? Jaz ne vem ničesar o tem! To ni mogoče!"
"Pa je vendar tako, kakor pravim! Vaša vas je v vsem kraju najhujše gnezdo lovskih tatov!'
"To ni mogoče!"
"Pa je vendar res, kaj hoče mo!"
"Jaz tega ne morem verjeti!... Pa če je res tako, potem je moja dolžnost, da jih začnem opominjati. Na to se lahko zanesete! Prijetno mi pa Vaše poročilo ni, gospod gozdar!"
"To Vam prav rad verjamem! Meni tudi ni prijetno; posebno ker moram priznati, da smo čisto brez moči proti prekanjenosti Vaših faranov. Razun tega bi moral imeti namesto dveh lovcev stotnijo' orožnikov, če bi hoteli vse polo-viti."
"Tako, tako! Pa kje je toliko tatov, imajo gotovo svojega poglavarja. Kdo je ta,?"
''Sum leti najbolj na nekega hlapca, Lojzeta po imenu."
"K-a-a-j? Moj Lojze, ta človek, ki ?ne je rešil, ko sem se ponesrečil v plazu, in je tvegal svoj« življe -je? Tisti Lojze, brez katereg* bi bil jaz izgubljen? Ta človek, ki »e ni bal za življenje, ko je šel po živino svojemu gospodarju? Ta Lojze... to ni mogoče!"
"Pa vendar je ravno ta najbolj prekanjen tat, kar jih je kdaj ro-govililo po tirolskih lovskih okrajih."
" To ml ne gre v glavo."
"Tukaj se ne da nifi dvomiti, prečastiti!"
(Dalje prihodnjič.)
svoje
MwM la mkfaile ilvljetje. - Spisal let. J«rlj Truk.
(Nadaljevanje.)
Ena vrsta otrok je pri tem v najnesreČnejšem položaju, namreč oni, ki so rojeni od starišev-pijancev. Že Plutarh je poznal to dejstvo, ko je zapisal: "Kbrii gl-gnunt ebrios — pijanec rodi pijanca." Kolikokrat se opazuje pri nekaterih otrokih neko čudno nagnenje do opojnih pijač že v nežnih letih. Tu imamo razlog ra to prikazen; prinesli so to n*. gnenje že na svet.
Ker ravno alkohol med dru&im posebno vpliva na človeško voljo, katero oslabi, je razvidno, da se ravno pri takih otrokih raznim drugim strastem in zločinom duri na steŽaj odprte, kar nam kaže sledeči slučaj.
Profesor Tillmann v Bonnu je zasledoval osodo neke žene, Ada Jurke z imenom, in njenega sorodstva in našel sledeče: A. Jurke se je porodila 1. 1740 in umrla začetkom 19. stoletja; bila je znana pijanka. Živela je brez posebnega posla; potepala se je po deželi in kradla; nje potomcev je skupaj 834 oseb. Na 709 so zasledovali življenje in njih osodo in prišli so do sledečih dejstev: 106 jih je bilo rojenih nezakonskih. 142 je bilo beračev, 64 jih je živelo v sirotišnicah, 181 žensk je izvrševalo nenravno obrt, 7fi mož kih je bilo obujenih zaradi raznih' zločinov in hudodelstev, od teh 7 radi umora. Ta družina je stala državo v teku 70 let več kakor 5 miljonov mark stroškov v kaznilnice h, podpore in neposredne škode. To je sad enega samega človek a-pi j anca!
Taki nesrečni otroci se seve le težko rešijo in presadijo strast tudi še na druge otroke. Nesrečne torej družine, ki zdihujejo pod tem težkim jarmom.
Drugič so vzrok vseh strašnih nasledkov alkoholizma na otrocih mnogi sta riši sami po svoji grozni nespameti ali nemarnosti. Ravno z ozirom na otroke se strinjajo vsi zdravniki v tem, da povzroču-je alkohol tudi v že jako mali me-li razne bolezni v želodcu in dro-bu, ovira prebavljanje, je kriv, da začne otroke viti in da zaostane jo v telesnem razvijanju. Že o-menjeni profesor Notfonagel piše: "Zločin je učiti, da vino redi, in naravnost otročje je, če reče kak zdravnik, da rdeče vino bolj krepča kakor belo. Strašna razburjenost (nervoziteta) našega časa sloni naravnost na tej prezgodnji rabi alkohola. Alkohol nekoliko oživi, a potem se prikaže tem večja utrujenost."
Mož, kateri je že neizmerno veliko storil za rešitev človeštva iz spon alkoholizma, škof A. Egger piše: "Več kot dvajsetkrat« sem že prepotoval svojo škofijo. Moj poklic je, da občujem posebno z mladino v šolah in opazujem njene du ševne zmožnosti. Te izkušnje so me privedle do prepričanja, in v tem so me potrdili duhovniki, zdravniki in učitelji, da oslabe pri velikem delu mladine duševne Zmožnosti vsled pijač, in da igra posebno mošt v tem oziru jako pogubno vlogo, ker se tako pogosto-ma djije otrokom. Ako imajo o-troci le slabe zmožnosti, se tolažimo, da so jim talenti od Boga dani. Res je: Bog da vsakemu svoje zmožnosti; ali, ljubi stariši, kar je Bog dal, to morete vi izpriditi, in to posebno storite, ako dajete otrokom opojne pijače. Nedvomno mi je, da ne trpi pri tem samo razum, temveč tudi čut, srce, s podukom je ovirana tudi vzgoja in pir mnogih otrokih se pripravljajo poznejše živčne bolezni že v tej nežni mladosti. Lahko je tudi razvidno, da je zgodnja pri-vada na pijače vzrok poznejše ne-zmernosti v pijači. Zato proč s steklenico, v kateri je za otroke strup, in sem s piskrom mleka in s priprosto hrano, pri kateri so postali naši predniki zdravi in močni".
Alkohol je strup, a dvojen strup za nežno mladino. Ta strup vzame otroku tek od mleka, od katerega naj bi se v prvi vrsti redil, zato zaostaja telesni razvitek; ovira delovanje možganov, ker jih preveč razburi; škoduje na živcih in stori, da otrok ne more prenesti razhih bolezni. Dr. Fick pravi: "Otroci, ki pijejo, prej zbolijo kakor oni, ki ne pijejo, in zbolijo hujše in podležejo boleznim v večjem številu".	'
Otroci! Sežite po mleku in vodi, ta pijača je za vas* Pri mleku boste ostali čvrsti, vedrega duha in veselega srca. V mladosti se morate Že varovati strašnega morilca, da vas ne dobi pozneje v s^oje zanjke. Na AnglCSkem je nad 3 milijone otrok, kateri so naredili obljubo, da se hočejo popolnoma vzdržati alkohola. Ta vzgled posnemajte in v veliko korist vara bo časno in večno.
Vsi naj bi pa pomagali pri delu zoper tega sovražnika; vsak naj bi se v svojem delokrogu prizadeval, da bi se posebno med mladi no razširil in okrepil čut za treznost, zmernost, zatajevanje in premagovanje. Tedaj bo mladina tudi naš up na boljšo bodočn-
Večkrat omenjeni škof A. Egger pravi: "Kdor reši le eno dušo pred pogubo pijančevanja, kdor otnie le' eno družino, ni živel zastonj; s tem edinim Činom se je zasluženega storil za kraljestvo božje in svojo domovino, in to delo mu bo sladek up v življenju in smrti."
9. Proč z alkoholom.
Niso grobje žitja meje Pač pa vir krasnejšega, f Iz grobov se tmin prismeje Solnca svit jasnejšega.
8. Gregorčič.
Odprt grob je strast, katera se je polotila tako velikega dela ljudi v današnjih dneh. Tisočeri se pogreznejo v ta grob in nevarnost splošnega pogina postaja od dne do dne večja. Skrajen čas je, da se zajezi kuga alkoholizma. Na antialkoholičnem shodu na Dunaju se je poudarjalo, da se mora socijalno ozdravljenje pred vsegn pričeti pri tem, da se potlačijo nasledki grozno pustošujočega alkoholizma. " fcrez odprave pijančevanja ni mogoča socijalna reforma", to je bilo splošno prepričanje. Resnično piše v tem oziru znani škof Egger: "Vprašanje o boju zoper pijančevanje je vprašanje, proti kateremu je marsikatero drugo, ki razburja stranke, skoro brez pomena". Te besede naj bi si zapomnili posebno Slovenci, ki cepimo svoje tako le slabotne moči pri malenkostih in o-sebnostih, med tem ko narod gine vsled te grozne kuge.
Odločen, dobro premišljen boj se mora pričeti na vseh koncih, da potlačimo podlega sovražnika, ki razjeda našemu narodu kosti in mozeg. Nihče naj se ne ustraši naporov in dela, nihče naj ne reče: to je nemogoče. "To nemogoče", pravi znani Carlyle, "ni srečna beseda; od onih, ki imajo to besedo vedno v ustih, ne pride nič pri-dega. Kaj je ta, ki vedno pravi: L6v leži na poti.. Lenuh, potem ubij leva, in pot je prosta, da hodiš po njej". In slavni zagovornik, grof Mirabeau je zaklical svojemu tajniku: "Nemogoče, ne imenujte mi več te neumne besede!"
Prv i naskok mora biti primeren pouk. Seve, ^"kdor z lepim naukom norce brije, on sam sebi vrat zavije" in tudi ne bo veliko maral za ta pouk; vendar pa je pogostoma nevednost v škodo. Nevednost o škodljivosti opojnih pijač največ pospešuje obični pogin. Solncc resnice naj bi razsvetilo ljudem najpopred pamet.
Marsikaj smo povedali o našem najhujšem sovražniku; kdor sebi res dobro hoče, se bo obrnil od trinoga, ki mu najbolj zavira v dosegljive časne sreče. '' Bodi svoje sreče kovač" in vedi, da ti to srečo najbolj razdira podla strast pijančevanja. Pamet naj bi potem vplivala na srce in voljo. Mnogi spoznajo, da so na krivem potu in vidijo pred seboj zijoč prepad, v katerega hitijo, a manjka jim odločnosti, trde volje, da bi se rešili; strast jim je oslabila voljo in slediti ji morajo ,kamor jih vleče. Tu je pred vsem treba, da krepča take uboge reveže s svojo nadnaravno milostjo Oni, o katerem piše a-postol: "Vse zamorem v tem, kateri me krepča", ^amreČ v Bogu.
Vera nas na eni strani svari pred grehom pijančevanja, ker nam vedno neovrgljivo razodeva konec in večni pogin, kateri čaka pijanca, a ima na drugi strani za vsakega, ki le hoče, tudi izdatna sredstva, katerih se mora pa človek posluževati.
Med ta sredstva spada pred vsem molitev. "Brez mene niče-
sar ne morete storiti", pravi naš
ZveliČar, torej tudi ne varovati ali rešiti se strasti pijančevanja. Te
moči si moraš izprositi od Boga v goreči molitvi in s trdno, resno voljo in strgal bodeš vezi, katere te držijo oklenjenega.
Misijonar Weninger pripoveduje: Imel sem misijon v Detroitu, Michigan ;nek!aj let pozneje sem ta misijon ponavljal. Tu pride nek mož k spovedi. "O, kako sem vesel", pravi; "vi mene ne poznate, a jaz vas poznam. Bil sem največji pijanec v mestu, ali od misijo-na sem nisem pil niti kapljice žganja. Zdaj sem tako zdrav in močan in tako srečno živim s svojo ženo. A stalo me je začetkom tudi hudega premagovanja, teda s sekiro sem udarjal." — "Kaj pravite^ sekiro?" — "Da, prišel sem domov in sem rekel ženi: "Veseli se, zdaj ne pijem več žganja." — "Kaj praviš?" je odgovorila, "nc verujem ti 1" — " Pač, obljubil sem misijonarju." — "Res, a obljubil si to tudi že drugim duhovnikom, in vendar nisi držal obljube". — "Zdaj, žena, mi je resna volja." — "No, kaj nig storim z žganjem, ki je še tu?"— "Prinesi steklenico!"- Žena prinese steklenico. Mož pogleda skozi okno in vzdigne steklenico. Ona meni, da izpije vsaj še to, kar je notri: a ne, on vrže steklenico na trd les, da bi jo razdrobil. Pa steklenica ostane cela. Tu se nasmeji žena in pravi, da je to hudo znamenje; "gotovo zopet piješ". — "Ne," pravi on in gre skozi duri. Žena gleda skozi o-kao. On vzame steklenico. "Glejte", pravi, "močan mož sem, in sem udarjal na levo in desno, a steklenica se ni razbila. Tu grem v hlev, vzamem sekiro, denem steklenico na kamen in začnem tru-pati. Steklenica se razdrobi, žganje steče in ni več prišlo noter!"
Rešitev za pijanca je le popolno vzdržanje od vseh opojnih pijač. Kdor je zabredel na slabo pot, temu je neobhodno potrebno, da naredi obljubo popolne vzdržnosti. A to obljubo izpolnjevati, ni ma-lenkcst. V tem ga mora podpirati milost svetih zakramentov. Iz-preobrnitev se mora pričet: z td-kritor.rčno spovedjo čez celo življenje in vsaj vsak mesec se morajo dobri sklepi ponoviti pod vodstvom gorečega spovednika. Milost sv. Duha bo krepčala izgubljeno ovčico, da bo ostala zvesta svojim obljubam. Posebno bo mu v podporo sv. obhajilo. Najčistejše Telo Kristusovo mora sčasoma o-zdraviti izprideno meso, pomiriti razburjeno kri in povzdigniti v strasti že čisto poži vinjeno dušo zopet v čast posinovljenca božjega. Vredno sprejeto sv. obhajilo je, katero ne očiščuje duše samo vseh grešnih nagnenj in nepopolnosti, temveč tudi obvaruje pred padcem v stare grehe.
Drug pripomoček je beseda božja, katero mora vsak rad poslušati in si tudi k srcu vzeti. Sv. Tomaž pravi: "Neizmerno koristi duši beseda božja: odvračuje od greha, oživlja, razsvetljuje, razvnema, očiščuje, hrani, krepča, o-zdravlja, stori rodovitno, omehča in stori človeka spodbudnega za vse dobro. Zakaj beseda božja je brzda, življenje, luč, svetilo, o-genj, hrana, zdravilo, moč in čistilo z asrce."
Ravno kdor je nezmeren, potrebuje* brzde, katera ga varuje pred pretečo priložnostjo; življenje milosti mu je potrebno, da se ne potopi v brezdnu pogina; luč, da vidi svojo nesrečo in spozna nevarnost, v kateri živi; ogenj, nebeški ogenj ljubezni božje ga mora napolnjevati, da more raztrgati spone strasti, katera ga tare; treba mu je hrane, da oživlja in krepča svojo dušo za vojsko in zmago zoper telesno poželjenje, zdravilo, zakaj bolan, jako bolan je, da zopet okreva; beseda božja naj bi bila njegovemu srcu moč in čistilo, da se oprosti madežev zlega; potem more zopet Bog prebivati v očiščenem srcu. Kakor oživi hladen dež posušeno zemljo, tako o-krepča tudi beseda božja našo du-
v _ 80.
(Dalje prihodnjič.)
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE!
Ako kaka ženska noče povedati svoje prave starosti, potrpi in čakaj. Njeno starost ti bo sčasoma že čas povedal.
•
Kadar se tvoje dnevne nepri-like vležejo k počitku, ne navijaj ure budilke.
mi Wast 22nd Pine*
Uredništvo in upravništvo: Telefon: Canal 2487.
Chicago, DL
OFFICIAL ORGAN
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the _
UNITED STATES OF AMERICA. .
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United
States of America.	_
1951 Wert 22nd iflaee,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
,$0.96
Subscription price:
For Members, per year...........................................
For Nonmembers ............................................ rjl
For Foreign Countries....................*...................
Pojasnila registriran-cem doe 12. septembra
Takoj, ko je bila sprejeta nova naborna predloga, je izdal profos maršal general Crowder potrebna pojasnila registracije na vse lokalne naborne urade in pododbore sirom Združenih držav. Ta pojasnila se tikajo v prvi vrsti vprašanj in odgovorov na registracijskih listinah kojih ^e dvajset (20) skupaj. Te karte, oz. listine se razlikujejo po vsebini od listin registri ranče v v starosti od 21.—31. leta.
Registracijski dan je določen na četrtek dne 12. septembra 1918.
Registrirati se morajo vsi moški v starosti od 18. do 21. leta in pni od 31. do 45. leta, ki sploh še nikdar niso bili registrirani na podlagi vojaškega zakona. Registrirati se mora vsakdo, bodisi že ameriški državljan (z drugim papirjem) s prvim papirjem, in oni ki nimajo še nobenega papirja.
Registracija se bo vršila v prostorih raznih volilnih uradov, razdeljeni v warde in precinkte.
Ker bo treba dajati na dan registracije potrebna pojasnila in odgovore na razna vprašanja, navajamo tukaj vsa vprašanja po številkah v angleškem jeziku. Radi boljšega umevanja smo ta vprašanja tudi tukaj prestavili na slovenščino.
Pomisliti je treba, da se mora dati na vsako stavljeno vprašanje točen, resničen in vesten odgovor; v nasprotnem slučaju lahko zadene registriranca občutna zaporna iu denarna kazen. Ravno tako bo tudi strogo kaznovan do-tičnik, ki se ne bo registriral:
Vprašanja in odgovori:
Question 1 — The name. (V-prašanje 1. — Ime) Navedite svoje polno ime. Prvo (krstno) ime srednje ime priimek, (John Henry Smith).
Question 2. — Permanent home and address. (Stalno bivališče in naslov.) Označite kraj, kjer sedaj stalno prebivate, ne kraja, kjer ste bili rojeni, kjer delate itd. Na primer 100 Woodward Ave, Detroit, Wayne county,. Michigan; ali R. F. D. No. 2, Jonesville, Smith County, Pennsylvanija. Če živi registriranec v kaki apartment hiši, mora navesti številko stanovanja kjer stanuje.
Question 3. — Age in Years. (Starost v letih.) Navedi' samo do-poljeno starost v letih, nevštevši mesecev in dni.
Question 4. — Date of birth. (Datum rojstva). Ako se ne spominjate letnice rojstva, lahko odgovorite sledeče: (n. pr.) Dne 12. oktobra sem bil, ali bom toliko let star. Registracijski uradnik bo že sam označil pfavo letnico vašega rojstva.
Questtion 5. — White? (Polt kože — bele?
Question 6. — Negro? (Črne — (zamorec?)
Question 7. — Oriental? (Ori-jentalec.)
Question 8. — Citizen Indian? (To vprašanje zadeva samo Indijance.)	'
Question 9. — Nonciziten Indian? (Zadeva istotako samo Indijance.)
Question 10. — Native born U-nited States Citizen? (Tu rojen ameriški državljan?) To vprašanje se tika oseb, rojenih v Združenih državah, vpoštevši Alasko in Hawai. Če st.e rojeni v Združenih državah, ste pravi ameriški državljan, neoziraje se na držav*-ljanstvo vaših starišev. Za stanovalce z otoka Porto Rico so določen^ se posebne tozadevne odredbe in vprašanja.
Question 11. — Naturalized ci-tized of the United States? Na-
turalizirani državljan je oni, ki je vzel že "veliki," ali "drugi papir." Kdor ima samo prvi papir je samo deklarant in še ni a-meriški naturaliziran državljan.
Question 12. — Citizens of the United States by father's naturalization? (Državljan Združenih držav vsled naturalizacije očeta?) Predno je registriranec polnoleten? Otroci oseb, ki so bile postavnim potom naturalizirane in ki so še izpod 21 let stari za časa naturalizacije očeta, so ameriški državljani, če živijo v Združenih državah predno dopolnejo svojo polnoletnost.
Question 13. — Alien declarant? (Inozemski deklarant?) Deklarant so one osebe, ki so še podaniki kake tuje države in ki so naredili deklaracijo (izjavo) pred kakim naturalizacijskim sodiščem, da hočejo postati državljani Združenih držav; ali z drugimi besedami, če so vzeli prvi državljanski papir.
Question 14. —* Alien nondecla-rant? (Inozemski nedeklarant?« Inozemski nedeklarant ste, če ne spadate v vrsto ali označbo, kakor je omenjena v gornjih vprašanjih pod štev 10, 11, 12 in 13.' Z drugimi besedami: Na to vprašanje morate odgovoriti, če ste podanik kake tuje države: (Avstrije, Ogrske j Italije itd.) in U niste vzeli prvega papirja.
Question 15. — If not a citizen of the United States, of what nation are you a citizen or subject? (Če niste ameriški državljan, kakega naroda (države) ste državljan in podanik?) Na to vprašanje morajo sledeče odgovoriti vsi Slovenci, ki imajo prvi papir in ki ga sploh nimajo: Jugoslav (Slovenian) claimed as subject of Austria — Hungary) Jugoslovan, (Slovenec) smatran kot podanik Avstro-Ogrske. Beneški Slovenci naj navedejo, da spadajo k taliji.
Question 16. — Present occupation? (Sedanji poklic?) To pome-nja vaš sedanji stan ali vrsto dela. Ne navajajte, kaj ste že vse delali nekdaj, kaj ste največ delali, ali za kako delo ste najbolj sposobni. Povejte samo, kako delo opravljate sedaj.
Question 17. — Employer's name? (Ime delodajalca, (gospodarja.) Če delate za kako tvrdko korporacijo ali družbo, označite ime iste. Ce ste sami v biznesu, o-brti, ali če delate sami zase, označite tukaj. Če ste v zvezni, državni, ali mestni sužbi, označite natanko.
Question 18. — Place of Employment or business? (Naslov prostora, kjer delate).
Question 19. — Name of nearest relative. (Ime bližnjega so rodnika.) Če ste oženjen in če vaša žena še živi, povejte ime žene. Če ste samski, ali vdovec, navedite ime svojega najbližnjega krvnega sorodnika. Če pa nimate morda kakega takega sorodnika, pa navedite ime kakega ožjega prijatelja.
Question 20. — Address of nearest relative? (Naslov bližnjega sorodnika.) Navedite številko hiše najprvo, ime ceste, mesta (kraja), okraja (County)' in države;
ali P. O. box--; ime pošte,
okraja in države.'
Registracijski uradnik vas bo tudi vprašal, če dobivate pisma (pošto) na kak drugi naslov, kakor ste ga gori označili kot svoje stalno bivališče. Tu je treba navesti način, kako dobivate pisma, ali na General Delivery, P. O., care of N. N. itd.
K sklepu bo moral vsak registriranec s svojim lastnoročnim
vsa vprašanja vestno iu točno-od-goVarjal.
Katoliške šole so ame-riske sole*
(Spisal Rev. Joseph V. 8.
McClancy.)
V *fc J7 katoliškega angleškega tednika "Our Sunday Visitor" čitamo na prvi strani izpod pere-Rev. Joseph V. McClancy-a, ki se glasi v prevodu sledeče:
"Že stoletja se katoličani po vsej pravici radi ponašajo, da i-majo svoje šole, kjer dobivajo o-troci potrebna navodila prave na-obrazbe. Poleg uka o Kristu, vporablja katoliški izobraževalni sistem najboljše načine, po katerih se otroci izpopolnjujejo v dobre člane človeške družbe. Boljšega prijatelja nima otrok kakor šolskega brata, ali šolsko sestro— učiteljico. Ta dva si ne prizadevati samo rešiti duše otroka, ampak mu skušata pridobiti tudi primerno mesto med svetom, mesto, za kakoršno je otrok sposoben po svoji nadarjenosti. Najprvo in pred vsem se uči otroke v katoliških šolah čitanja, računstva, zemljepisja i.t.d.
Katoliške šole so torej pravi zaveznik ameriškega ženija. Te šole stoje kot spomeniki svobode, vsled katere ta dežela slovi daleč na okoli. V teh šolah se vedno u-bija učencem v glavo, da morajo izpolnovati tudi posvetno postavo. Vse odredbe in ukaze mesta, ali državnih oblasti se od strani šol vestno izvršujejo v kolikor se jih smatra za prave in umestne. Različne šole, katere gradijo škofje v mestih in na deželi, so sezi dane ravno tako, kakor v to pristojne oblasti predpisujejo. Drža vne oblasti nimajo dosedaj še posebnih zakonov, kake vrste knjige naj se rabijo po ljudskih šolah; v katoliških šolah je pa to drugače urejeno.
Ker imajo katoliške šole upe ljan način da se same vodijo in podpirajo, veled tega zadobivajo v javnosti vedno več priznanja, predvsem še zato, ker se vedno točno pokorijo državnim zaka-nom.
Ameriški nart>d s pravico odobrava vsako agencijo ali podjetje, ki služi celokupni narodni 'k >-risti; k temu podjetju moramo prištevati tudi naše katoliške, ali farne šolj». Koliko tisoč in tisoč inozemskih otrok je hodilo že v te šole in jih še hodi. Daairavno prepojeni s tujim (evropskim) duhom, so se čez leta v teh šolah popolnoma izobrazili tako, da so ob času dovršenja šole pravi Ame-rikanci, ljubeči to novo domovino in našo zvezdnato zastavo. Iz katoliških šol ne prihajajo socialisti in "slakerji", kakor se to vrši iz drugih, nekatoliških šol. V katoliških šolah je glavni podučni jezik angleščina, ali naš deželni jezik. Tu se že zgodaj ueeplja v otroška srca načelo, da je svoboda lastnina nas vseh; da je pa mogoče to svobodo vživati, je potreba spolnovati postave in čuvati pravice naše domovine. Poleg te-
se to tiče, da je "JUGOSLAV BUREAU, COMMITTEE
ON PUSLIC INFORMATION" v Washingtonu urad vlade Združenih držav in da je kot tak uradni organ vlade Združenih dr$av. Organiziranje tega oddelka vladne službe je bilo že na široko'objavljeno v jugoslovanskih (slovenskih, srbskih in hrvatskih) časopisih, vendar pa smatramo potrebnim, da jponovno povdarimo sledeče:	I
Predsednik Wilson je 14. aprila 1917 ustanovil takozvani "Committee on Public Information" (Odbor za obveščanje javnosti), katerega namen je, dati v javnost v sedanjem vojnem času, in da dobiva vlada Združenih držav preko tega Odbora vse informacije, katere jfotrebuje. Ta odbor sestoji po odredbi predsednika Wil-sona, iz dražavnega tajnika (Secretary of State), vojnega tajnika (Secretary of War,) morna-ričnega tajnika (Secretary of the Navy) in iz enega državljana, u-pravitelja urada tega odbora, gosp. George Creel.
Znotraj organizacije tega urada so bili, da pride ta urad v čim ožji stik z vsem narodom in z vsemi narodnostmi, ki sestavljajo ta narod, postavljeni v tem uradu razni oddelki, izmed katerih jc tudi eden za izvrševanje poslov med tem vladnim uradom in med Slovenci, Hrvati in Srbi, z enim imenom Jugoslovani v Ameriki. Ime in naslov tega oddelka je: "JUGOSLAV BUREAU COMMITTEE ON PUBLIC INFORMATION, 10 Jackson Place, Washington, D. C.
Na podlagi tega je smatrati vsako pismo in vsako drugo poročilo, katero se dobi od tega u-rada, za URADNO pismo ali poročilo vladinega urada in se mora po tem tudi ravnati in odgovoriti.
Ponovno povdarjamo, da je ta oddelek vladne službe to je Jugoslav Bureau, Committee on Pu blic Information, na razpolago vsem slovenskim, hrvatskim in srbskim (jugoslovanskim) društvom in posameznikom za vse posle, ki se tičejo vlade, ker ni ta urad — kakor smo že prej omenili — utemeljen samo zato, da daje vesti v javnost, temveč tudi, da nabira \esti in informacije, katere žele Jugoslovani v Ameriki poslati vladi v Washington, ali če jih potrebuje vlada.
Prosimo, da se ta objava sporoči v celoti članom vašega društva na prvi prihodnji seji.
Spoštovanjem,
JUGOSLAV BUREAU COMMITTEE ON PUBLIC INFORMATION.
Peter Mladineo, upravitelj.
jasno v/,. Clevelandske Izjave, da j ga. Le na ta način je mogoče,
ga pomagajo katoliške šole v obče tudi amerikaniziranju tujcev; v katoliških šolah vlada torej nravi duh patrijotizma. V mirnem,. ali vojnem času se mladini priporoča, da naj bo pokorna našemu predsedniku, ne pa kakemu drugemu posvetnemu mogotcu. Vse učence katoliških šol se pretvarja v prave Američane, najprvo, najzadnje in vedno. Izobražuje se jih v smislu, da bi vedno služili koristni stvari celokupnega naroda in domovine, držeč se ge-s'a, da mora biti pravica in svoboda za vse jednaka. Katoliška šola je torej ameriška šola.
Slovenski javnosti v prevdarek.
VSEM JUGOSLOV. (SLOVENSKIM, HRVATSKIM IN SRBSKIM) DRUŠTVOM V ZDRU ŽENIH DRŽAVAH AMERI KE.
Ko je vladni Jugoslovanski U-rad razposlal 28. junija na vsa slovenska, hrvatska in srbska društva v tej deželi okrožnice, v katerih je razložena izjava g. R. A. Lansinga, ameriškega državnega tajnika, je bilo opaziti, da nekatera društva niso točno razumela izvir teh okrožnic in da so zamenjala "Jugoslav Bure-
Voditelji "Slovenskega Repu-bličanskega Združenja" so izdali neke vrste brošuro pod imenom "Krfska deklaracija in demokra-cija." Te brošure so se razposlale med slovenski narod v Ameriki in ena izmed teh knjižic je prišla po naključju tudi meni v roke. Cela storija v knjižici sc naslanja izključno na prvo in trinajsto točko Kcfske deklaracije. Zavija se na desno in levo ter tako poskuša slepiti slovensko javnost češ, VSI ONI, KI SPADAJO ALI PODPIRAJO SLOVENSKO NARODNO ZVEZO, SO V POPOLNEM SOGLAJSJU Z KRFSKO DEKLARACIJO IN DELAJO ZA MONARHIJO S KARAGJOR-GJEVIČEVO DINASTIJO na čelu. In ker sem podpisani član Slovenske Narodne Zveze, radi tega si štejem v dolžnost, da javno izrečem in naznanim slovenskim rodoljubom in rodoljubkinjain sirom Združenih držav ameriških, da ni res, da S. N. Z. dela v soglasju s Krfsko deklaracijo. Ni res, da dela S. N. Z. za monarhijo. Ni res, da S. N. Z. dela za Ka-ragjorgjevičevo dinastijo. Res pa je, da S. N. Z. deluje po "CLE-VELANDSK1 IZJAVI" odobreni na prvem kongresu ali konvenciji S.' N. Z. Vtej izjavi ne najdete ne prve in ne trinajste točke Krfske deklaracije. Izjava S. N. Z. ne omenja ne kraljevine in ne monarhije, kar je dokaz, da članstvo S. N. Z. ne odobruje ne prve in ne druge in zakaj to? Radi tega, ker članstvo S. N. Z. dobro ve,
se deluje ki pomaga narodu v stari domovini do osvoboditve. To je, za kar se gre in nič«a druzega. Ko postane narod svoboden, si
bode sam odločil in določil formo vlade in vrhovnega predstojnika. čc bode pa slovenski narod živeč v stari domovini, vprašal a-meriške Slovence za svet, kakšno obliko vlade naj si izbere, sem pa gotov, da ga ni treznomislečega rojaka ali člana S. N. Z., ki bi mu svetoval cesarja ali kralja za vladarja. Zakaj se torej v tako resnih časih meče ljudstvu pesek v oči? Zakaj se narod bega s Krfsko deklaracijo, ker nima S. N. Z. z isto nobenega stika, marveč se ravna natančno po Cleve-landski Izjavi, katera vsebuje o-na načela, ki so ob enem načela slovenskega naroda v starem kraju v kolikor nam je do sedaj znano. Želja našega naroda v stari domoviui je, da se reši tiranstva in postane svoboden ter zedinjen s Hrvati in Srbi v novi demokratični Jugoslovanski državi. To so želje našega naroda onstran morja in to so želje članov in članic S. N. Z. Narod hrepeni in zahteva svobodo, vse drugo je postranska stvar, ki jo bode narod sam uredil, kakor hitro postane prost. Glavni namen našega naroda v stari domovini je prostost in osvoboditev izpod avstrijskega in nemškega jarma. To je pravi in edini namen, za katerega se narod sedaj bojuje in to je tudi namen članstva S. N. Z. Vse druge trditve o Krfski deklaraciji, monarhiji itd. so "brez vsake podlage in prihajajo od ljudi, ki ne želijo svojemu narodu v starem kraju dobro, ki nočejo videti narod osvobojen.
Naj sc zavija kakor hoče, resnica je in resnica ostane, da S. N. Z. dela odkritosrčno in resnično pa blagor naroda v stari domovini, nasprotno pa vsi oni, ki delajo proti S. N. Z., delajo v pogubo narodu.
Radi tega prosim in opozar jam vse one Slovence in Slovenke širom Amerike, ki imajo sploh še količkaj ljubezni in sočutja do svojega malega in umirajočega naroda v starem kraju, naj ne sedejo na limanice sovražnikom ter ne verujejo njih lepim frazam, za katerimi je vse kaj druzega nego ono, kar Vam predočujejo
Boli me, ko vidim, kako se slepi naš narod in to tembolj, ko vidim, kaj je pravzaprav pravi namen naših nasprotnikov. Za raditega, dragi mi rojaki in rojakinje, pomnite tole:
"Če vam je osvoboditev slov skega naroda v stari domovini pri srcu in če želite narodu pomaga ti, ter če hočete pokazati, da ste iz naroda, za narod in da z njim sočustvujete, pristopite v Slovensko Narodno Zvezo.
Vaš za osvobojenje slovenskega naroda,
Josip Zalar.
Joliet, 111. 26. avg. 1918.
au, Committee on Public Infor matino" z Jugoslovanskim Naro-lda slovenski narod živeč v Ame-
dnim Svetom ali z Jugoslovansko Pisarno v Washingtonu.
To nepravilno razumevanje že-imo popraviti in zaradi tega 0-pozarjamo vsa društva in vsake-
riki Tiimn. praviee določevati, narekovati ali ukazovati slovenskemu narodu v stari domovini, kdo naj mu vlada ali kakšno obliko vlade naj ima. Nasprotno pa je
Zadolžena Avstrija.
"Domovina" št. 1. od 1. februarja
1918 prinaša pod naslovom "Za gospodarsko življenje ali smrt."
Predno bo konec vojne, naraste samo za Avstrijo brez Ogrske nad 100 miljard dolga. Kaj to pomeni, si najlažje predstavljamo, ako pomislimo, da znaša vrednost vsega javnega in zasebnega premože nja v naši državi 120 miljard. V tem je zapopaden ves denar, ki kroži v naši državi, vse blago, vsa zemlja, vse stavbe.
Ta ogromni dolg, ki še vedno raste, bo treba enkrat porazdeliti. Računa se, da ga odpade samo na ramena Slovencev in našega ozemlja 3 miljarde ali tri tisoč milijonov kron. Samo obresti od te ogromne vsote bi znašale 150 do 200 milijonov kron na leto. To vsoto bi bilo treba vsako leto pokriti z davki. Ogromna vsota je to! Naše ozemlje je pred vojno prenašalo še manj kot 60 milijonov kron vseh vrst davka na leto. Kdo naj zmore še velike davke od obresti vojnega dolga, bo treba davke podvojiti ali celo po-t roj it i. Kje pa naj bi se potem vzel še denar za druge potrebe?
Če se spomnimo lastnega gospodarstva in bodočnosti, se nam zdi, kakor da bi stali na robu brezd-na. Najrajše zamežimo, ko nas spreleti strah pred grozoto. Gre nam za življenje ali smrt.
Če bi udanega drugega vzroka ne bilo, da zahtevamo Jugoslovani svojo državo, »bi jo morali zahtevati že zaradi vojnega dol-
bo za nas ugodno rešeno vpr«^ nje prevzetja vojnih bremen. Ju. gosi o vans k a država ^pomeni z*
nas v gospodarskem oziru_živ.
ljenje!
Za jugoslovansko državo pa g0-vere še drugi gospodarski činite-lji. Ni treba navajati dokazov z» to, da bo svobodna Jugoslavija polnega naravnega bogastva in gmotnih virov, mogočna gospo, darska enota. Jadransko morje ki objema našo domovino, naše zveze z Balkanom in o ri jen to m dajejo Jugoslovanom pred dragi, mi narodi na svetu prav posebno važno stailšče. Obširneje izprego-vorimo o tem drugič.
Danes se hočemo dotakniti 1® onih izprememb, ki nastanejo z tu stanovitvijo jugoslovanske države kakor čez noč in od katerih bo imel nas človek takoj velikanski dobiček. Iz sužnjev postanemo ljudje, iz beračev gospodarsko krepek, neodvisen narod. Prav vsi sloji, vsi stanovi bodo postali pri nas srečnejši, ako nastane ju. goslovanska država.
Kmečko vprašanje so do sedaj reševali pri nas tako, kot so si želeli ogrski magnatje in nemški grofovski veleposestniki. Našepa kmeta se ni dosti več upoštevalo, kakor pri vozu peto kolo. Prezi-ranje in zaničevanje našega človeka je šlo tako, daleč, da so včasih vladni krogi raje državi in sebi škodovali, samo da niso nam u-stregli. Vojna z Italijo je pokazala, kako je dunajska vlada zanemarjala naše kraje. Ni bilo ne potov, ne cest, ne železnic, ne vodovodov in ne drugih naprav, ki bi jih bilo vojaštvo v vojni nujno potrebovalo, in dasi smo jih vedno iznova, a vedno zaman zahtevali, teh stvari p^ so bile v o-bilici deležne nemške dežele, daleč za fronto v varnem zaledju.
Kmet bo v jugoslovanski državi najmočnejši steber gospodarstva. On je najbolj interesiran, da si po svoje vredi gospodarstvo tako, da v kratkem ne izgubi tega, kar si je z mučeniškim trpljenjem in delom pridobil med vojno in še pred njo.
Naš delavec je bil do sedaj le za to, da je prekladal in prenašal najtežje vreče, da je tolkel kamenje in mešal blato, kjer so potrebovali delavca za količkaj lažje in lepše delo, je izpodrinil našega človeka tujec. V jugoslovanski državi bo to drugače. Naš delavec, ki po duhu, marljivosti in vs-trajnosti nadkriljuje sotrpine drugih narodov, dobi v svoji domovini priliko, da se v maternem jeziku in svoji stroki izobrazi tako, da lahko zasede prav vsa mesta, ki so mu bila do sedaj pod tujo nadvlado nedosegljiva. 0-gromno število najboljših delavskih mest bo na razpolago. Pomislimo samo koliko delavskih moči bo potrebovala samo železnica, da bodo vsa mesta, na našem o-zemlju v naših rokah, koliko dela in zaslužka najdejo naši delavci ob obnavljanju uničenih in poškodovanih mest, trgov in vasi na domačih tleh. Vsak količkaj zmožen pride lahko do prav dobrega kruha in nikamor ne bo treba u-uhajati ali hoditi v druge, tuje kraje.
Naš trgovec je bil do sedaj obsojen, da ostane branjevec in naš obrtnik se ni mogel povspeti do večjih obratov. Nemški in laški veletržec in industrijalec sta tlačila roko v roki * nemško nacionalno upravo našesa trgovca in obrtnika. Tudi ta stana sc oddahneta tisto jutro, ko zašije Jugoslovanom zlato solnce svobode. Koliko obrtnikov in trgovcev bo potreboval samo Maribor, Celovec, Beljak, Trst in drugi obmejni kraji! Dobro je, da je bila vojna dobra šola tudi za naše ljudi. Obrtnikov in trgovcev bo tako manjkalo, da bo eden imel opravka za dva. tri in več drugih.
Koliko škode narodu in ljudem so napravili tujerodni birokrati! Danes, ko ^e vojna dokazala njihovo nezmožnost v popolni nagoti, se nam zdi naravnost čudno, kako da so se mogli ti ljudje pri nas .sploh držati. Sicer j« dosedaj v naših uradih začel biti človek šele pri grofu in baronu. Višja uradniška mesta je moz naše krvi dosegel večinoma le, ce se je prodal ali zatajil svojo narodnost. Če se število uradništva še tako skrči in uradovanje še taco priprosto uredi, bo navzlic temu na vseh koncih in krajih primanjkovalo naših ljudi za uradniška mesta.	* * Konec tega članka na 5. strani zadnja kolona pri sredi )
			■■■■■■■H		
■ . .s K,-		Ji Jan	um mi wpffiH'i nwai»nami	(S^St^liWI^SM	
K. S« K« i
; 1»

U«taa<rrU«» ▼ JoHetu, m, da« 2. aprila 1*04. Inkorporirmna ▼ Joliatu, državi Illinoia, dna 12. januarja, 1808. GLAVNI URAD! JOLIET, ILL. TMmm 1048
od ustanovitve do 1. avg. 1918 skupna izplačana podpora
$1,4U,&30.32.
GLAVNI URADNIKI: Pred sodnik: Paul SekneUar, WIS St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Hath Jerman, 821 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr* Martin Ivee, 900 N. Chicago 8t., Joliet, HL
NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, HI. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, HI. Math Kostainiek, 802 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravinta, 1107 Haslage Ave., N. a Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR:	,
Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorieh, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:
Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE":
Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago 8t., Joliot, 111., dopise, druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
POZOR ČLANICE K. S. IC JEDNOTE!
Ravnokar sem prejel nove ženske znake, ki so nekaj iz-vanrednega. Znaki so izdelani v obliki broške iz dobrega in trpežnega blaga ter so zelo pripravni za članice Jenote. Radi tega opozarjam vse članice, ki se hočejo postaviti z lepo broško po vratom, da si znake naročijo, ki jim bodo služili kot lep kinč in ob enem in istem času tudi kot reklama K. S. K. Jednoti. Ker je že navada, da se ženstvo rado postavi z lepo broško, radi tega priporočam, da si članice naše dične Jednote naročijo nove znake, s katerimi bodo gotovo zadovoljne in jih bodo z največjim ponosom nosile. Cena znakom je 75c komad. Vse članice, ki želijo nove Jednotine znake, naj se zglasijo pri dr. tajnikih in tajnicah, kajti vsa naročila se bode poslalo na društva.
Z bratskim pozdravom vsem vdani,
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
Glavni urad 30. avg. 1918.
S. N. Z.
IMENIK PODRUŽNIC S. N. Z. IN . IMENIK URADNIKOV.
Podružnica "Dr. Janez Ev. Krek", št. 1. Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave. Podpredsednik: Frank Drašler, 6120 Glass Ave. Tajnik: Frank Hudovernik, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: Josip Zalokar, 1081 Addison Rd. Nadzorniki: 1. Anton Kaušek, 2. Rudolf Perdan ia 3. Anton Pluth. — Seje se vr«e vsako tretjo sredo v mesecu v John Grdinovi dvorani.
Podr. "Dr. Anton Korošec", št. 2. Collinwood-Cleveland, Ohio. —Predsednik: Math F. Intihar, 15712 Waterloo Rd. Podpredsednik. Mike Lah, 918 Al-hambra Rd. Tajnik: Jakob Ambrož, box 31, Noble, Ohio. Blagajnik: Josip Boldan, 707 East 157th St. Nadzorniki:
1.	KhtoI Rogel, 2. Frank Tomazie in X Josip Kregar. — Seje se vrše vsaki tretji četrtek v mesecu v cerkveni dvorani.
Podr. št. 3. Lorain, Ohio. — Predsednik: Joseph Svete, 1782 East 28th St. Podpredsednik: Louis Balant, 1717 East 29th Rt. Tajnik: John Kumse, 1735 East 33rd St. Blagajnik: Anton Ule, 1755 East 33rd St. Nadzorniki: John Bucher.
2.	Louis Virant in 3. John Ivančič. — He je se vrše vsako prvo soboto pri g. Josip Svete.
Podr. št. 4. Newburgh-Cleveland, O. — Tajnik: Josip Tereek, 3546 E. 81st St.
Podr. "Knezoškof* Jeglič", št. 5. Joliet, 111. — Predsednik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St. Podpredsednik: Josip Sitar, 607 N. Hickory St. Tajnik: Filip Gorup, 1006 N. Chicago 8t. Blagajnik: Dr. M. J. Ivec, 900 N. Chicago St. Nadzorniki: 1. Anton Bolte, 2. Louis Rolih in 3. Josip Pasdertz. — Seje se vr»e vsako prvo nedeljo v mesecu.
Podr. "Jugoslavija", it. 6. La Salle, 111. — Predsednik: Rev. Francis ftalo-ven. 542 Crosatt St. Tajnik: Mihael F. Kobal, 1207 Sixth St. Blagajnik: Math Komp, gt., 1026 First 8t. Nadzorniki:
1.	Math Povše, 2. Anton Strukel in 3. John Prašen.
Podr. "Woodrow Wilson", št. 7. Chicago, IU. — Predsednik: Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place. Podpredsednik: Anton Malesich, 2228 West 21st St. Tajnik: Ivan Kušar, 2058 West 23rd St. Blagajnik: John Žefran, 2313 So. Lincoln St. Nadzorniki: 1. Frank Shonta,
2.	Ivan Čemažar in 3. Frank Omerza. — Seje se vrse vsako tretjo soboto v mesecu v cerkveni dvorani na 22. Pl. in Lincoln St.
Podr. št. 8. 8heboyg»n, Wis. Predsednik: Anton Starich, 132 North Water St. Podpredsednik: Frank Maretich, 717V, Penna Ave. Tajnik: Rev James Cerne, 820 New Jersey Ave. Nadzorniki: 1. Steve Mikulin, 2. Mike Progar in 3. Martin Jelene.
Podr. St. 9. Waukegan, m. l^'su"
sednik: Frank Opeka, 26 Tenth St Podpredsednik: Rev. Frank A*be, 620 Tenth St. Tajnik: John Umek, 6^0 Tenth 8t. Blagsjnik: Frank Zore. -Nad-
zorniki: 1. Frank Ogrin, 2. Joe Zalar in 3. Frank Barle.
Podr. St. 10. Hibbing, Minn. — Predsednik: John Povša, box 347. Podpredsednik: Josip šmalc, box 374. Blagajnik: Anton K romar, 202 Sellers St. Nadzorniki: 1. John Debeljak, 2. Frances .Vujnovich in 3. John Ivančič.
Podr. št. 11. Gilbert, Minn. — Predsednik: Jakob Muhvich. Podpredsednik: John fttebe, box 692. Tajnik: Lu-dovik Drobnich, box 727. Blagajnik: Matija Marolt. Nadzorniki: 1. Miha BriSevee, 2. Marija Indihar in 3. Fanny Machrk.	■
Podr. št. 12. Virginia, Minn. — Predsednik: Frank Cimperman, 1102 So. 2nd Ave. West. Podpredsednik: Math Ko-stanjšek, 302 N. 3rd Ave. West. Tajnik: John Geržetič, 1035 — 7th Ave. NOrtli. Blagajnik: Louis Belaj, 121 — 3rd Ave. South. Nadzorniki: 1. Mary Cimperman, 2. Mary Tešak in 3. John dumrada.
Podr. "Simon Gregorčič", št. 13. Chisholm, Minn. — Predsednik: Karol Pakiž, 421 W. Poplar St. Podpredsednik: Ivan Arko, 317 — 2nd Ave. Tajnica: Frances Britc, box 668. Blagajnik: Frank Campa, 311 W. Poplar St. Nadzorniki: 1. Ivan Klun, 2. Peter Staudohar in 3. Nick Dragisy?. — Seje se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Podr. št. 14. McKinley, Minn. — Predsednik John Gnali. Podpredsednik: Andrew Ilatich. Tajnik: M. R. Alek-sich, box 52. Blagajnik: Jakob Butala. Nadzorniki: 1. Marko Bajuk, 2. John Tomae in 3. Marko Pavletič. — Seje vsako drugo in zadnjo nedeljo v mesecu v Village Hall.
Podr. št. 15. Aurora, Minn. — Predsednik: Steve Kneževič, box 365. Podpredsednik: Karol Baričevič, box 435. Tajnik: John C. Brozich, box 472. Blagajnik: Anton Skubie, box 186. Nadzorniki: 1. John Peryon, 2. Anton Smo-lič in 8. Viktor Rebrovič.
Podr. št. 16. Eveleth, Minn. — Predsednik: Rafko Zupanec, 520 Douglas Ave. - Podpredsednik: Zoran Raševič, 225 Grant Ave. Tajnik in blagajnik: Rade Poznanovič, box 741. Nadzorniki: 1. Ana Zupanec, 2. John Schwab.
Podružnica "Ivan Hribar", št. 17. Black Diamond, Wash. — Predsednik: G. J. Porenta, P. O. Box 176. Tajnik: Peter Chelovich, P. O. Box 96. Blagaj-uik: L. B. Elez, P. O. Box 85. Nadzorniki: 1. Valentin Tusar, 2. Peter Arso-vieli in 3. Mirko Taith. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu pri g. G. J. Porenta.
Podr. št. 18. Ely. Minn. — Tajnik: Rev. Frank Mihelčič.
Podr. št. 19. Buhl, Minn. — Predsednik: Matt Kavfas, box 143. Podpredsednik: Matt Krmpotid, box 292. Tajnik: S. R. Lene h, Kinnev, Minn. Blagajnik: Ignac Tomich, Kinnev, Minn. 'Nadzorniki: 1. Lina Kayfes, 2. Ana Perhaj in 3. Dan Prašič.
Podr. št. 20. Biwablk, Minn. — Predsednik: Frank Mahnič, box 332. Podpredsednik: Sam žigi?, box 326. Tajnik in blagajnik: Ivan Kure, box 68. Nadzora.: Jakob Kan«, 2. Peter Maro-vič in 3. Anton Purkat.
8t. Tajnik in blagajnik: Karol Mrarnor 140 So. Church St. Nadzorniki: 1. Anton Zaller, 2. Frank Belgen in 3. Ana Kroatin. — Seje se vrše vsako prro nedeljo v mesecu.	- .
Podr. "Sara", it. 22. Pueblo, Cola.— Predsednik: John Germ, 320 Pnlm St. Tajnik: Matt Jerman, 321 Pni« St. Blagajnik: Joseph Russ, 1101 East 8th St. Nadzorniki: 1. Frank Boje, 2. J. D. Butkovieh in S. Dane Tighma. -r Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mfsecu.
Podr. "Ilirija", št. 28. New York, N. Y. — Predsednik: Ignacij Hude, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Podpredsednik: Anton Burgar, 44 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. Tajnik: Rev. Kazimir Zakrajšek, 62 St. Marks Place, New York, N. Y. Blagajnik: Josip Ce-šarek, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. Nadzorniki: 1. L. Štrukelj, 2. J. Muc in 3. M. čagram.
Podr. št. 24. Denver, Colo. — Pred sednik: John Predovieh, 4837 Washington St. Tajnik: Mike Horwst, 4437 Penna Ave. Blagajnik: J. J. Pekec, jr., 4459 Washington 8t. Nadzorniki: 1. J. M. Drazich, 2. Joe Prijatu in 3. Frank škrabec.
Podr. "Slovan na dan", it. 25. Wil-lard. Wis. — Predsednik: Math Booibač. Podpredsednik: Anton Debevc. Tajnik: John Routar, box 117. Blagajnik: Josip Pekolj. Nadzorniki: 1. Mike Artač, 2 Frank Francel in 3. John Bajuk. — Seje se vrše vsako prvo nedeljo v me secu.
Podr. "Slovenska Svoboda", it. 26 San Francisco, CaL — Predsednik: Anton flukle, 615 San Bruno Ave. Podpredsednik: John Golobich, 707% Bruno Ave. Tajnik: John Russ, 725 Rhode Island St. Blagajnik: John Stariha, 2000 — 19th St. Nadzorniki: 1. Frank Težak, 2. Martin fiukle in 3. Apolonija Rauch. — Seje se vrše vsaki tretji pe tek v mesecu.
Podr. "Ilirija", št. 27. Rock Springs, Wyo. — Predsednik: Frank Kershisnik, 124 — L. St. Podpredsednik: Peter Maslov, box 43. Tajnik: Frank Plemel, 407 — 6th St. Podtajnik: Rev. Anton Schiffrer. Blagajnik: Apolonija Mrak, 126 — K. 8t. Nadzorniki: 1. Marko Ju-ričič, 2. Jura j Radoševič in 3. Frank Vehar.
Pdr. št. 28. Leadville, Colo. — Predsednik: John Hočevar, 607 West Second St. Podpredsednik: Steve Frankovič, 132 West Chestnut 8t. Tajnik: Rudolf Sayer, 146 West Chestnut St. Blagajnik: Frank Zaitc, st., 514 West Chestnut St. Nadzorniki: 1. N. Pezdire, 2. Rev. John Judnič in 3. Mihael Rehak.
Podr. "Dr. Janez Ev. Krek", št. 29. Forest City, Pa. — Predsednik: J. A. Dečman, box 168. Podpredsednik: Fanny Busman, box 558. Tajnik: Frank Susman, box 558. Blagajnik: Martin Muhič, box 537. Nadzorniki: 1. J. F. Osolin, 2. Lovrenc Kotar in 3. Math Komin.
Frank Hudovernik, tajnik.
Opomba! Vse morebitne spremembe pri uradnikih naj se blagovoli naznaniti na glavni urad v Cleveland, Ohio.
iTr—	_________si najbrže mislijo,
plapola ameriška in zastava "da to ni bila prava proslava 4.
jttllja, ker nismo imeli takozvanih "fire crackers.
Father Jager's Red Cross Mission.
Slovesno praznovanja 4. julija v Camp Minnesota v Srbiji. —- Življenje in delo vanje. — Razmere v • Srbiji.
(Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.
Sredi aprila letos je odpotovala iz New Yorka misija Ameriškega Rudeeega križa za Srbijo, katero je imenoval predsednik Wilson v pomoč in za rekonstrukcijo razdejane domovine junaškega srbskega naroda. Uradni naslov te misije je: Father Jager's Red Cross Mission po nje načelniku Rev. Francis Jagru, ki je bil že lanskega leta poslan od ameriške vlade v Srbijo, da prouči ta-mošnje razmere.
Misija, katere član je tudi znani slovenski arhitekt iz Minneapoli-sa g. John Jager, je bila obilno preskrbljena z vsem, kar je bilo neobhodno potrebno za prvo pomoč. Ladja, na katri so se vozili člani misije, je bila polna raznovrstnih potrebščin, kakor živil, raznih strojev, zlasti poljedelskih, vsakovrstnega orodja in materi-jala. Po dolgi vožnji so se ustavili za nekaj časa na Krfu, od koder so se napotili potem naravnost v notranjost dežele, kjer se pričenja njih delovanje.
Mesto, kjer se je misija v Srbiji ustanovila, nazvala Camp Minnesota^ to pa radi tega, ker je večina članov iz države Minnesote. Postavili in popravili so potrebna poslopja in shrambe za razne potrebščine ter so že začeli z delovanjem v pomoč Srbiji. Prvi glasovi o delovanju te misije se dospeli šele sedaj v ameriško javnost. V naslednjem navajamo dve pismi Člana te misije, g. Caryll B. Storrsa, bivšega sotrudnika Tribune v Minneapolis!!.
PROSLAVA DNEVA NEODVISNOSTI.
Camp Minesota, 4. julija —Father Jagrova misija za Srbijo praznuje danes v svoji poljedelski kempi slovesno 4. julij, dasi nje gospodinjske priprave še daleč od popolnosti. Povabili smo dva gosta na kosilo, namreč zdravnika dr. Bowena in zobozdravnika dr. Woodwarda iz bolnišnice srbskega Rdečega križa v Banici, kjer smo se ustanovili par dni, da pokažemo na dovoz naših kuhinjskih potrebščin, posode in živil iz Soluna.
Rdečega križa in istotako tudi na vseh drugih šotorih, ki služijo kot skladišča; ta prostor, kjer stoje ti šotori, smo nazvali "Machinery Plaza." Med gričem in tem prostorom leži napol podrta zapuščena turška vas Kremljani, in tu si iščemo med prstjo in kamenjem materijal za nove zgradbe. Mimo vasi teče potok, in kapitan John Jager, ki je odgovoren za naš civilni načrt, je popravil na bregu potoka dve hišici, jih pre-pleskal, napravil pri strehah odvodne cevi in naslikal velik rudeč križ na prednji steni večje hišice z napisom: "Ameriški Rdeči križ", v angleškem in srbskem jeziku.
Medtem ko je naša kempa zelo slikovita in na videz veliUo-obstoječa, vendar pa gotovo nismo bili pripravljeni za gostijo; ali pojedino smo morali imeti 4. julija, pa če smo bili pripravljeni za njo aH ne. Kapitan Jager se je podal včeraj v Florma, kjer je kupil dva jagneta, in preskrbeli smo si tudi sodček vina. Cela jagneta smo pekli na raznju nad o-gnjem; razen je počival na ro -govilastih palicah, vrtel pa ga je srbski vojak, s spretnostjo, ki mu je prirojena, dokler ni bilo meso popolnoma pečeno. Meni in kapitanu Jagru je bilo dovoljeno, da sva smela pokusiti meso takoj, ko je bilo vzeto iznad ognja, in bilo je tako slastno, da bi moral temu pritrditi celo najbolj izbirčen ameriški kuhar.
Pravi častni gostje na naši proslavi so bili mo|je, ki so bili odre-djeni od srbske vlade za delo v kempi. Tu je za sedaj — pričakujemo jih več, ko se delo pomnoži mo še več ko se bo delo pomnožilo — čič" — in nekoliko bolgarskih vojnih ujetnikov. Srbski "čiča" je prikupijiv značaj. 'Čiča' pomeni 'stari mož' ali 'stric' in je obični izraz za priljubljenost, kajti 'čiča' predstavlja navišjo stopnjo patriotizma. Srbija se ima tekom zadnjih par let tragične nesreče in velike izgube na prebivalstvu in ozemlju veliko zahvaliti njegovemu neutrudnemu in požrtvovalnemu delovanju za stvar svoje ljubljene domovine. Prestar za resnice boj je videti tega plemenitega neutrudlji-vega in delavnega možička povsod, kjer more kaj koristiti; živi čisto priprosto, zadovoljen je z vsem, spi na golih tleh, oblečen pa je v ponošeno obleko ali v kak kos uniforme; vedrega čela in z nasmehom na ustnah salutira z neko vojaško precijoznostjo, ki sega človeku V srce.
Naši čiče in ujeti Bolgari so imeli ta dan praznik in na prošnjo čič se ni delala nikaka razlika med njimi in ujetniki pri razdeljevanju živeža in pri vsem postopanju sploh. Vsi so dobili enak delež mesa in vina. Srbi in njihovi bolgarski ujetniki so si podali roke in začeli plesati na "Machinery Plaza" kolo, priprost sicer, toda jako živahen slovanski narodni ples, igral pa jim je 'bolgarski cigan na ameriški klarinet. Ko je bil ples končan, so vsi začeli vihteti svoje kape in klicati: "Živela Amerika." Bolgarski klarinetist je končno zaigral Star Spangled Banner", potem ko smo mu parkrat zažvižgali na-pev, tako da nismo bili brez naše patrijotične godbe, da si je bila zelo čudna.
OOVOR KAPITANA J AGRA.
Po plesu je govoril kapitan John Jager o 4. juliju; razložil je pomen tega dne in primerjal našo proglasitev neodvisnosti s krf-sko deklaracijo, v kateri se zahteva neodvisnost za jugoslovanski narod po vojni ('Jugoslavija.)' Krfska deklaracija je bila priznana in odobrena po Franciji, I-taliji, Angliji in Ameriki in vz-
Toda temu ni tako, kajti celi dan smo slišali grmenje francoskih, srbskih in bolgarskih topov na 12 milj oddaljeni fronti, medtem ko smo tudi podnevi lahko zasledovali izstrelke iz topov za obstreljevanje zrakoplovov; streljali so namreč na bolgarskega zrakoplovea, ki je podvzel na 4. julija majhen izlet.
V Solunu.
(Naslednji podatki so povzeti iz pisma C. B. Storrsa začetkom junija.)	'
Tukaj se imamo dobro; naša stanovanja so še dosti čista, kolikor je sploh mogoče v Solunu. Tu si bodemo odpočili od dolge in naporne poti preko gorovja. Father Jager se ne počuti popolnoma dobro, pa vsaj ni čuda, ker ima toliko skrbi. Naš zajuterk obstoji iz skodelice kave in koščka kruha, opoldne imamo obed in ob 8 ali 8:30 imamo to-plo večerjo. Dobro nam teknejo tudi grške čresnje.
. . .Srbi so zelo uljudni napram nam, deloma radi tega, ker so že po naravi zelo gostoljubni in prijazni, deloma pa radi tega, ker hočejo ostati v tesnem stiku z našo misijo. Semena in poljske potrebščine so zelo redke in zelo drage. Grki, Francozi in Angleži si prizadevajo, da bi si zagotovili našo podporo, toda Srbom se ni bati, ker smo bili poslani, da delamo za nje, in od tega nas ne bo nič odvrnilo.
Plemenski in politični položaj tukaj je zelo zapleten in zanimiv, toda v teh dneh ni primerno, pisati mnogo o tem. Moji možgani so tako polni novih utisov, da so mi kar vrti v glavi, naše pravo delo pa se «je ni niti začelo.
Father Jager je prejel cel kup drobnih pisem od šolskih otrok v St. Bonifacu. Slišim ga, kako se smeje v sobi, in vsakih par minut pride sem, da nam prečita kaj lepega.
Obiskali smo vse vojaške dostojanstvenike, iz v ze niši prestolonaslednika, in se srečali z mnogimi junaki iz prejšnjih in iz sedanje vojne. Živilske razmere v deželi niso tako slabe, kakor v času, ko je bil Fahtcr Jager tukaj, pač pa so slabe dovolj, in želim le, da smo prišli sem za časa setve. Francoski in angleški vojaki so obdelali nekoliko zemlje. To naj za denes zadostuje.
13. junija. V Monastirju. — O-bedovali smo v Monastirju s, policijskim načelnikom. Tekom obeda je priletelo več bolgarskih izstrelkov v mesto. Nekdaj v resnici lepo mesto je napol razdejano.
Z vrha gore Jepak smo imeli razgled na bojno polje: eno miljo pred nami so bili srbski zako-pi, eno miljo od teh pa sovražni, Ali tu ni bilo tako nevarno kakor v Monastirju, ker je boj počival. Zanimiva so stanovanja častnikov, ker izgledajo kakor orlovska gnezda, prislonjena na skalo.
Nevarna, peklenska stran vojne se oči vidno v vseh razst rešenih srbskih vaseh, kjer več sten v razvalinah, kakor pa streh na hišah, in kjer so polja razorana po strašnih jarkih in po kotlinah, katere so izkop ali izstrelki. Tu ni mladih mož, temveč samo žene, starčki in otroci. Dečki in starčki gonijo osle, mršave konjičke in govejo živino, na pašo ali pa prevažajo lovore živeža in vozijo razne potrebščine naprodaj. Ženske kuhajo, predajo in hodij z lepimi vrči po vodo na studenec, ali pa sede topo donia, zavite v raztrgane cunje, in najbrže ne mislijo na nič. Pregledali smo pokrajino in se odločili, da znova zgradimo neko zapuščeno turško vas. Turki so namreč pobegnili na varno, po srbskih postavah pa
prave za kempo, jaz, Father Jager in Moffet pa ostanemo tukaj,
dokler ne bodo dospele vse potrebščine. Upam, da bomo imeli
kmalo vse v redu in da bodo začeli naši traktorji orati 2000 hektarjev dobre plodne zemlje.
S tem ne bo pričela civilizacija in vsak napredek bo pripisati našemu delu, počutimo se kakor švicarska družina Robinson, samo da ona ni imela gazolina/ traktorjev in železniške zveze. Tak dogodek bi bil zanimiv v vsakem času, ali naše zadovoljstvo je na-rastlo, ker vemo, da igramo važno ulogo v veliki igri, katero je treba dobiti. Raje sem v Srbiji, kakor kjerkoli drugje, kjer divja vojna, kajti potreba je tukaj tako velika, storilo pa se je v primeri z drugimi kraji (naprinic'' z Belgijo) jako malo za uposta-vitev starih razmer.
H5ša, v kateri sedaj prebiva-| mo, je jako čedna, samo da je polno muh komarjev in mokar-jev, kajti tukajšnji prebivalci (Grki) niso napravili nikakih za-grinjal pri oknih, dasi so spletli lepe mrežice iz muslina, katere nas varujejo pred nadlegovanjem teh žuželk.
Naša gospodinja zelo pazi na nas; govori več jezikov in pravi, da je bil njen oče poljski grof. Pitno vodo, katera je namenjena za nas, vedno prekuha, vsaki večer pa použijemo nekoliko kinina v praških, da se obvarujemo ma-lerije. Zanimivo je opazovati naše vojake, ko jemljejo na zapoved zdravnikov ali častnikov greftko zdravilo, pri tem pa strašno protestirajo. Toda vse to jim nič ne pomaga, kajti naše taborišče mo -ramo obvarovati vsake malerije, in to se nam je dosedaj tudi posrečilo. Razširjena je zelo v močvirnatih krajih, nje razširjevalci pa so zlasti komarji.
unij , ® J -	* pripada zemlja državi
budila novo upanje v srcih potr-
pežljivega in preveč zaupljivega naroda, ki je bil preganjan, tlačen in zatiran skozi šest stoletij.
Dva nepovabljena gosta, toda zelo dobrodošla, sta se nam pridružila a kratko pred obedom namreč dva Srba iz Amerike, ki sta slišala, da se nekoliko Ame-rikancev pripravlja na praznovanje 4. julija, sta si izprosila dovoljenje, da smeta oditi, nakar sta se napotila preko hribov k nam. Nikola Grave je bil pred vojno zaposlen v neki tovarni v Youngstown, O., Ivan Blajkovič pa je bil vešč mehanik v Fordovi tovarni v Detroitu. Oba sta pustila dobro delo ter se priglasila prostovoljno za to fronto, zavedajoč se, da je njiju prva dolžnost napram lastni domovini.
15. junija. — Danes so dospele naše stvari o katerih smo že menili da jih ne bomo nikoli več videli. Veseli smo jih bili ko sta jih prinesla dva naša šoferja, katera sva poslednjič videli v New Yorku pri Rdečem križu, prevoz je trajal dolgo in je bilo tudi težko spraviti jih sem zaradi nevarnosti napada od strani podmorskih čolnov, ki ne prizanašajo niti bolniškim ladijam, drugič pa tudi radi tega, ker so prevozna sredstva v notranjosti dežele zelo pomanjkljiva.
Sedaj smO se za trdno odločili, da se ustanovimo in napravimo svoj glavni stan v zapuščeni turški vasi, katero sem prej omenil. John Jager in Buli bosta odšla za prvi teden, 4* napravita prve pri-
padal je van je in konec zadnjega članka s 4. strani.)
Dunajska vlada jc povsod podpirala in pospeševala nemško industrijo, zavedajoč se, da jc to najboljše sredstvo za ponemeeva-vanje našega naroda. Nemški trgovec in obrtnik sta bila pionirja renegatstva na Koroškem in Štajerskem. Toda tudi v varstvo industrije po vojni je že ustanovljen v trgovskem ministrstvu poseben urad. Nemška industrija naj se čuva tudi v bodoče na stroške našega kmeta, delavca, obrtnika in trgovca. Konsument naj tudi po vojni prenaša, zato da bo uspevala nemška industrija, vsa najtežja bremena, kakor med vojno. Množi naj se nemški kapital, da pritisne naše sloje k tlom!
Jugoslovanska država, zgrajena na demokratskih načelih, bo s takim gospodarstvom temeljito obračunala. Vsa velika prometna sredstva in večja, javnemu namenu služeča podjetja, kakor železnice, parobrodne družbe, premogovniki in tovarne bo morala prevzeti jugoslovanska država, da ž njimi izboljša gospodarski položaj našega ljndstva. Vsa podjetja morajo postati narodna last in vir višje socijalne svobode ter večje kulturne moči!
Še eno vprašanje bo igralo po vojni velikansko vlogo, vpraša-nje, ki je v prvi vrsti tudi gospodarsko vprašanje. Ako Jugoslovani ne dobimo svoje države, ne bomo nikdar mogli ugodno in dostojno preskrbeti vojnih žrtev, predvsem svojih invalidov. Ni š<> vojna končana in že so se zbrali alpski Nemci na shodu v Beljaku, na katerem so zahtevali, da naj ima nemški invalid J>ri oddaji služb prednost pred drugorodni-mi invalidi! Očividna je namera pojesti našim ljudem kruh in preplaviti naše kraje z nemškimi invalidi: Ako ne dosežemo jugoslovanske države, bo moral vzeti naš invalid v roke lajno, da bo tako v nadlego sam sebi in drugim ljudem. Jugoslovanska država pa bo prostrana dovolj, da si naš invalid ustvari lastno domačijo in rodbinsko življenje. Koliko lahkih služb bo samo pri trafikah, poštah in drugih uradih, obtnijah in trgovinah, samo v obmejnih krajih, kjer nam danes tujci zasedajo mesta, ki bi šla nam.
Najlepši ideali nam ne znlcž^-jo prav nič, ako nam na gospodarskem polju izpodnesejo tla in ako se našemu narodu ne da prilika, da se gospodarsko okrepi in osvoji. Kdor noče gospodarske smrti, se bo bojeval za uresničenje jugoslovanske države. Edino-le od nje je pričakovati novega gospodarskega življenja in srečnejših dni.
1 i mm
rX^tiO 5"
m

m t i
mtx»1
lUMTijnu.
(Jug. Čas. Urad, Washington,
d. C.)
Proslava »petdesetletnice položitve o gel ne ga kamna Češkega Narodnega gledališča v Pragi je "bila več kakor navadno ^poglavje v zgodovini tega gledališča. To priliko so porabili tlačeni slovanski narodi, da so priredili drugi kongres, sličen oneniu, ki se je vršil en mesec prej v Rimu. Vai av-r.trijski Slovani, izvzemši Ukrajinci, so bili polnoštevilno zastopani.
Letošnje majsko zborovanje Slovanov v Pragi je -bilo veliko bolj številno obiskovano, kakor prvi slovanski kongres v Pragi leta 1848. Posebne važnosti je bilo močno poljsko zastopstvo, se-stoječe iz 60 članov, poslanici, so-* cijalistični voditelji, zastopniki Krakova in Lvova, vseučeliški profesorji, pisatelji, uredniki in umetniki. Zastopana je bila Galicija, Ruska Poljska in Poznajnj-sko.
Kongresa se je udeležilo na 200 Jugoslovanskih gostov: 6 slovenskih poslancev, 5 hrvatskih iz Avstrije in 7 iz Ogrske, ljubljanski župan dr. Tavčar in zagrebški župan; zaistopivika Kristan in Deme-trovič za slovanske in hrvatske so-cijaliste ter srbski socijalitični odposlanec iz Bosne; zastopniki raznih organizacij in društev. Bilo je 22 slovaških odposlancev in celo zastopniki te pruske Šlezije; samo Ukrajinci in lužiški Srbi niso bili zastopani v Pragi. Pričakovati se seveda tudi ni moglo zastopnikov iz Srbije, dospeli pa so brzojavni pozdravi iz Belgrada. Posebno važno je, da so bili zastopani tudi Italijani, in to je posledica rimskega kongresa, na katerem se je dosegel sporazum za skupno delovanje Slovanov in Italijanov proti skupnemu sovražniku.
Glavno praznovanje se je vršilo 16. maja v Narodnem muzeju. Zborovanju je predsedoval dr. Karol Kramar, ki je prebil dve leti v ječi samo zaradi tega, ker je bil voditelj Čehov v parlamentu: V svojem govoru je povdar-jal zahteve češkega naroda po svobodi in zjedinjenju s Slovaki in zagotavljal, da bo končno zmagala pravica in resnica in samo-odločevanje narodov.
Za Slovake je govoril pesnik Orsag-Hviezdoslav, za Poljake vseučiliški profesor John Kas-provicz, za Italijane poslanec Conci, za Slovence dr. Ivan Tavčar, za Hrvate dr. Štefan Srkulj, zagrebški župan, za Srbe Voje-slav Šola, podpredsednik bosen-skega deželnega zbora, ki je bil razpuščen. Cenzor rudeči svinčnik je močno divjal pri objavitvi teh govorov, ali v splošnem so vsi govorniki povdarjali, da je treba tesne zveze in složnega delovanja za novo slovansko trozvezo: Čehoslovaško, poljsko in jugoslovansko državo, ki bodo popolnoma svobodne in neodvisne ter v tesni zvezi z zapadnimi demokratičnimi državami in v popolnem sporazumu z Rumunijo in Italijo.
Po uradni proslavi so se vršile tajne konference govornikov raznih narpdov Avstro-Ogrske na katerih je bila sprejeta skupna deklaracija — slovansko-italijanska — v kateri se povdarja nezlomljiva volja teh narodov, boriti se za svobodno narodnp življenje na temelju pravice, da more vsak narod odločevati^) svoji lastni u-sodi. V deklaraciji se obsoja vsak dogovor med državami, ki je bil sklenjen ne oziraje se na voljo no-rodov. Delegati, ki so podpisali to izjavo, so se slovesno zavezali, da bodo delovali na vso moč in v po-pel hi harmoniji, da se dosežejo cilji, in so si obljubili v imenu narodov, katere so zastopali, medsebojno podporo.
Besedilo deklaracije ni znano, ker je bilo zaplenjeno po avstrijskih cenzorjih, toda znano pa je, da je ljudstvo tekom slovesnosti v Pragi navdušeno pozdravljalo zaveznike. zlasti predsednika Wilso-na. Policija ni bila v stanu preprečiti ali ustaviti prepevanje Marseillaise". "MSsarykova senca je bila navzoča," pišejo celo
kot
na amrt. >pomemki, stene in tro-se nosili velike nap&e: vijo Masaryk." Živijo Kra-naaf. Živela ententa." Povelja je skušala razgnati množico, in pri tem je bile ranjenih in ubitih več oseb, ječe pa so bile prenapolnjene z aretiranci. Gosti so morali takoj zapustiti Prago, "Narodni Listy" pa so bili ustavljeni.
Istočasno se je vršil v Pragi shod slovanskih že« in konvencija slovanskih žurnalistov. O teh dveh zborovanjih poročamo pozneje, j>redstojeČe pa naj služi kot uvod in za razumevanje poročila, katero priobčujemo dobesed-, no po Edinosti (original) od 21. maja pod gorenjim naslovom.
Razglas redarstvenega ravnateljstva.
C. kr. korespondenčni urad poroča iz Prage 18. t. m.; Uradno se razglaša: Dogodki v državi sovražnega in veleizdajaUkega značaja, ki so se dogajali tekom tridnevne proslave petdesetletnice češkega deželnega in narodnega gledališča, so oblastim dali povod za primerne protiukrepe in sicer: Redarstveno ravnateljstvo je izdalo razglas z naslednjo vsebino: Kulturno slavljenje jubileja kraljevega češkega deželnega in narodnega gledališča se je izpre-vrglo v politične demonstracije in porodilo končno celo vrsto veleiz-dajskih dogodkov, za katere so potrebni najstrožji protiukrepi.
Zato in tudi z ozirom na resnost časa, kateremu ne odgovarjajo take prireditve, je izključeno, da bi se še trpele dalje, in se1>odo obiranja ljudstva in izprevodi odslej kar naravnost razprševali, in če bo treba, tu.di s silo.
Opozarja se na tuuradno prepoved .noše znakov in kokard v )arvah več sovražnih držav (pol vrste zaplenjene) in se bodo kršitelji te prepovedi kaznovali po §11 cesarske naredbe, izdane 20. aprila 1854 drž. zak. štev. 86."
Mladostni jugoslovanski gostje se napotijo, da zapuste Prago.
Intendanca kraljevega deželnega in narodnega gledališča se je opozorila na nekatere obžalovanja vredne dogodke in naprosila, da jih odpravi, ker bi se drugače gledališče zaprlo.
Ustavitev "Narodnih listov."
Redarstveno ravnateljstvo' je dostavilo uredništvu "Narodnih Listov" naslednji odlok:
"Spoštovanemu uredništvu pe-rijodične tiskovine Narodnih Listov, v roke gospodu glavnemu u-redniku Franu Sisu na Kraljevih Vinogradih.
V pisavi po Vas urejevane periodične tiskovine Narodnih Listov se kljufb s tuuradnim odlomkom, izadanim 14. februarja 1918, izrečenemu strogemu po-8varilu, vedno neprikriteje kaže stremljenje, da bi se po načrtu vzbujalo razpoloženje in simpatije za ententne države in se tako pospeševalo koristi naših sovražnikov.
Ker so bili dosedaj 'brezuspešni vsi ukrepi tiskovnih oblasti proti tej očitno državi sovražni pisavi, odrejen — v smislu v zgoraj omenjenem odloku vsebovane za-pretitve — Obustavo izhajanja tiskovine Narodnih Listov pričenši od 19. majnika t. 1.
C. kr. dvorni svetnik voditelj redarstvenega ravnateljstva: Dr. Kunz."
Nemška poročila o dogodkih v Prtgi.
Ker izvirnih poročil še nimamo in nam tudi še niso dospeli nedeljski praški listi, posnemamo naslednje pbročilo po nemških listih od 18. t. m.:
Poulične manifestacije so se v noči od 17. na 18. t. m. končale šele okoli 2. popolnoči. Pred hotelom "u Zlate husy" se je vršil okoli polnoči ljudski tabor, na katerem so govorili: bivši minister Poljak Grlabinski, jugoslovanski poslanec dr. Trešic—Pavičič, načelnik Češkega Svaza poslanec Stanek, češki pesnik Mahar ter poslanca Klofač in Zahradnik.
Narodni Listy, ki so bili danes ustavljeni, so kazali že zadnje velike bele lise. Vest o obustavitvi lista se je v večerriih urah hitro raznesla po mestu. Razburjenje je veliko in se še ni poleglo. Tisoči 1 judij polnijo ulice in trge in vsi nosijo vfceslovanske in če-
Narodnih Listov se s posebnimi isdajaml. gledališču se je se-
Jski iaprevod, ki 1 proti Vaclavskem trgu. tekom sestavljanja izpre-voda je poseglo vmes redarstvo in energično nastopilo proti -demonstrantom. Na Vaclavskem trgu so aretirali več oseb.
Ulice v sredini mesta so opolnoči nudile še nenavadno v<zbur-kano sliko. Na Vaclavskem trgu je vse črno ljudstva. Sredino velikega trga čuva vojaško redarstvo ip straža. Vsaiko toliko iz-praznjujejo redarji na konjih ulice, a ljudstvo se Ijitro zopet zbira. Nekoliko oseb so aretirali, ker se niso pokorile odredbam. Pri hotelu "u Zlati husy" stoji kor-don vojakov in stražnikov.
Med množico je opaziti stotine čeških deklet v narodni noši in slovanskih kmetskih nošah.
Narodni Listy so si v ostalem znali pomagati in izhajajo kot "Narodni No vine," list, ki se tiska v zalogi "Narodnih Listov."

*
so zahtevali ie dodatek, v katerem se trestira proti zasledovanju poljskih časopisov iz Galley, ki se ne smejo pošiljati na Rusko Poljsko. Na razpravi so ostro bičali postopanje korespondenčnega u-rada, ki umetno potvarja javno mnenje. Korespondenčni urad izkrivlja vesti o notranje političnih stvareh in o inozemskih dogodkih, Tudi govore tujih državnikov potvarja često v nasprotje tega, kar se govorili
Velepomembne politične izjave zastopnikov Slovanskih narodov.
V dneh jubilejne slavnosti Narodnega gledališča v Pragi je prišlo do velepoinemlbnih izjav. V reprezantacijski hiši so se zbrali gostje in češki domačini na skupno posvetovanje, na katerem so manifestirali, da hočejo svojo skupno silo in skupno delo posvečati veliki nalogi: da zatirani narodi na podlagi pravice do samo-določbe pridejo do novega življenja v svojih samostojnih državah in da zadobe v svoji zvezi varno zavetišče pred hegemonijsko pohlepnostjo enega samega naroda. Ta izraz voje zastopnikov večine avsh-ijskih narodov so podali v naslednji resoluciji: (41^vrst zaplenjenih.)
Kongres slovanskih žena.
Vršil se je tudi kongres slovanskih žena v isti hiši. Sešlo se je več stotin zastopnic čeških, mo-ravskih, šlezijskih ženskih društev, potem mnogo žena drugih slovanskih narodov in — slednjič je došla tudi osemčlanska de-putacija italijanskih žena. Med dragimi je govorila tudi gospodična Cilka Krekova. V resoluciji so izrekle željo po miru, ki prinese vsem narodom svobodo in pravico samoodločbe, ter izjavlja, da bodo slovanske žene skupno s slovanskimi možmi delovale za dosego tega cilja, ki je edino vreden v tej grozni vojni prelite krvi in našega trpljenja.
Poklonitev pisateljici Preissovi.
Pod vodstvo županje Fran je dr. Tavčarjeve so se jugoslovanske žene poklonile odlični češki pisateljici Gabrijeli Preissovi, ki je velika prijateljica nas Slovencev in naše domovine in ki ima največ zaslug za negovanje stikov med češkimi in jugoslovanskimi ženami. Jugoslovanske žene so priporočile odlični češki ženi naj-prisrčnejšo ovacijo v zahvalo na prisrčnem qprejemu jugoslovanskih gostov, kar je bilo po večjem delu zasluga čeških žena.
Konferenca
slovanskih časnikarjev.
Končno naj omenimo šc slovanskih časnikarjev. Razpravljali so o persekncijah in šikanah, o konfiskaciji, o dvojni meri dobavlja-nja papirja in o metodah kopes-pondenčnega biro-a. Govorili so tudi jugoslovanski, poljski in slovaški časnikarji. V sprejeti resoluciji polagajo 'prisego: Zahtevali bomo in zastopali enodušnost naših narodov, da se njih delovanje med seboj izpopolni, da se bomo mogli skupno ubraniti napadom, naperjenih proti našim narodom, in da se bomo, skupno borili proti vsem naklepom ter gledali s popolnim zaupanjem v bodočnost. Vse, kar imamo in kar znamo, vse svoje zmožnosti, bomo žrtvovali bodoči usodi naših narodov za dosego državne enotnosti čeho-slovaškega naroda, državne enotnosti jugoslovanskega naroda in državne enotnosti poljskega naroda . . . Skupni slovanski časnikarski interesi vsega Slovan-stva se krijejo popolnoma z interesi vsakega poameznega slovenskega naroda. — Konstatirali so, kako vojaška in policijska cenzura pritiska slovansko časopisje in mti pod pretvezo takozvanih vojnih in dražvnih interesov onemogoča delovanje; kako se slovanski časnikarji redno kličejo v vojaško službo, kako je Avstro-O-
Splošna narodna opozicija za Jugoslavijo v Dalmaciji.
(Od Jug. Čas. Urada, Washing ton, D. C.)
2. julija se je vršil v Splitu sestanek narodnih zastopnikov iz Dalmacije, Hrvatov in Srbov. Na tem sestanku je bila sprejeta naslednja resolucija:
Hrvati in Srbi iz vseh krajev Dalmacije, pristaši vseh strank pred vojno so na sestanku dne 2. julija v Splitu enodušni in složni V naslednjih vodilnih mislih:
1.	Resnost zgodovinskega časa, v katerem živimo, skupno prežiV-ljena preganjanja in trpljenja, jasne namere naših sovražnikov, ki so direktno naperjene proti našemu narodnemu obstanku, so že izbrisale vse stranke in njihove razlike ter žjedinile v duhu celokupno prebivalstvo Dalmacije v eni politični misli in za en političen cilj, da ima etniško edinstven narod Srbov, Hrvatov in Slovencev nepobitno pravico in dolžnost, osnovati potom samoodločevanja enotno neodvisno drŽavo. Zaradi tega smatramo potrebnim edinstveno politično delovanje celokupnega dalmatinskega prebivalstva, dokler ne bo doseženo ali vsaj zagarantiratiramo uresničenje tega najvišjega narodnega cilja, ter smatramo vsako cepljenje narodnih sil po vprašanjih druge vrste ali onih, ki danes niso aktualne, z škodljivim narodni stvari.
2.	V Dalmaciji se izbere upravi narodne organizacije, obstoječa iz 16 oseb, Srbov, Hrvatov in Slovencev; to število se more po po-tnebi tudi zvišati. Ta uprava bo vodila akcijo v Dalmaciji v smislu teh načel ter bo sodelovala ali v potrebi osnovala slično aH isto-vestno akcijo za združevanje neodvisnih narodnih elementov v drugih narodnih krajih ter bo v te svrhe odbrala delegate za Dalmacijo za eventualno splošno narodno zborovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V odbor so izvoljeni: Don Ante Anič, dr. Roko Arneri, pop, JovO Bučin, dr. Gajo Bulat, dr. Mate Drinkovič, Juraj Duboko-vic, Ante Franič, Ivo de Grisogo-bo, dr. Ivo Krstelj, dr. Jarko Ma-chiedo, dr. Ivan Majstrovič, Milan Marušič, Dujan Mikadič, Pa-voo Boca in dr. Vukotič:
Že prva leta preteklega desetletja, ko so se pričeli pojavljrti prvi znaki krize, ki se je razpla-mela v svetovno vojno, je Dalmacija dvignila zastavo narodnega edinstva. Nekoliko let kasneje daje ona zopet inicijativo za novi kurz v Banovini, kar je olajšalo zamah narodnega gibanja. V o-nih temnih letih aneksijske krize in veleizdajskih procesov proti Srbom se je v prvi vrsti zahvaliti Dalmaciji, da ni ideja narodnega edinstva klonila ali bila zadušena, oziroma da se je čut narodnega tako okrepil. Dalmacija je prva 'spoznala in najbolje čuitila značaj in pomen balkanskih vojn'in njeno držanje bo svetel primer zgodovini vojne. Dalmacija je s svojim trpljenjem in mučeništvom morda oblažila sodbo zgodovine o dosedanjem drŽanju mnogih nas, ki se nismo pokazali doraslim veličini dobe, ki nas je zatekla. Dalmacija, domovina, močnega rodu, se ne bo izneverila niti danes niti sebi niti nam. V tem nja jo bomo prav gotovo videli velikem času rušenja in stvarje-na delu. i
Protest Hrvatov in Slovencev is Istre.
(Od Jug. Čas. Urada, Washington, D. C.)
Zagrebški Obzor od 20. junija prinaša naslednjo vest: Odbor političnega društva za- Hrvate in Slovence v Istri protestira na svoji seji dne 14. junija 1918 v imenu hrvatskega in slovenskega naroda v Istri proti vsakemu -eventualnemu, pa tudi konečnemu re-
po
m
ne v ,,_, svobodno državo, medtem ko i>i ostali deli našega naroda taoraii ostati v sedanji podrejenosti drugemu narodu. * Odbor ohjednem izjavlja, da zahteva polit&na, narodna in gospodarska bodočnost Istre brezpogojno zjeetinjenje vseh JHoveneet, Hrvatov in Srbov v samostojno, vsakega gospodarstva drugih narodov svobodno državno telo, osnovano na demokratski podlagi.
Za Dalmacijo prihaja tudi I-stra. Tudi ona, katero so zahtevali drtt&i ca sebe, izjavlja: Izven Jugoslavije ni življenja. Kdor pozna ljuto in vstrajno borbo, katero je vzdržala Istra tekom zadnjih 50 let, da je iztrgala pedenj za pednjom svoje zemlje tujcu in jo povrne narodu, ta bo znal ceniti veselje, s katerim smo sprejeli to vest. Družba sv. Cirila in Metoda, ki je postala za Slovence in Hrvate narodna svojina, žanje sedaj plodove svojega delovanja in prizadevanja. Vsaka naša šola, ki je bila v Istri otvorjena, je pomenila za našo narodno trdnjavo, s pomočjo katere so se izgubljeni sinovi zopet vračali narodu, |>ri zadnjih volitvah so dobili Slovenci in Hrvati po vseh kmetskih občinah kompaktno večino. V mestih Brno videli združene Italijane in Nemce proti Slovencem, ali tudi to jim ni pomagalo, kajti Slovenci so dobili istotoliko glasov, kakor združeni Nemci in Italijani.
Istra je naša in mora ostati naša, po tradicijah, čustvovanju in jeziku je slovenska in taka bo tudi ostala, kajti izdati njo, bi pomenilo izdati samega sebe. V prašanju glede bodočnosti našega naroda ne moremo sklepati kompromisov z nikomur. Narodna vo-ja, potrjena s plebiscitom, bo nam dala pravico. Naša dolžnost je samo, da jo neprestano krepimo in izrazimo v pravem času )red celim svetom.
Sestanek katoliških in pravoslavnih bogosknroev.
Hrvatska Riječ od 22.VI. poroča: Izvedeli smo od zanesljive strani, da se bo v najkrajšem času vršil sestanek katoliških in pravoslavnih bogoslovcev in mlajših duhovnikov. Na tem sestanku se bo razpravljalo o narodnih jugoslovanskih poslih, Ne poroča pa se še kaj točnega\ali natančnega.
Zabranjen list.
Obozor od 20. VI. piše: Včerajšnje Narodne Novine so objavile banovo naredbo, po kateri je prepovedano nadaljnje izhajanje lista "Čujmo", ki izhaja v Zagrebu, ker ogroža pisanje tega lista javni red.
D. O. in
j pri naročilu označi velikost ive da se mu lahko pravo do-poslje.
Vsled dogovora s tovarnarjeu smo primorani prositi vsakega, da z naročilom pošlje tudi denar. Stroške pri pošiljanju te zastav© trpi Kancelarija.
| Jug. Kancelarija 932 Southern Bldg. Washington, D. 0.
Če bi imel vsakdo to, kar si želi, bi bil svet tako len, da bi se ne mogel človek človeku ogibati.
kolsdabjl
Komarji so tu, malo prezgodaj, pa nič zato, izučilo me je; ppr zadnjih let sem bil prepozen z njimi — to leto pa sem točen in ker je vse bolj nezanesljivo, sem tem bolj siguren za iste.
Samo 10 tisoč jih je ; prvi jih bodete lahko dobili za druge —-potem nisem jaz odgovoren če jih zmanjka.
Razpošiljati jih bodem pričel takoj na ogled vsem, kateri bi jih naročil.
Koledarji so veliki. 20x27 palcev z velikimi številkami, 2 barve in imajo veliko sliko, katera je povzeta iz tega v čim trgovina obstoji in predstavlja "Trgovina od sibeH do groba", besedila je malo — ker slika sama odgovarja nar mesto besedila. Sliko je izdelal u-nietnik in stane par sto dolarjev. Jednaki koledar bi morala imeti vsaka družina, ker som jih naročil tako veliko, jih zanrorem pošiljati s poštnino vsed po 23c., kar mi lahko pošljete v poštnih znamkah. Odjemalci v Clevelandu jih dobe zastonj. Kjer so dvorane in zborujejo slovenska društva, jih pošljem brezplačno, samo da mi pošljete 6c. za poštnino. Kjer i-mate urade, trgovine in drugo poslovanje, potrebujete take koledarje, in jih lahko dobite, ako pišete na:
Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. SO. K. S. K. J
N. S. pittsburgh. pa.
NAROČILA ZA JUGOSLOVANSKO ZASTAVO.
Sledeče se daje na znanje vsem onim društvom ali posameznikom, ki so naračili pri Juoslov. Kance-lariji jugoslovanske zastave, ali so vprašali za cene, velikost, itd. teh zastav.
Jugoslovanske zastave se lahko naroči pri Jugoslov. Kancela-riji in to v dveh velikostih. Zastave, dva in pol čevlja široke in 4 čevlje dolge veljajo vsaka $11.00; Zastave 4 čevlje in 4 palce široke in 5 in pol čevljev dolge veljajo vsaka $20.00.
Materijal, iz katerega so te zastave napravljene je najbolje volneno sukno, na katero mokrota ali vreme nič ne upliva. Jugoslovanski grb na zastavi je tudi iz istega materijala, točno in okusno sešit po poznatem načrtu vsaki komad v različnih barvah, grb je izdelan za obe strani zastave. Te zastave so izvanredno okusno in solidarno dovršene taka zastava je za vsako dvorano ali privatno stf.no van je pravi kras. Manjše zastave se priporočajo po-edincem in onim, ki jih hočejo i-meti za lepšanje svojih stanovanj ali pri kakih svečanostnih prilikah. Večje zastave so bolj prikladne za društva, za nastop pri paradah itd. Te zastave se lahko nosi pri vsaki svečanostni prireditvi.
Opozarjamo vsakega, ki se zanima za to stvar, da je bilo tovarnarju, ki izdeluje te zastave težko dobiti dovolj volnenega su-kna, ki je sedaj zelo drago in sc ga težko dobi; radi tega je u-ttestno, da vsakdo, kdor si želi omisliti jugoslovansko zastavo — da se požuri z naročilom ter ga pošlje 7. denarjem vred na Jugoslov. Kancelarijo 932 Southern
ima trojo rodno mesečno sojo vsako drufo nedeljo v mesecu » Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Bullor St., Pittsburgh, Fa.
Uradniki sa lato 1918: - Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslaga Ara., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie St, Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Greguraš, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Droit, zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 8G5 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
člani s« sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bojniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se vljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tent društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko sboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
Pomnožite svoje znanje v naravoslovju.
Narava nam daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo iz vseh delov svefa. Pišite po moj brezplačni eenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane ssmo 25 centov, obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to pouČljivo knjigo.
MATH. PEZDIR, P. O. Box 772, City Rail Sta., New York. N. Y.

JAKOB STAUDOHAR
9520 Avenue L, South Chicago, HL
Telefon: So. Chicago 12S6. se priporoča Slovencem in Hrvatom.
Prodajam in razvaiam premog in drva, telim pohištvo in opravljam ekspresne pošlo.
8voJi k tvojimi
celfj. glmtt in olanige TKE ClTATKUI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce. Id oglašujejo t našem listni
(Jug.
Washington,
D. 0.)
DE. iUŠTEBfilC DOVRŠIL 8VO-JO KAEIJERO.
Karod ga je pregnal. — Slične može čaka slična usoda.
Češka korespondenca poroča iz
Ljubljane: "Deželni glavar in po-alanee v dunajskem parlamentu dr. Šušteršie se poslavi™ v svojem glasilu, tedniku "Rpsnica" od svojih politi&liK pristašev in oH
v službo naroamn sovražnikov
Na to samo pristavljamo, du naj vrši sodbo nad takimi zioein-
ci naš kmetski in delavski narod, — in potem, ako imajo sto živ-Ijenj, naj izgube vseh sto!
Jugoslovanska koračnica. — Zagrebški Obzor poroča: Poznani naš glasbenik Avgust Remec je priredil za glasovir novo koračnico "Jugoslavijo". Koračnica, kateri so uporabljeni motivi (ena vrsta zaplenjena( himne, je zelo meledijozna in spretno zložena.
Revolucionarni jugoslovanski na-
političnega življenja. Dr. Šiftar- rodni odbor — tako piše tržaška Sic, ki se v novejšem času mudi v Edinost od 13. maja — jc, kakor Bad Gasteinu, se ne zanima za po- poroča glasilo sarajevskega nad Mtiko. V zadnjem času je naku- škofa dr. Stadlerja, "Hrvatski poval posestva v Švici, in kakor
se sliši, se hoče tam stalno naseliti
Dnpvnik", sestavljen, takole predsednik dr. Ante Trumbič, biv-
Glavni udarec je zadal novi Šu- ** dalmatinski deželni ili državni šteršičevi stranki ljubljanski kne-' P0&lane{'> odvetnik; člani: Paško zoškof dr. Jeglič. V svojom pa- j Baburica, načelnik jugoslovanske stirskem pismu je izjavil, da inu
'narodne straže v Valparaiso; Jo-
nalaga skrb za čistost katoliškega imena in za vzdržanje cerkvene discipline, povdarja, da se po novem kodeksu cerkvenega prava in po encikliki papeža Benedikta XV. od 1. novembra 1914. ne smo nobena stranka imenovati 44katoliška", nobeno društvo, noben list, nobeno podjetje, ako v to izrecno ne privoli tamošnji škof, ker je on za vse odgovoren, kar nosi v njegovi diocezi ime "katoliški".
Ker se nova Šušteršičeva stranka imenuje 'Slovenska katoliška zveza", ji prepoveduje ljubljanski škof nositi to ime, ker stranka ne samo divergira s cerkvenc-političnimi nazori knezoškofa, temveč stoji z njimi v ostrem nasprotju.
"Slovenski Narod" je napisal pod naslovom 'Denuneijant" še en elanak z ozirom na politično delovanje dr. Šušteršiča, katerega imenuje, z ozirom na politično življenje, "pokojnega". Slovenski duhovni so poslali svojim duhovnikom sobratom, ki še pristajajo na voditelja Slovenske Ljudske Stranke, okrožnice, v katerih dokazujejo, kako je zadnji ' nepopravljivi Šušteršičevi greh uničil vse ono, kar je prej storil za narod. Med drugim omenja, kako je dr: ŠnSteTfig^v začetku vojne opravljal denuneijat-sko službo, ko je v dunajski "Reichspost' denunciral celo svojega škofa dr. Jegliča (kot katoliški deželni glavar). Duhovniška okrožnica navaja dejstva, ki so javnosti večinoma že znana. Vsem je znano, kako je on s četo svojih pomagačev vršil v najtežjih časih , narodnega zatiranja robsko denuncijantsko službo in kako je po političnih nevspehih očital v svoji "Resnici" lutfiim ljudem veleizdajo, pomanjkanje lojalnosti, patriotizma in stičnih vrlin, kakoršno posedujejo možje enakega moralnega kalibra, v nemško-nacionalnem taboru. Vse to je znano in ne bi tega danes ponavljali, ako bi nas ne silila dolžnost, da odkrijemo narodu novo lopovščino kranjskega deželnega glavarja in slovenskega politika. Denunciral je posamezne osebe, obtoževal posamezne stranke in sramotil ogromno večino slovenskega naroda, sedaj pa je na koncu dosegel vrhunec, ko je izlil svoj strup proti onim sinovom našega naroda, ki z občudovanja vredno požrtvovalnostjo vrše svojo vojaško dolžnost. Nekaj časa sem se vrše namreč po nalogu notranjega ministrstva preiskave, kakšno razpoloženje širijo vojski naših domačih polkov med narodom, objednem pa se vrše paralelno tudi . vojaške preiskave. Kakor smo iz avtentičnega vira doznali, so se pričele preiskave na podlagi denuncia-eij, katere je deželni glavar dr Ivan Šu&teršič osebno napisal in poslal na neko visoko mesto. Ta denunciacija je v prvi vrsti naperjena proti vojakom in rezervnim častnikom slovenskih čet, katerim on očita, da zastrupljajo še nepokvarjene elemente med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. V svojem pismu priporoča dr. Šu-šteršič že gotove odredbe proti tem vojaškim četem. S tem je to 'aj dosegel kranjski deželni gU-var .vrhunec svoje denunciacije. Z zločinsko roko je zabodel strupeni mož v srce našega nar<*la in iwoeil one njegove sinove, ki prenašajo največje težkoče strašne vojne, novi duševni muki. Nimamo besed, da bi označili to zlo-delo. Narod bo sodil in njegova •odba bo strašna nad možem, ki je v času smrtnih viharjev poštar
vo Benjamin, bivši član hrvatskega sabora, časnikar; dr. Ante Biankini, zdravnik, načelnik jugoslovanskega odseka v plvicagu; dr. Ivo de Giulli, bivši občinski svet -nik v Dubrovniku; dr? Julij Gaz-zari, občinski svetnik in odvetnik v Šibeniku; dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, bivši goriški deželni in državni poslanec; Don Ni-ko Grškovič, katoliški duhovnik, načelnik hrvatske lige v Clevelan-du; dr. Hinko Hinkovič, odvetnik-bivši član hrvatskega sabora; Milan Marjanovič, bivši urednik lista "Narodno Jedinstvo" v Zagrebu; Ivan Meštrovic, kipar; dr. Miče Mičič, bivši občinski svetovalec v Dubrovniku; Vjekoslav Mitrovič, lastnik rudnikov v Chile, Dalmati-Knee; dr. Franjo Potočnjak, bivši član hrvatskega sabora; Stojan Protič, srbski poslanec in bivši minister; dr. Mihajlo Pupin, profe
novi odbor *a nih narodov ni mogel srečnejše začeti svojega delovanja kot s proslavo mučenikov Petra Xrinjekega
in Frankopana, katera je dal Leopold I. usmrtiti 30. aprila 1671. leta v Dunajskem Novem (mestu zaradi žaljenja veličanstva in ve leizdaje. Ostali del poročila je cenzura črtala.
V prehrano Trsta. — (Edinost, 15. maja.) Poročali smo že o posredovanju tržaškega odposlan -stva pri centralnih uradih na Dunaju zaradi zboljšanja tržaške a-provizacije. V popolnitev tega poročila naj navedemoNie, da je naš državni poslanec dr. Otokar Ry bar v konferenci pri ministrskem predsedniku, katera je trajala pol četrto uro, opozoril ministrskega predsednika tudi na šikane in zaplembe, katerim so podvrženi na ši ljudje ne samo na Zidanem mo -stu, temveč tudi na Kranjskem. Ministrski predsednik, dr. vitez Seidler ,je izjavil na to, da je enako navodilo ,kakor je bilo izdano za okrajno glavarstvo v Celju, iz šlo brzojavnim potom tudi za okr glavarstvo v Postojni in da se hoče sploh poskrbeti za to, da se prevažanju majhnih množin živil ne bodo delale težave. Posilanec dr. Rybar je zahteval tudi, da naj se naši ribiči oproste vojaške službe, da se pomnoži ribji lov. Opozarjal je pri tej priliki tudi na de.Afcvo, da bi se morali naši starejši letniki sploh odpustiti prej, ker smo morali mi PiOmorci in Notranjei iti pod orQŽje takoj meseca majni-ka leta 1915, dočim so iz drugih kronovin odrinili črnovojniki pod orožje več mesecev, da, ponekod tudi celo leto in še več kasneje. Ministrski predsednik je priznal dejstvo in je obljubil, da se potrudi za oprostitev ribičev. Naš vsakdanji krah, onih bore
ki imajo v tamkajfcijjh zdra svojce, a treba je navesti natančno njihovo bivališče.
Kaj je a vprašanjem slovenske gimnaiij« v Trstu? (Edinost, 15. maja.) Naslednja kratka ve-stica v torkovi Tagespošti nam daje povod za to vprašanje. Omenjenemu listu poročajo namreč iz Gotice: 'Oržavna gimnazija, ki se je po izbruhu vojne z Italijo preložila v Trst, prične meseca septemtora poslovati v Gorici." — Kolikor nam je znano, ni bila po izbruhu vojne s Italijo nobena goriška dr -žavna gimnazija preložena v Trst, temveč so cdtlej nahajajo v Trstu edinole zaposlovalni tečaji državne slovenske goriške gimnazije. Ali meni torej goriški dopisnik graskega liata, ki je vsekakor v ozki zvezi s tamošnjimi javnimi čini-telji, z državno gimnazijo, ki jo navaja v svojem dopisu, morda slovensko goriško gimnazijo? Mogoče ,dasiravno se nam zdi za nemškega dopisnika nemškega lista gotovo verjetneje, da je mislil nemško državno gimnazijo, za katero je znano, da je vlada določila za nje obnovitev znesek nad 100,-000 kron ,dočim pa za slovensko gimnazijo ni določila ničesar. Sodeč po vetru, ki piha sedaj z Dunaja, bi tudi dejali, da bo vladi predvsem za to, da spravi v Gorico kolikor mogoče hitro vse, kar je bilo nemškega že prej v Gorici, in doda še čin\ največ novega. Saj je vendar Gorica že od nekdaj v načrtu nemških Volksratov določena za predzadnji steber vsenemškega mostu od Belt a do Adrije. Da se obvaruje naša mladina v Gorici preteče ji germaiuzacije ,je gotovo
sor na Columbia vseučilišču, pred de8et dekagramov, kar ga dobimo,
oaHnilr ovKolraira A T»ll ut Vil 1 i SsliiOM ' ' • •	• •	. .» .	J.__£1»
sednik srbskega društva "Sloga dr. Milan Srškič, bivši član bosanskega sabora; dr. Dinko Tnnaj -stič, bivši član istrskega deželnega zbora; Dušan Vasiljevič, odvetnik v Mostarjp, načelnik srbske naro-, dne organizacije; dr. Bogumil Vošnjak, bivši docent zagrebškega vseučilišči; Niko Zupanič, bivši u-radnik narodnega muzeja na Kranjskem. — Radovedni smo, odkod je Stadlerjevo glesilo dobilo vsa ta imena t Menda so mu vsi imenovani poslali svoje posetnice z označbo, kake posle opra/ljajo v revolucionarnem jugoslovanskem narodnem odboru."
Jugoslovani v Ameriki, list piše: "Srpski List", ki izhaja v Ženevi, poroča iz New Yorka: Kakor je znano, izhaja v Ameriki zelo veliko jugoslovanskih listov. V zadnjenn času se dela na to, da bi se doseglo veliko. Razcepljene nvoči bi se združile iii od več sla-bejšilt listov bi se napravil eden močen in dober list. Tako bi se občinstvu omogočilo, da bi lažje dobivalo dober list in tudi ceneje. Ta organizacija je že izvedena v New Yorku, Chicagu in Pittsbur--ghu, ker so se združili "Ilrv. Svi-jet", "Hrvatska Zastava" in 'Slovenski Svet", ki izhajajo sedaj kot glasilo Hrvatov, Srbov in Slovencev. Tudi na zapadu se je pričela izvajati podobna organizacija. Lista "Novi Život"' v Oaklan-du in "Jadran" v San Franciscu sta že izjavila, da sta pripravljena na spojitev.
Zrinjsko-Frankopanska prosla va v Rimu. — V isti Vilki piše dalje Edinost: "Corriere della Sera" je, kakor javljajo nemški listi, objavil dolgo poročilo o pro -slavi obletnice usmrčenja Zrinj -skega in Frankopana, ki se je vršila zadnjega dne meseca aprila v Rimu. Poročilo, kolikor ga ni črtal cenzorjev svinčnik^ pravi:'' 30. aprila se je v Rimu na predlog Comitato permanente per 1'inte-resa tra le nazioualita soggette ali' Austro-Ungheria" vršila v gledališču Quirrino od 5. popoldne proslava 6pomina hrvatskih domoljubov Petra Zrinjskega in Frana Frankopana. Navzoči so bili: minister Bissolatti v imenu (italijanske) vlade; veleposlaniki Barrie-re (Francoska), Rennel Rod (Angleška), de Giers (Rusija), srbski poslanik in poleg njih še drugi en-tentni diplomati .Od italijanskih poslancev so bili navzoči Martini, Canepa, Cirtoni in drugi. Predsednik slovesnosti je bil poslanec Andrea Torri, ki je najprej prečital številne pozdrave. Poudarjal jc, da je proslava znak nove politične orijentacije, ker sedaj Slovence, Hrvate, Srbe in Italijane pod pritiskom skupnega sovražnika vodi gkupna volja, da osvobode brate v
narode ter o slovenski domek ra -
eiji, nas preseneča v prvi vrsti žarki in poljudni ton| v katerem je pisana. Pisatelj te knjige je Abdt-tus-Pfepeiuh, znan publicist in so-trudnik nekdanjih "Naših Zapiskov".
'•Narodni Svet v Ljubljani.— Sflovcnski listi iz Ljubljane so izšli 3. juriija.s popohicwna prazno prvo stranjo. Kakor je razvideti iz kratke notice v Edinosti od 4. junija, ki je shičajno ušla pazneniu cenzorjevemu očesu, so se nana šali cenzurirani članki na organi -ziranje Narodnega Sveta, katerega sestavljajo vse tri stranke: Slo-vensika Ljudska Stranka, Narodno Napredna in Socialdemokratična stranka. Ustanovni shod se je vr-šil v soboto 1. junija popoldne v Ljubljani.	,
Nemci proti Jugoslovanom. — Pod naslovom: "Preki sod za vojake na Slovenskem" poroča ljubljanski "Slovenec" 1. junija: "V graškem okraju je proglašen preki sod za vojaštvo in za vse one, ki spadajo pod vojaške zakone."
(Vojaško zapovedništvo v. graškem okraju iijia pod svojo obla -stjo vse Slovence, vstevši tudi Trst irt^Ist o.)
Dr. Rybar o dr. Gregorinu. — Dr. Otokar Ryfrhr, slovenski po -slanec tržaške okolice, piše o prilike polemike s dr. Tumo v tržaški Edinosti 23. VI.: "Eden teh "ka-varnarskih politikov" (tako je na-zval dr. Tuma slovenske tržaške politike), naš neumorni dr. Gregorin je pcsvei l ves svoj prosti in neprosti čas napredku našega lista in posrečilo se mu je, da je prišel list do svoje ia tne tiskarne, ta pa
bora v Londonu velike siiupatijc
pri svojih tovariših v domovini.
Op. J. Č. U.) Kaznovan narodnjak na Koro -
skew.— (.Slovenski Narod, 21. VI.) "Nedavno je pangermanski celovški mestni svet zahteval v strupeni resoluciji, da^se odstrani urednik Mira Fran Smodej iz Celovca, ker -je on eden najglavnih jugoslovanskih propagatorjev. Sedaj je ee -lovški mestni kapitel odkazal Smo-deju po odredbi škofa Hefterja službo vikarja stolne cerkve. Smodej je "brez službe" in celovški magistrat ga bo mogel sedaj kot "brez dela" pogAati h mesta; — Cerkvena oblast na Koroškem se je postavila popolnoma v službo pan germanskega nasilja.
Jugoslovanski dijaki v Inqmo -stu. — (Glas Slovencev, Hrvatov in Srbov, 23. VI.) — "Hrvatski, srbski in slovenski vseučiliščniki v lnomostu so imeli 23. t. m. sestanek, na katerem se je razpravljalo o sedanjem političnem položaju med nami. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki obsega v glavnem tri točke: 1. koncentracija delova nja in naša podpora onim, ki delujejo za koncentracijo; 2. tesnejši stik akademikov s širšimi sloji v svrho upoznavanja mase, in 3. vzajemno in skupno delovanje vseh Hrvatov, Slovencev in Srbov — dijakov bodisi na vseučilišču, bodisi med narodom. Na tem seslan-ku je bilo ponovno povdarjano, da živimo v času, ko je treba računati tudi z društvi. V InomostU je kakih 70 hrvatskih, slovenskih in srbskih dijakov, od katerih so skoro vsi medicinci.
nujno potrebno, da se vsi sloven- do lastne zgra(Ii)e Ako iSe poniisli, ski učni zavodi čim prej vrnejo v( da ni imel liat, a razpolago nikake Gorico in začnejo redno poslovati j podporet lliti dl>br0 plačanih ogla-tamikaj. To velja prav tako zajsov tedaj mu <iani0 zk>ben £lovck ljudske šole, kakor za učiteljišča ne bo priznal velikih zaslug in mu in gimnazijo. Toda tu postaja po- odhftl frazerstv0. tem velevažno vprašanje: kaj pa
je v resnici postal tak, da ga človek s strahom jemlje v roko, kaj šele v usta. Z vseh.strani nam prihajajo pritočbe, in qe bi spravljali vse one predmete^, ki jih dobiva ljudstvo v kruhu, bi kmalu imeli cel muzej. So to stvari, ki se morajo naravnost gnusiti, so pa tudi, ki v resnici ogrožajo življenje. Včeraj je prišel v uredništvo (E-dinost 15jnaja.) rodbinski oče,in nam pokazal kos — stekla, ki ga je našla njegova hči v kruhu. Kaj bi se bilo lahko zgodilo, da dekle ni opazilo še pravočasno stekla v kruhu. Zgoditi se. je moglo, da bi bil ta dodatek krulu\.povzročil težko Isti bolezen, ali celo. še, smrt dotične |~| osebe. — Kakor je razvidno iz teh neprestanih pritožb je jasno, da se pri petki kruha ne gleda popolnoma nič na snago in da se moka, j iz katere se izdelava kruh'niti ne preseje. Edino le tako je mogoče, da prihaja v kruh taka nesnaga in celo taki za življenje kruh uživa jočih ljudi nevarni predmeti. Ce kje, je pač gotovo tu dolžna apro-vizacijska komisija, da poskrbi za to, da si ljudstvo z onimi ubogimi dekagrami kruha, ki ga šc dobiva, ne bo obenem nakopavalo bolezen ali celo smrt.
Pristnost nemštva najbolj nemškega avstrijskega mesta — Gradec jc posebno jasno razvidna iz poročila, ki ga čitamo v Tagepost o pričetku delovanja "Kreditnega zavoda" graških hišnih posestnikov. List namreč poroča, da vodstvo tega zavoda tvorijo naslednji gospodje: načelnik občinski svetovalec Armin Schoklitsch, I. načelnikov namestnik dvorni svetnik dr. Karel Prazak, II .nadzornikov namestnik občinski svetovalec E mil AVaniek; v nadzorstvu: načelnik dr. Rihard Muhri, vodja pisarne : J. Oblak. ~ Če niso ti ve-lenemški gospodje Soklic, Pražak, Muhri in Oblak, ali pa vsaj njiho vi pradedi v TeutoburŠkem lesu z onim slavnim Hermanom v medvedovih kožah pili bratovščine, pa tudi nočelmo ničesar. Da jim njihova imena tako nesramno čikajo, so krivi edinole ti napredni Slovenci in Čehi, ki hočejo posloveniit in poeešiti ves svet in zato celo naj -pristnejšim Nemcem dajejo svoje priimke. -
Potna dovoljenja sa Opatijo. — Edinost poroča, da se dovoljuje bivanje v Lovrani, Opatiji in Volo-ski le v najnujnejših slučajih, kjer je z zdravniškim izpričevalo«! dokazana nevarnost za življenje. A poleg tega mora biti prošnji priloženo izvozno dovoljenje živil (moke, masti, sladkorja itd.) in izjava kakega hotela v imenovanih krajih, da sprejme prosilca v os -krbo. Le v takih slučajih je mogoče dobiti dovoljenje. Za nekaj dni se dovoljuje brez teh prilog le o-
s tržaško slovensko mladino, ki je doslej obiskovala zaposlovalne tečaje slovenske goriške gimnazije v Trstu? Letos lhiamo v Trstu drugi razred, ki bo dal za prihodnje leto dovolj učencev za tretji raz -red. Letošnji prvi razred šteje v vseh oddelkih okoli 100 učencev, in ti preidejo s prihodnjim lestom v drugi razred, ki bo zopet imoral imeti paralelko. V prvi razred «e za; prihodnje leto vpiše gotovo toliko učencev, da bo treba ne ene, temveč dveh paralelk. Računati je tu treba z najmanje 250 učenci. Kani naj gre ta naša mladina, če se pravočasno ne poskrbi za to, da bo mogla nadaljevati svoje nauke na slovenski gimnaziji v Trstu! Letošnje šolsko leto gre h koncu in se v smislu tozadevne ministrske naredbe zaključi 28. junija. Dotlej se gotovo tudi reši vprašanje, ali naj ostanejo zaposlovalni tečaji goriške slovenske gimnazije še nadalje v Trstu, ali pa naj se s prihodnjim letom prične redni pouk že v Gorici. Ce je stvar taka potem mora biti vprašanje slovenske gimnazije v Trstu tudi rešeno do tistega časa, drugače ostane naša mladina na cesti brez zavoda in brez pouka. Mislimo torej, da je skrajni čas, da se začnemo najres-neje baviti s tem vprašanjem, kajti čas hiti in znalo bi se dogoditi, da bomo stali pred začetkom novega šolskega leta in ne bomo vedeli, ne kam ne kako z našo mladino. Stvar je najnujnejša in kliče po najnujnejši rešitvi.
Južna železnica — nemški agitator. — Edinosti se poroča: Dne 12. maja se je vršil v Mariboru nemški Volkstag. I)a se izognejo blamaži, so ubrali pot široko-po-tezne reklame. £ri tem j»m,je morala služiti tudi južna železnica. Ko sem v soboto 11. maja prestopil prag pragerske čakalnice, ki služi obenem kot restavracija I. in II. razreda, sem z začudenjem opazil na steni plakat, k'i vabi na nemški Volkstag. Daleč smo prišli! — In gospodje se še pritožujejo, o nemškem zapostavljanju.
Iz Dekanov, — Kakor je znano, ima naš gospod občinski upravi -telj na razpolago konja, s katerim se vozi lepo na izprehed Ta konjiček živi bolje kot najpremožnejši kmet v naši občini.. Srimo za eno kosilce konju j« treba nič manje kot 5 kg pšenice. To jc naravnost zasmehovanje ljudske potrebe. Pritožiti pa se ne smemo — ker potem "delamo krivico" gospodu upravitelju. (Edinost.)
"Problemi malega naroda" jc naslov v zalogi Slov. Soc. Matice izšle brošure, ki je našla tudi meti tržaškimi Slovenci že čeden krog bralcev. V knjižici, ki govori o slovenskem narodnem programu, o pritisku ekonomskih sil na male
(Te besede dokazujejo, da uživa dr. Gregorin kot član Jug. Od-
- NA PRODAJ
imam tri farme na Willard, Wis. prav blizo postaje, ali železnice. Pišite za pojasnilo na Joseph Pekolj, Box 12
Willard, Wis. (Clark County) (Adv. No. 35, 36, 37)
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
Ce tadi je razglašena vojna, se vlada n« bode polastila Vašega denarja, neloienega na banki, tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadriite mirno in ne rnjete zoper našo državo.
~ 3%
obresti na hra- * nilnih ulogah
3%
Obresti ako nedvigniene, se pripišejo h glavnici in m tako svpet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in oljndno postreieni po svojem rojaka.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari krat vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tndi ne po brezžičnem brzojava, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $8.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.%
fimU banka je dapesStai urad sa mno po«too hranilnico, sa mmto Joliat, sa okraj Will, sa državo IUinoU ia ma vlado Zdmiaaife držav.	' |
Odprto vsaki dan, raznn nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Met National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,900. Rezervni sklad $160,000.
f ■ ■ J OS IV 1	VEHKO
SLOVENSKA	GOSTILNA
2236 S. Wood Street	Chicago, UlinoU j
Telefon: Oai	aal 293.
Be priporoča rojakom Sloveneem sa obilen poset. "Dobra postrežba	
In dobra pijač*", to je moje geslo.	•
lwwwwww xvw\wx\.xxxx^ »»»»a
XXXXXXV \xwvwxxwxxxvw
Telefon: Canal 80	J
Martin Nemanich Ž
i
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
i
1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St., Chicago* "1- \
Rojaki Slovenci vedno dobro došli! j

r V F R A
get a j očimi ustni piše to zmes srda in veledušnosti. Ne, to ni bilo koketno kukanje, ampak resno je mislila z žrtvijo, ki jo je prinašala meni, o katerem je domne-I vala, da sem ji nezvest. Zdaj sem f jo bolj ljubil, nego kdaj prej. Dobri otrok je pač mislil, da je moji sreči na potu! A Vefenka mi je hia tisočkrat dražja/ tudi ko bi bila uboga deklica, nego mlada marquisa Valdouleurska, ko je premoženje so cenili na pol milijona.
Takoj sem sedel ter pisal Vere-ni, da je napak obveščena; jaz sem ji ohranil zvestobo in se zanašam na njeno. Nespametne misli na samostan naj si izbije iz glave. Nesrečna ljubezen še dale-ko ni samostanski poklic ;sleet nazadnje še mene naredi kapflW-na. Naj ima nekoliko potrpljenja z menoj; kraljičini biseri ostanejo shranjeni zanjo, ter upaip^a čez par let postane moja srečna nevesta, kakor se zanašam, da postane njen srečni ženin — zvesti Damian Muos.
Ko sem bil sam oddal pismo na pošto, sem takoj hitel v Malteški hotel z nameftom, da pokažem I-zabeli Verenino pismo ter tako od lomim ost vsaki daljni skušnja-vi.
Na nl»ci me je iznenadila izred-dno razburjenje ljudstva. Lafayette je odhitel s četami v Vineen-nes (b. Vensen), so pravili, Ujer namerava drhal grad porušiti In obenem je baje nekdo v Tuilerijah kralja skušal umoriti.
(Dalje prihodnjič.)
Če ima mož vedno dovol j dro-! biža v svojem žepu, se njegova i žena ponoči preskrbi s potrebnim denarjem za nakup igel in gumbov.
CANAL €027
Prva slovensko-hrvaika
IVI LEKARNA
1818 W. 22nd Street	CMcaflo, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvaiam strankam po hišah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
Tvrtti E. Baehman,iiw*
ZASTAVE, REOALIJE Q| U. ZNE DRUŠTVENE POTEH.
idm.
f	2107 8. Hamlin Are., Chicago, m.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova druStvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2148-50 Blue Island Ave., Chicago, DL
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljneU flede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore m drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolnišk« liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled Števila članov po skladih, ali razredih.
C Na zahtevo pofiljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
TISKOVINE
Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike.
500 papirjev..........$2.00
600 kuvert............1.75
250 vel. kuvert........ 1.75
500 vstopnic..........1.50
Bolniikc list«, nakaznic« in pobotnic*
po iitotkko nizki ceni. Pilite nam xa ceno prwdno naročit« pravila in tiskovin« ki« drnrj«.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joli«t, 111.
Bkoro le 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani itevilnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da ae ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je apodbil še sadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ai bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Pripoznano od vseh naših zaveznikov.
Vsi na&i sedanji zavezniki so pripoznali THnerjovo ameriško grenko zdravilno vino kot najboljše želodčno zdravilo in najbolj zanesljivo. To vino je doMJo najvišja odlikovanja — *late kolajne in Grand Prix — na Angleškem ( v Londonu leta 1910), v Belgiji (Bruselj 1910), v Mflit ji (Rim 1911) v Franciji (PnVrz 1911) zatem pa zlato kolajnb v San Francisco 1. 1915 in GWifnd Prix v Panami 1. 1916. Ys,i ta odlikovanja so najvišje vrste, kar se ji je zamoglo dobiti. Triner-jevo Ameriško grenko zdravilno vino je najboljše sredstvo ;z( per vse želodčne nerednosti, zahasa-nost, neprebavo, glavobol, ner-voznost itd. ker izčišča črevesje, pospešuje prebavo, ostri tek, (0-kus) in urejuje ves notranji telesni sistem. Dobiva se v lekarnah po $1.10 steklenica. — Ravno tako visoka odlikovanja so bilo tudi pripoznana Trinerjevemu Li-nimentu najbolj zanesljivemu zdravilu zoper revmatizem. nev-ralgijo, hrbtobol, izpahke, otekline, itd. Na prodaj v lekarnah po 35 in 65c, po posti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, 1333— 1343 So. Ashland Ave, Chicago, 111.---(Advertisement.)
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti želodee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek. »o prosti vsakertae nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasM» žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, peprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in umre delavce, ko delajo in vdihavajo plin, Če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j* » vseh lekarnah.
TDlilED ICII I 111 111 CUT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti I Vf IHEnJCV LllllmCIl I T "lučaju protina, ali revmatizma, nevra^ije, W
llllllkllVhV hilivimhll I bag0> otrpelosti giežnjev in drugih, najhiticjsa in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO
Manufacturing Chemists
1333-1343 So. Ashland Ave
CHICAGO, ILLINOIS
NA PRODAJ
je hiša in lota na 1822 W. 21. PL, Chicago, 111. v sredini slovenske naselbine nedaleč od slovenske cerkve. V tej hiši so tri stanovanja, ki donašejo $30.00 renta na mesec. Proda se po zelo nizki ceni.
Vprašajte pri lastniku, ali 0-skrbniku hiše na:
1822 W. 21. Place
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864

potrebujejo večkrat kako krepčila predno se jih ne prime bolezen za trdno in predno še ni prepozno. Vi potrebujete torej toniko, ki bo utrdila vee vaš telesni sestav. Ne odlašajte torej. Nikdar vam ne bo ial, ako poskusite
je U banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega meeta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje anaša nad $8,500.000.00. Preostane^ glavnice in čisti dobiček anaša nad $660.000.00, kar se drži v popotnem saAčitnem skladni
^	Maložite torej Vaše prihrtaks v
, ^T TT VAJBTABEJll IH NAJVEČJI BASU V JOLZBTU.
OQL Narasti« obresti si pillitna pripisujejo k Klavnici, OnjL ali pa izplačujejt na hrtnilne uloge od S1.00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET
Jollet,	Illinois.
(Severov Živjjeaski balzam). To zdravilo je znano, kot izborna toni-ka in pravo zdravilo v slučaju de ste zabasani, če ae morete preba-vljati, če vas tare mrzlica, 2estev obče slabotni aH če imate neprilike na jetrih. Mi priporočamo to zdravilo vsem, osobito postaranim in elabotnim osebam. Poskusite n. Cena 88 centov v vseh lekarnah.