Brez muje se čevelj ne obuje
V prlpravah za oboroženo borbo z okupatorji na Sloven-skem sta vodstvi OF in Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet skrbeli tudiza oborožitev in opremo svofih prvih enot v gozdovih. Ena izmed najpomembnejših delov opreme za vsakega vojakaje dobra obutev. Zatoje začela OF organizirati tudi trgovce z usnjem, čevljarje, njlhove pomočnike in izdelovalce usnjene galanterije.
Oskar Kovačič je kmalu po ustanovitvi OF naročil Gregorju Bajtu, ki je bil zaposlen pri čev-ljarju Andreju Volku na Mestnem trgu, naj organizira čevljarske po-močnike, da bi začeli izdelovati težko obutev za partizane. Avgu-sta 1941 je med drugimi pridobil mojstra Janka Zavrla s Tržaške ceste, njegovega sina in pomočni-ka Antona Barboriča. Tem je Bajt nosil usnje, ki ga je_ dobival pri trgovki nasproti Čevljarskega mosta, ob vhodu v Židovsko uli-co. Po Bajtovi izjavi so Nemci kasneje trgovko ubili.
Barborič je maja 1942 zamenjal službo. Zaposlil se je v firmi Se-unig kjer so bili zaposleni še Jože Juvanc, Ivan Horvat in Vlado Av-belj. Z njimi je sodeloval že prej v organizaciji OF Kolizej na Go-sposvetski cesti, ki jo je prav tako vodil Bajt. Čevlje za partizane so pri Seunigu delali v prostem času.
Julija 1942 so sklenili, da bosta šla Juvanc in Horvat v partizane, ostala dva pa naj bi ostala v Ljub-ljani, in naj bi se povezala z Aljan-čičem v organizacijo OF Remiza pri Elektrocestnih železnicah v Šiški. Na skupnem sestanku 15. julija 1942 pa so bili vsi aretirani in zaprti. Bili so izdani. Z OF pa je bil povezan tudi lastnik firme Vi-tal Seunig, ki je imel na Prešerno-vi 20 delavnico z več kot dvajseti-mi delavci, Pod Trančo 1 pa trgo-
vino. V narodnoosvobodilno gi-banje se je vključil po trgovski. liniji. Povezal se je s trgovcem Vlajem iz Wolfove ulice in mu iz-ročil denar za OF. Policija ga je zaradi tega takoj zaslišala. O do-godku je Seunig takoj obvestil Vlaja, ta pa ni reagiral. Vlaj je kas-neje prešel v vrste ljubljanskih mihajlovičevcev. Zatem se je Se-unig povezal z matičnim odbo-rom OF v Narodnem gledališču.
Pri Josipu Kohlerju na nekda-nji Tyrševi cesti so bili v organiza-cijo OF vključeni vsi delavci. Vo-dil jo je Dolf Burger, ki so ga 1943 ubili domobranci na Urhu. V tej delavnici so delali skrivne preda-le v aktovkah, kovčkih in torbi-cah, vse za varno prenašar\je za-upnih dokumentov.
Za OF in posebej vojaško inten-danco sta delala Leopold Pirnat in Franc Ložar. K tema dvema mojstroma je hodil po izdelke Franjo Kroupa. Ta je imel na Er-javčevi cesti že pred okupacijo javko, oziroma kontaktno točko za Centralno tehniko KPS.
Med sodelavci je potrebno ome-niti še Jožeta Cesarja in Franca Kumarja, ki so ga 1942 ustrelili Italijani, iz zasede v Slomškovi ulici. V veletrgovini Bata, kjer je sedanja Nama, je vodil OF Emil Plesničar, ki je vzdrževal stike z Italijo in nabavljal material ža OF.
Eno izmed partijskih celic čev-
ljarjev je vodil do aprila 1942, ko je bil aretiran, Anton Čretnik, ki je bil hkrati tudi organizator in sekretar OF na Gallusovem na-brežju. V Stari Ljubljani so poleg Volka, Seuniga in Čretnika delali za OF še Stane Kogoj, ki je skrival Petra Laknerja, ko se je ta v zimi 1941/1942 umaknil pred izdajo v Šiški. Ob izdaji v Stari Ljublja-ni, v Šentjakobskem aktivu OF je padel v zapor tudi čevljar Jalovec, ko je decembra 1941 obešal zasta-vo na Grajskem hribu. Kasneje je bil zaradi tega ustreljen.
S Čretnikom je bil povezan tUdi Anton Hrovat, ki se je avgusta 1941 po preselitvi iz Kranja, zapo-slil pri čevljarskem mojstru Loj-zetu Poljanku na Gallusovem na-brežju na Čretnikovo priporočilo. Anton Horvat je tudi organiziral izdelovanje gojzaric in sestanke po delavnicah, na katere je priha-jal tudi Milan Škerlavaj, ki je v pr-vem obdobju okupacije vodil de-lo za OF med trgovci in obrtniki ter uslužbenci.
Nekaj skupin čevljarjev v OF je vodil tudi Ivan Magolič, ki je v le-tu 1942, ko so v centru mesta za-čeli ustanavljati kvarte odgovar-jal za organizacijo OF v njih, po ustanovitvi Delavske enotnosti pa je organiziral le to v centru mesta skupaj z Francem Reberš-čakom, ki je bil zaposlen pri čev-ljarju Sajevicu na Novem trgu 5.
V Ljubljani je v letu 1943, pred kapitulacijo Italije delalo deset čevljarskih delavnic za partizane in lahko trdimo, da so bili čevljar-ji, usnjaiji in galanteristi poleg tr-govcev z manufakturnim blagom med najbolj dejavnimi člani OF v Ljubljani.
Lojz Tršan