,/Mtm.
......ifTf1
MAJ 1023
Kresovi gorijo '......33
Katoliški shccl......34
Možem.........35
Pomenki ........38
Društvo in oblast.....41
Telovadba........44
Društveni oder......45
Petje .........4S
Društveni vestnik
TELOVADNI ODSEK.
Ker se je ustanovilo po deželi že precej telovadnih odsekov, je prevzel telovadni oddelek Prosv. zveze posredovanja v naslednjih telovadnih potrebščinah:
a)	Telovadna obleka. Člani, ki si hočejo nabaviti obleko za telo* vadbo, naj pošljejo mero, nakar bodo zvedeli pogoje za nakup.
b)	Telovadno orodje. Toza* devno posreduje Telovadni odde* lek, da ona društva, ki ne rabijo telovadnega orodja, taisto posodijo pod določenimi pogoji delujočim telovadnim odsekom.
c)	Telovadne vaje, povelja, po* slovnik itd. preskrbuje učlanjenim društvom Tel. oddelek, pod pogo* jem, da takoj poravnajo stroške.
DRAMATSKI ODSEK.
Pod pogoji, objavljenimi v drugi številki, lahko dobe včlanjena društva na posodo še naslednje
1&re'a) ZA MEŠANE VLOGE:
Razvalina življenja, 3. dejanka, 4 m. 3 ž. vloge.
Pogodba, burka s petjem v 2. dej. 5 m. 3 ž. vloge.
Stari iti mladi, 4 dejanka, 7 m. 3 ž. vloge.
Volkašin, roparska pravljica v 1. dej., 9 m. 5 ž. vlog.
Kjer ljubezen, tam Bog, 1. de* janka, 5 m. 2 ž. vlogi.
Martin Krpan, 5 dej., 20 m. 6 ž. vlog.
b) Za MOŠKE VLOGE:
Brez županovega dovoljenja, 3 moški.
Zdravnikov strežnik, 11 m.
Prevarani hišnik, 2 moški.
Vsi zvezki: Zbirke ljudskih
iger.
c) ZA ŽENSKE VLOGE:
Goslarica Naše ljube Gospe, 4. dej. 12 ženskih.
Dekla božja, 4. dej. 16 žen* skih vlog.
Strahovi, 3 ženske vloge.
Vsi zvezki: Zbirke ljudskih
iger.
Druge igre objavimo v prihod* nji številki.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Črni Vrh. (G. F. Š.) Povejte mi, kakšnega tipa so ljudje na sli* kah, ki jih prinaša »Naš čolnič«? — Žalibog nam manjkajo o vseh rojstni listi. Vendar Vas zagotav* ljamo, da to niso nevarni ljudje, ker so vkljub tuji zunanjosti — naši.
Sp. Idrija (G. L. L.). Zakaj je »Naš Čolnič«-pri drugi številki imel zamudo? — Premalo vode je bilo in precej močni nasprotni vetrovi. Po* leg tega smo morali menjati krmi* larja.
Senožeče (G. J. V.) Zakaj ste nam poslali 20 izvodov »Čolniča«?
Na vsak način zato, da ga razde* lite med društvenike, ne pa zato, da ste ga poslali nazaj.
Komen (G. A. R.) Kaj pravite zakaj ni v naši okolici zanimanja za društva? — Je najbrže v vaseh pre* več gostiln in harmonik.
OPOZARJAMO
bratska društva, da je ravno ob sklepu lista došel na interpelacijo poslanca Ščeka od notranjega ministra odgovor, da je avstrijski društveni zakon z razširjenjem itaijanske policijske postave stopil iz veljave. —
KRESOVI GORIJO.
podstrešju radgonske vojašnice smo preživeli kresni večer. Mladi dečki smo ležali na slamnicah poleg pos starnih mož, ki jih je težila skrb za otroke. Vsem so hitele misli domov, vsem so strmele oči skozi zidove tje v goriške gore in griče, na katerih so druga leta na ta dan plameneli visoki kresovi.
Revna in temna je bila one dni naša domačija. Ni bilo kresov, okrog katerih bi vsa vas praznovala dan veselja. Vojaštvo je taborilo po hišah, lakota je tikala na zastrta okna, po vsem svetu se je razbežalo pregnano ljudstvo.
In takrat se nam je izvilo iz src zaupanje: Še bodo goreli kresovi na naših gričih! Še se bodo vrnili dnevi miru, ko bomo kopali v našem vinogradu, sejali na domači njivi, kosili po naših travnikih. In sredi poletja, ko bo najvišji dan, za praznik pogumnega klicarja svetega Janeza, se bomo zbrali okrog kresa vsi, kar nas je v veliki domači družini in bomo enega duha in enega veselja! V tem ognju sežgemo vse bridke spomine, v tem plamenu vpepelimo vso žalost, vse trplje* nje vojne! In ostane naj v nas le ena velika skupna ljubezen, da bomo biatje vsi, kar nas je naših.
Tako smo se pogovarjali oni večer v vojašnici.
V globočini src pa je bila skrita še druga misel, še drugo lepše upanje je brstelo tam.
Nismo zgubili le doma, niso nam pregnali le mater, bratov, sestra. Mnogi izmed nas so izgubili še več. Mladi dečki smo prišli iz lepega in čistega doma v vojaške brloge, iz planin so nas presadili v močvirja. Ali je čudno, da se je noga ugreznila v blato, da je skorja prahu okle* nila srce? V poplavi grdobe in kletvine, v morju surovosti in sovraštva so brizgali madeži na naše duše. Tu ni bilo krepčila in ne opore, saj
je le redko sinila med nas misel na Boga, ki je razveseljeval in po» svečeval našo prvo mladost.
Ko pa smo mislili na dom, na novo življenje v domačiji, na našo cerkev in na kresni večer, je potrkalo na srce: Ali je prazen ta hram? Ali ne živi več v njem Duh božji? Ustvariti hočeš novo živ* ljenje v vasi, v domačiji in v tebi so le razvaline, je smrt. ..
Takrat se je zbudilo v nas upanje, da bomo začeli novo življenje. Da, smo rekli, treba je začeti zidati prav od temelja. Ko se vrnemo domov, ne bomo obnovili samo vinogradov, njiv, travnikov, domov, prenoviti hočemo tudi svoje duše. V kresovih naj zgorijo vsi grenki spomini na lakoto, trpljenje, rane, ponižanje, v njih pa bomo tudi se; žgali vse blato, ki se je nabralo v naših srcih.
Toda kje gori tak ogenj, ki bi izžgal vso gnilobo iz duše, ki bi použil vso krivdo našega življenja?
Prijatelji, ta veliki kres je vžgan že dva tisoč let. H temu kresu odpuščanja nosijo breme svoje krivde vsi, ki hočejo začeti novo živ; ljenje, vsi, ki niso obupali, vsi, ki čutijo v svoji duši hrepenenje, po; stati dobri, pošteni ljudje. Ta plamen, ki nikdar ne vgasne, je Kristus. Tudi nam, revnim vojakom v radgonski kasarni, je veljal njegov klic: Pridite k meni vsi, ki ste obteženi.... In kdor je k temu večnemu kresu šel, je našel mir srca in je začel novo življenje.
Naj plapolajo kresovi po slovenskih gričih, naj veselo prepeva krog njih mladost! Njih plameneči jeziki naj govorijo v tuje dežele, da se hočemo vrniti h velikemu Plamenu vseh ljudi, k Bogu, ki bo naše duše prerodi! in ki bo vodil svoje ljudstvo v srečnejše dni.
KATOLIŠKI SHOD.
Kakor je gotovo že našim društvom iz časopisja znano, se bo vršil letos koncem meseca augusta v Ljubljani peti katoliški shod. Namen tega shoda je, da Slovenci javno pred vsem svetom manifestirajo za svoje verske ideje. Na ta velikanski shod pridejo tudi odposlanstva kat. organizacij iz tujih držav. Kakor čujemo so udeležbo priglasili Francozi, Čehi, Slovenci iz Nemčije in celo Amerikanci. Glavni dan katoliškega shoda bo 26. avgust. Računajo, da se bo zbralo ta dan v slovenski prestolici okrog sto tisoč vernih Slovencev in Slo; venk. V razglasu, katerega je izdal pripravljalni odbor, vabijo učlanjena društva redno- obveščali. — Istočasno pa opozarjamo učla; njena društva na evharistične shode, ki se bo^o tekom poletja vršili v Logu pri Vipavi, v Idriji, Tolminu, Biljani in Komnu. Samo po sebi je umevno, da pri teh verskih manifestacijah ne sme manjkati naših druš; tev. Naša dolžnost je, cla javno pokažemo vero v Erharističnega Boga, za katerega so kri prelivali naši dedje. Okrožni odbori naj stopijo v stik s pripravljalnim odborom, in gg. okrožni pevski referentje naj do; ločijo sporazumno s pevovodji pesmi, ki naj bi jih ob tej priliki peli vsi zbori. Tudi o pripravah na evharistične kongrese dobe društva pravo; časno navodila v tozadevni okrožnici.
MOŽEM.
o še možje med nami. Dnevi, v katerih živimo, zali* tevajo mučeništva za možatost. Za to so pa jubileji takih mož triumfi in najlepši venec, dosti lepši od lavorjevega, je srebrni venec, ka ga je spletlo možem delo in trpljenje za vero in narod.
Eden izmed teh borcevsprvakov je presvitli1 vla= dika, knezoškof ljubljanski
DR. ANTON BONAVENTURA JEGLIČ.
Pred 25. leti je bilo. Iz ljubljanskega gradu so zagromeli topovski streli in naznanjali mestu in de» želi da se bliža novi vladika, škof Jeglič beli Ljubljani. Letos pred par tedni so se zopet oglasili topovski streli z gradu in sporočali, da je pravkar minulo 25 let, odkar nosi težko višjepastirsko odgovornost
apostolski mož, pred katerim se ne klanjajo samo Slovenci in njegova domovina, temveč tudi zastopniki tujih držav. Je pač apostol in zlepa ne najdeš med svetom take vere, kot jo ima on. Tudi mi Goriški Slo« venci, zlasti oni ob vzhodu naše Krajine, smo čutili njegovo skrbno dušnopastirsko vodstvo, pod kates rim so zacvele po dežeLi Marijine družbe in krščanske prosvetne or= ganizacije. Zavest dolžnosti nam narekuje, da sedemdesetletnemu visokemu jubilantu ob njegovem srebrnem škofovskem jubileju iz* rečemo globoko hvaležnost z željo, naj ga dobrotni Bog ohrani še mno< go let v polnem telesnem zdravju in bogato blagoslovi setev njego* vega apostolskega dela!
Bili so možje med nami, pa so odšli. Na njihovem mestu je zazi* jala vrzel. Kdo naj jo izpolni? In zlasti v naših dneh, ko so vrste kub turnih delavcev tako silno razredčene, je vsaka ločitev teh mož bridka in nenadomestljiva. Kdo ve, če bodo današnji časi znali roditi narodu nesle otrok, ampak može. Šibkih otrok je dovolj med nami, značajnih mož nam manjka. Ne takih, ki bi narodu ponujali ime, ampak srce! Enega izmed takih smo že izgubili. Vse naše pesmice je zbral. In ko jih je doumel, je sestavil iz njih večerni psalm svojega življenja in pe* vajoč odšel od nas med one zbore, ki ne poznajo disonanc življenja.
Umrl je župnik Grahovski, skladatelj slovenski
IVAN KOKOŠAR.
Tam pri grahovski cerkvici smo pokopali moža, katerega smo v zadnjih letih popolnoma pozabili. Ob njegovem grobu so se zbrali gorski organisti, njegovi bivši učenci in mu zapeli žalostinke, da mu izkažejo zadnjo čast!
Mož, ki ni v življenju nikdar iskal časti, je prejel zasluženo čast v grobu. Župnik Kokošar je bil neumoren kulturni delavec, ki je poiskal najlepši narodni biser — njegovo narodno pesem. Tovariš organist Roman Pahor, ki mu je stal ob strani v zadnjih urah, mi je prinesel njegove rokopise. Tu pred mano na mizi leži delo celega njegovega življenja.
Že kot sedmošolec je pridno zbiral narodne in ljudske pesmi. Tudi kot skladatelj se je poizkušal. Kot bogoslo* vec je svoje glasbeno delovanje nada* ljeval. Najlepše se je pa razvijal v svojih prvih službah v Cerknem in v Šebreljah.
V tisti dobi je bil središče takratne« ga cecilijanskega. gibanja. Takrat je zlo* žil tudi jako lepe evharistične pesmi, ki žal niso izšle. Pojejo se pa menda neka« tere še danes v gorah. Mislili so, da bo bolje, če takega vnetega delavca spravi* jo v Gorico * a Gorica ga je ubila. Pode* lili so mu najtežavnejšo župnijo sv. Ignacija, kjer je vsled preobilega dela zastalo njegovo glasbeno napredovanje. Izuril je pa stolniški možki zbor in skladal skoro izključno zanj latinske skladbe, ki pa ne dosegajo njegovih evharističnih pesmi, v katere je dal ves vpliv svoje osebnosti in jih popolnoma zavaroval pred tujo, nemško šablono.
Vsled razmer, v katerih je preživel predvojna leta v Gorici, je sto* pila njegova kom.pozitorična delavnost popolnoma v ozadje.
Ostanejo pa velikega pomena sadovi njegovega organizatoričnega dela mlajših let. Koliko organistov je on vzgojil, kolikim je bil voditelj in navduševalec! Njegovo delovanje spada v dobo, ko se je že lahko* živa posvetna glasba šopirila po naših cerkvenih zborih in mislim, da upravičeno trdim, da je po večini Kokošarjeva zasluga, ako se je to v naših krajih spremenilo.
Slovensko glasbeno slovstvo je v zadnjih desetletjih silno napre* dovalo. A pri nas?
Lepo bi bilo, ko bi se združili naši glasbeniki, pevovodje in drugi prijatelji glasbe, zlasti cerkvene in narodne in ob Kokošarjevem grobu sklenili nadaljevati njegovo delo.
Na svoje zbirke narodnih pesmi je pokojnik zapisal značilne be* sede: Da ne pozabim! — Naj bi veljal ta opomin tudi nam. Da ne po« zabimo tega skromnega moža, naj si vsak pevec in vsaka pevka omi* slita »Zbirko goriških narodnih pesmi«, katero bo, na podlagi Koko* šarjevih rokopisov ,izdal v kratkem skladatelj Vodopivec. To naj bo skromna spominčica na grob skromnemu možu!
Temu možu enak po otroškem srcu in skritem delu je bil
RADOSLAV SILVESTER.
Mislim si ga kot starega očka med mladini narodom. Tako lepo, priprosto, rekel bi otroško zna zabavati svoje vnuke. Bil je živi kon= trast navodobnim prosvitljencem, ki znajo pesniti in skladati sicer za ušesa in možgane, nikdar pa ne dosežejo srca. On pa je pel in se šalil prav tako, kot pojejo in se zabavajo naši Vipavci; za to so našle tudi njegove pesmi, igre in kupleti med ljudstvom močan odmev.
Kateremu društvu so neznani Ra* doslavovi »Kupleti in pesmi«? Kadar je prišel na oder njegov »Župan«, »Nataš kar«, »Smolar«, ali pa »Botra Norga«, se je zasmejala množica in odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Lahko imenu; jemo Silvestra pesnika naših društev, ker je zrastel, delal in pesnil zanje.
Bil je Vipavec. Pod Nanosom je živel, med trtami je bival, in svojo Vi; pavo je opeval. Slišal sem prepevati pevski zbor na Vipavskem njegovo pe; sem »Vipavi«, katero je uglasbil g. A. Leban. To so žarele pevcem oči! Prepe; vali so pač svojo pesem.
Bil je Vipavec. Priprost, kot njegovi rojaki. Obiskoval je le dva razreda ljudske šole, ker so bili njegovi starši ubožni. Kar si je pri; dobil imetja in izobrazbe, vse je dosegel samo po pridnosti. Imel je otroško dušo. Njegove pesmi o Angeljčku in materi so vzor pripro; stih, resnično otroških pesmic. Bil je Vipavec. Globoko udan svojemu narodu, kot so Vipavci. Sam poje: »Veš, kje je navdušeno ljudstvo za dom? V Vipavsko dolino popeljal te bom, kot solnce pekoče, ki groz; dje zori, domovju vsa duša Vipavca gori.« Bil je Vipavec. Značaj njegov je bil neomajen. Svojega verskega prepričanja ni nikjer skri; val. Bil je prava, poštena korenika, kakor so Vipavci. Dajal je naj; lepši zgled praktičnega katolika vsem, ki so ga poznali.
In tega Vipavca ni več! V lepi pomladi je šel za vedno iz Vipave. Pustil pa je svojim ožjim in širšim rojakom svoje pesmice v spomin, svoje življenje v zgled in svoj značaj v posnemanje.
»Za tabo se pesmik solzimo, prerano odšel si odtod, največjo ti srečo želimo, saj rešen si zemskih usod. V nebesih nikar ne pozabi na ljubljeni, mili svoj rod!«
(Silvester, Umirajoči pevec).
POMENKI.
Oče.
avadno govore, rišejo in pišejo le o materini iju* bežni; le redkokedaj naletiš v umetnosti na sliko, ki bi izražala očetovo ljubezen. Zakaj? Jedi znabiti očetova ljubezen do otrok manjša, kot materina?
Poglejmo oba roditelja ob zibelki novorojenca. Veselje kroži obema na obrazu, in vendar se smehlja materi iz zibelke ljubljenec, očeta pa gleda v obraz dolžnost. Mati ne more prikriti svoje ljubezni: boža otroka, poljubuje ga, smehlja se mu in se igra z njim polna veselja in vidne ljubezni. Oče stoji ob zibelki. Tudi njemu se raduje srce — a to veselje ostane v srcu; resnost in umerjenost mu branita na obraz. Dočim mati trepeta v ljubezni, pre* tresa očeta ob otrokovem rojstvu dostojanstvo in odgovornost. Malo, speče dete veleva iz zibelke njemu, očetu — neizprosni: moraš!
Zgodi se, da postane mati ničvredna. Zakaj? Pozabila je na lju= bežen. Dogaja se, da je postal oče ničvreden. Zakaj? Pozabil je na dolžnost. Mati brez ljubezni je izrodek, oče brez dolžnosti je propa* lica. Če je mati odločena, da s svojim gorkim srcem pripravlja otroku paradiž, je oče izbran, da s svojo močno roko straži in brani ta pa= radiž. Zato je zavest težke dolžnosti, ki se vzbudi očetu ob rojstvu otrokovem in ga spremlja v bojih življenja istotoliko vredna, kot sladka ljubav matere. To težko, obenem pa dostojanstveno zavest očetovstva, je izrazito opisal nemški pesnik v pesmi
OČETOVA PROŠNJA.
Globoko se bom sklonil, moj Gospod,
kot žitni klas se skloni, Ko obtežiš ga z zrnjem težkim, klenim. Pred Tvojimi rokami glavo upognem In v tajni misli čudim se skrivnosti: Po Tvoji volji jaz postal sem oče.
Vem, tega nisem vreden, Da oče bil bi sinu, ki je Tvoj otrok. In vendar soustvaritelj sem postal. S človekom revnim sklenil sd sorodstvo v otroku mojem.
Čuj, Oče, glas rednika, ki Te prosi: Dobrotnega me stori soočeta. Življenje moje naj bo žrtev sveta, Ki jo bo darovala moja roka Za Te in za otroka.
(G. Hauptmann.)
OČETOV BOJ.
Živel je v Švici za časa kmečkih uporov mož, ki mu je bilo ime Viljem Teli. Uprl se je s svojimi rojaki grajščakom. Vsled izdajstva se je upor ponesrečil. Voditelj upora Viljem Teli je dobil strašno kazen. Moral je streljati s pušico jabolko na glavi sinka edinca. Gorje, če jabolko zgreši. Enkrat le naj mu roka zatrepeče: sin je iz= gubljen. Streljal je. Napel je tetivo sprožil pušico, zadel jabolko in otel sina. Pri tej priliki se je pa zaklel, da bo maščeval svoje dete in to prisego je ponavljal v temni noči: Takole je govoril sam s seboj:
Nedolžne otročiče nebogljene in ženo zvesto braniti moram pred teboj zverinski grof! — Tedaj, ko sem napel ' tetivo — ko roka mi je trepetela —■ ko si, s prokletim zlobepolnim smehom mi ukazal streljati jabolko na glavi sina —• ko sem v bolesti onemogli klečal pred teboj:
Takrat sem se zaklel in v svojem srcu grozno storil sem prisego, ki jo je čul lc Bog: da bode prvi strel, ki ga bom sprožil, imel za cilj prokleto srce tvoje. Kar sem obljubil, dolžnost je sveta: zdaj hočem jo spolniti.
Ko je sicer odšel od doma oče, otročiči dragi, ste od veselja vriskali, ko se je vrnil. Nikdar ni prišel prazdn k vam. Prinesel vam je gorske rože, jelenov rog in ptiča pevca, ki našel jih je bil na gorskih potih.
Sedaj pa gre na lov drugačen, ob divji misli porodila se je maščevalnost. Sovražnika, ki vas tepta, namerja — ubiti. In vendar tudi v tem trenutku uhaja očku misel le na vas, otroci ljubi.
Da vas ohrani, oči nedolžne vaše — bo z maščevalno roko napel tetivo, sprožil lok in umoril bo tirana.
Iz tega samogovora odseva pretresljiv zgled boja, ki ga je zmožen bojevati samo oče. V današnjih razmerah je ta boj za življenje otrok stopil v ozadje, prvo mesto pa je zavzel boj za bodočnost otrok, ki ga v vsakdanjem življenju imenujemo
OČETOVA SKRB.
Vse brazde na očetovem čelu, vsi žulji na njegovih rokah in vse nitke srebrnega venca ob glavi govorijo o skrbi očetovi. »Da jih pre= skrbim z boljšim kruhom, kot sem ga jedel sam« ta želja dvigne očeta, da začne še bolj delati, da se ogne gostilne celo v nedeljo, da nosi po* nošeno obleko celo za praznike, samo, da bi njegovi otroci postali »kaj več«. Žalibog, da postane ta želja očetova večkrat usodepolna za celo družino. Zgodi se, da pridejo otroci ravno po očetovem hrbtu
do boljših služb. Ko so pa splezali v znanju visoko, so padli v značaju globoko. Čez noč so postali domišljavi, visoki in so zrastli očetu čez glavo. Dogaja se celo, da se lastni otroci sramujejo svojih staršev in jih zataje pred svetom.
Takrat pobije toča očetu srce in kot strela z neba ga zadene spoznanje: Zredil sem sinove in hčere — sedaj me pa zaničujejo.
OČETOV ZGLED.
Dokler so sinovi in hčere v mladih letih, ne poznajo očetove skrbi in je zato ne znajo ceniti. Ono božje povelje »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh«, imajo za lepo povest, katero sicer pazno poslu; šajo in si jo hitro zapomnijo, pa jo tudi hitro pozabijo.
Čimbolj pa otroci doraščajo, tembolj spoznavajo očetovo skrb. Polagoma razumejo njegove žulje in prečute noči. Ko opazuje sin svojega očeta o zboru mož, ko posluša njegovo modrovanje za ognji; ščem, ko gleda njegov neustrašeni boj za pravice svoje in svojih otrok, takrat postane oče velik o njegovih očeh in otroška l jubezen do m a; tere izgublja na toploti.
Srečen sin, ki najde v svojem očetu to, kar potrebuje: resnega življenja veščega prijatelja, zanesljivega svetovalca in vodnika, ka; teremu lahko razkrije vse svoje načrte, boje, zmage in padce. Da. tudi padce v življenju. Izgubljeni sin se ni vračal k materi, ampak k očetu, ki je poznal življenje in njegove boje.
OČETOVO POHUJŠANJE.
Na tem svetu je vse mogoče. Da, celo to je mogoče, da očetje delajo iz sinov hudodelce in matere iz hčera vlačuge. Takim otrokom je pač težko govoriti o četrti zapovedi, ki veleva spoštovanje in ljube; zen do roditeljev, ker sami ljubezni niso očbutili in sta jim spošto; vanje ukradla oče in mati.
»Bilo je v šoli,« tako pripoveduje vzgojitelj Foerster. »Med odra; slimi dijaki je sedel bled fant. Njegov oče je bil že večkrat zaprt v ječi radi tatvine in ravno iste dni so ga spet aretirali. Previdno in ra= dovedno je zadonelo po razredu vprašanje: Kaj mislite, jedi dolžan sin spoštovati očeta, čeprav je radi hudodelstva zaprt v ječi? Tihota je zavladala med klopmi. Nihče ni pričakoval tega vprašanja, vsi so gledali začudeno. Pa se je dvignil bledi fant in odgovoril: Jaz ga spo; štujem in rad ga imam. Ravno zato, ker ga drugi zaničujejo in po strani gledajo, je moja dolžnost, da mu vsaj jaz izkazujem ljubezen. Dijak je vsedel in spet je nastal molk v razredu. V tem molku se je pa slišalo enoglasno mnenje vseh: Prav je govoril! — Živel je mož, lci se je vedno odkril pred jetniškim vozom, v katerem so peljali v zapore zločinca. Smešno! Da, smešno, na prvi pogled. In vendar po; slušajmo tega izrednega moža, ter sodimo: Kdo je kriv, da je ta člo; vek postal zločinec? Mi vsi! Premalo je na svetu medsebojne ljubezni, sočutja ,usmiljenja in nič čudnega ni, če kdo zaide na napačno pot, ko smo mu vse prave poti s sebičnostjo zagradili. Ko bi ta mož imel vsaj enega, na katerega bi se lahko naslonil, ne bi padel. — V župniji
je bilo precej mož, pijancev. Stari župnik ni vpil nad njimi: skušal je preiskati, odkod izvira ta pijanost. Prišel je, do zaključka, da se je v večini slučajev oče upijanil zato, da bi pozabil nesrečo, ali zato, ker ni imel veselja v družini, ali pa, ker je videl, da vkljub delu in napo« rom ne dobi niti toliko, kolikor bi po pravici najmanj pričakoval. In če je vinjen prišel domov, je rjula nad njim žena in so se norčevali iz njega celo otroci. To ga je še bolj odbilo od doma, da je začel še več piti.
Ne mislim, tako piše Foerster, zagovarjati pijanosti očetove, grda in pohujšljiva je za sinove in hčere. Vendar z gotovostjo trdim, da so mnogokrat te pijanosti krivi ravno otroci.
Šestnajstletno dekle je imel oče. Pijanec je bil in vedno je rjul nad njo, ko je pijan prikolovratil domov. Uboga hčerka je trpela in molčala obenem pa mislila na to, kako bi očeta privabila domov. Šivala je in s pridnostjo je prihranila denar in z denarjem kupila citre. Čemu? Mislila si je: Ko pride oče zvečer domov, mu zasviram. Do.« padlo se mu bo in ne bo silil v gostilno. Začetkoma je šlo težko. Prsti niso bili izurjeni, strune so hreščale in škripale in oče je ves togoten raditega še bolj silil v gostilno. Polagoma je šlo boljše. Svirala je na* rodne pesmi in zraven ljubko pela, da je oče obsedel, prižgal pipo, in s,e zamislil v noči, s katerimi je grenil življenje sebi in otroku. Od tedaj je ostajal doma.
Vem, tako zaključuje Foerster, povsod ni mogoče otrokom spreo« brniti očeta; vendar je vedno mogoče imeti ljubezen do njega. Enega vsaj bi se lahko obvarovali vsi sinovi in hčere: govoriti poniževalno o onem, ki jim je dal življenje in razkrivati njegove slabosti pred sve« tom, ki ima že itak prevelike oči. Sinovi in hčere, ki imajo radi tudi zabredlega očeta, izkazujejo pravo ljubezen: oni v resnici dajejo ljubav, čeprav je ne prejemajo. In to je junaštvo, ki zahteva lavor« jeve vence.	(Foerster, Jugendlehre).
DRUŠTVO IN OBLAST.
Društveno in zborovalno pravo.
D vseh strani prihajajo iz dežele pritožbe glede po« stopanja oblastev s prosvetnimi društvi. Dogodilo se je, da so pristojna oblastva ukinila društva, ki so ob« stojala že 33 let z motivacijo, da niso pravno pri« znana. Nešteto je slučajev, v katerih so društvom prepovedali prireditev prav tik pred nastopom. Vsi ti in podobni slučaji imajo svoj izvor, bodisi v po« manjkanju društvenega zakona v stari Italiji, bodisi v nezadostnem poznanju sedaj uvedenih postav, bodisi v nepravilnem vlaganju tozadevnih prošenj na
merodajna oblastva.
Namen tega članka je, informirati predvsem društvene voditelje o veljavnem društvenem zakonu s posebnim ozirom na zborovalno pravo in na zakone, zadevajoče ustanovitev prosvetnih društev.
Kako dobi društvo pravico delovati? ■
Gotovo je znano našim društvenikom, da je dajal pravno podlago prosvetnim društvom pod bivšo vlado zakon z dne 15. nov. 1867, štev. 134. Ta zakon je bil v veljavi do dandanes, kar dokazuje uradno obve* stilo, objavljeno v uradnem listu »Osservatore Triestino « 1920, št. 136, ki ugotavlja, kaj je treba napraviti, da se doseže priznanje društva.
Kako je mogoče potemtakem, da pod sedanjo vlado niso pravno priznana društva, ki so bila pravno ustanovljena pod bivšo vlado? Voditelji društev se gotovo spominjajo, da je oblastvo že leta 1919 zahtevalo, naj se pošljejo novi oblasti v potrdilo pravila vseh obsto* ječih društev, ker brez potrdila društva ne bodo priznana. Marsikatero društvo je ta odlok prezrlo in v dobri veri delovalo nadalje. Kar naenkrat pa pride od pristojne oblasti odlok, da društvo pravno ne eksi* stira in da mu je vsled tega vsako nadaljno delovanje prepovedano. Zakaj? Ni se pravočasno prijavilo. Odborniki vsi zbegani povprašu* jejo, kaj naj store sedaj. Vsako sklicevanje na dolgoletni obstoj ne pomaga nič. Dvojna pot je mogoča: Društva, ki so v posesti original* nih pravil, naj te pravila predlože v potrdilo pristojni oblasti ter ob* enem navedejo razlog zakasnitve. Druga društva pa, ki so izgubila ori* ginalna pravila, naj vlože novo prošnjo za ustanovitev novega društva pri prefekturi potom pristojne podprefekture. Prošnja naj bi bila pod* pisana vsaj po treh predlagateljih in kolekovana s 3 lirami. Vlogi je treba priložiti pet izvodov pravil, ki jih društva lahko naroee pri Pro* svetni Zvezi. En izvod teh pravil mora biti kolekovan s kolekom 3 L, ostali pa vsak s kolekom 50 st. za polo ali list. Predlagatelji morajo podpisati vlogo in vse izvode pravil. To prakso še dandanes uporab* ljajo oblastva.
V	slučaju prijave novega društva, priporočamo, da uporabljate izključno dobro premišljena pravila, ki jih je založila Prosvetna Zveza. Če bi pa na vsak način hoteli predložiti druga pravila, pom* nite: Pravila morajo biti spisana ne na vsaki drugi strani, ampak po vrsti na obeh straneh vseh listov. Če sestajajo iz več listov ali pol, jih je treba sešiti in zapečatiti (Glej Os. Tr. 1920, št. 136.)
Samo slovenska pravila oblastva vračajo. Najbolj pametno bo, da se držite našega nasveta in uporabite naše tiskovine, pa ne boste imeli sitnosti.
V	vsakem slučaju naj se društva informirajo pri oblastvu, ki je izdalo odlok o prepovedi, in ravnajo po danih navodilih. Upoštevati moramo namreč dejstvo, da Italija nima društvenega zakona in da je ta okolnost večinoma kriva svojevoljnega tolmačenja od strani mero* dajnih oblastev. Vse butanje z glavo ob zid je brezuspešno. Teh pred* pisov iz bivšega avstrijskega društvenega prava se v glavnem drže še danes oblastva, vkljub temu, da je ta zakon odpravljen.
Kako dobimo dovoljenje za zborovanja in kdaj je potrebno
dovoljenje?
Nič manj težav ne povzroča društvenim funkcijonarjem tako* zvano zborovalno pravo. Dogodi se, da se društvom neutemeljeno pre* povedujejo razne prireditve in zabranjujejo občni zbori. Tozadevno naj služi društvom naslednje navodilo:
S 15. decembrom 1922 je stopil v veljavo italijanski zakon o javni varnosti z dne 3. junija 1889 št. 6144. Ta zakon določuje med drugim tudi zborovalne pravice državljanov.
Člen prvi se glasi: »Sklicatelji javnega zborovanja* morajo prija* viti javno zborovanje vsaj 24 ur prej krajevnemu oblastvu javne var? nosti. Kdor ne izpolni te določbe, se kaznuje z denarno kaznijo 100 lir. Vlada sme v slučaju neizpolnjene zgornje določbe zborovanje razpu« stiti. Ta določba pa ni veljavna za volilna zborovanja.«
Kdaj je zborovanje javno?
Javno se imenuje zborovanje, ki se vrši v javnih prostorih, ali v prostorih, ki so dostopni za javnost, kakor gostilne, hoteli, restavra? cije, kavarne, javne obrti, gledališče, dvorane, ki so določene za javne koncerte in podobni, odprti prostori. Zborovanje je javno, četudi se vrši v zasebnih prostorih, toda edino v tem slučaju, ako je vstop do= voljen brez izjeme vsakemu, ki se hoče zborovanja udeležiti.
Kdo izvršuje oblast javne varnosti?
Na mestih prefektur so prefekture krajevna varnostna oblast, na mestih podprefektur ali pa takozvanih kvestur (n. pr. v Gorici), so podprefekture, odnosno kvesture krajevna varnostna oblast. Kjer ni prefektur, oziroma generalnih nadzornikov, ali pa podprefektur in kvestur, je župan krajevna varnostna oblast. Kaj sledi iz tega?
Ako hočeš prirediti javno zborovanje v Gorici, ga moraš prijaviti kvesturi 24 ur prej. Ako hočeš prirediti shod, javno predavanje i. t. d. v Tolminu, ga boš prijavil podprefekturi v Tolminu. Ako pa hočeš sklicati javno zborovanje na deželi, kjer ni sedež podprefekture, ne kvesture, ga prijaviš pristojnemu županstvu, katero o tem obvesti orožnike.
Kaj je z društvenimi zborovanji?
Društvena zborovanja, ki so namenjena samo društvenim članom in ki se vršijo v društvenih prostorih, se smatrajo kot zasebna zboro« vanja, ter jih vsled tega ni treba prijavljati. Morajo se pa prijaviti društvena zborovanja, n. pr. javna predavanja, katerih se udeležijo lahko člani in nečlani, četudi se vršijo v društvenih prostorih. Na vsak način se mora prijaviti društveno zborovanje, ako se vrši v javnih prostorih, n. pr. v gostilni, četudi se ga udeležijo samo člani.
Društveni občni zbor se torej ne naznani, ker je namenjen samo članom in se vrši v društvenih prostorih. Ako se pa vrši v gostilni, ki je javen lokal, se ga mora naznaniti.
Zasebnih zborovanj tudi ni treba naznaniti. Kaj so to zasebna zborovanja? Zasebno se imenuje zborovanje, ki se ga udeleže samo osebe, ki so bile osebno vabljene, in se vrši v zasebnih prostorih. Za= sebnega zborovanja, n. pr. različnih sestankov, konferenc, ki služijo v to ali ono svrho, in h katerim pridejo izključno samo osebno povab= ljene osebe, ni treba prijavljati v nobenem slučaju.
Prijava mora biti pismena in v njej mora biti naveden dan, ura in kraj zborovanja, nadalje predmet razprave in podpis sklicateljev.
Nadaljne odloke glede gled. predstav itd. objavimo prihodnjič.
TELOVADBA.
Vuditejski zbor v Sv. Križu.
Telovadni oddelek je del Pro-
Med binkcštnimi prazniki, sredi	sveTne zveze v Goniči,
rdečih črešenj, so prišli vaditelji in	, VocIi začasno g. revizor J.
vaditeljice v prijazno srednjeveško	Tehniški ustroj tvorita vadi-
inestece Sv. Križ. Celo sneg ob Cav-	le,Jska zbora. Načelnik vaditeljskega
mi in Nanosu, ki je nekaj nepričako-	zbora za člane je A. Trevetn, načelm-
vanega za mesec maj. ni ostrašil na-	ca vaditeljskega zbora za članice je
ših fantov in deklet. Udeležili so se te-	Fanči Grudnova,
čaja zastopniki naslednjih odsekov:	V vaditeljski zbor so izvoljen;:
Gorica. Idrija. Dornberg, Sv. Križ,	A- Trever|. M. Kodelja, Peršič An-
Črničc. Rihemberk. Miren, Batuje!	dre^' Mrmolja Bogomir, Kolavčič
Števerjan, Kamnje in Vrhpolje. Va-	Franc, Šinigoj Edvard, Klančič Le-
dilo je proste vaje 40 članov in 28 čia-	0p°jd, Krušič Alfonz. Vidmar I. in
rac cela dva dni skoro brez odmora	Jakin
Namen tem vajam je bil, usposobiti	Zbor vaditeljic sestavljajo: Ma-vaditelje za uspešni javni nastop, ki	rica A- Treven, Rahela Pavje za letos določen v Dornbergu.	Iica- Elka H'ede. vaje, ki so jih vadili, so težke in za-	Upamo, da se bo telovadno giba-htevajo že nekaj izurjenosti. Ce po-	nje zaneslo po deželi in izpodrinilo mislimo, da je večina udeležencev in	one prismojene plese, ki bi se jih mo-zlasti udeleženk šele prvič nastopala,	ral sramovati vsak količkaj omikan lahko mirno trdimo, da je tečaj do-	Slovenec. Telovadcem in telovadki-bro uspel. Pri poizkusnem nastopu	njam pa veljaj krepki: »Bog živi«! so telovadci vkljub dvadnevni vaji	Bratska društva, katera imajo nastopali v prvih dveh vajah dobro,	znabiti telovadno orodje, pa ga ne ra-telovadkinje celo nepričakovano do-	t) i jo, naprošamo, naj javijo število in bro. Brat vaditelj je lahko zadovo-	vrsto telovadnega orodja Prosvetni ljen: njegov trud je imel uspeh. Po-	Zvezi, Via Carducci 4. Gorica, sebno zahvalo zasluži njegova požr-	Pozor! Koncem meseca se bo vr-tvovalnost s katero je obiskoval po-	šila v vsakem odseku revizija onih samezne odseke in jih pripravljal na	telovadcev, kateri mislijo nastopiti nastop. Najbolj je pa udeležence ve-	pri telovadbi v Dornbergu. Brate va-selila ona prava gostoljubnost, ki so	ditelje opozarjamo na precizno iz-jo kazali celi čas tečaja naši vrli Kri-	vajanje in zlasti na medtakte. Obleka žani.	za nastope je navadna telovadna ob-Pri skupnem zborovanjiu je bilo	leka za članice pa mornariška (ma-do prihodnjega občnega zbora glede	rinarska) po določenem vzorcu, ki je ustroja in vodstva telovadbe določe-	na razpolago pri g.čni Marici Cigoj v no naslednje:	Sv. Križu.
Praktično navodilo za napravo sobe.
Vsaka primorska vas ima do* volj inteligentnih ljudi, ki bi prav lahko pomagali domačemu dru? štvu pri napravi odra, da bi le imeli praktična navodila. Posebno gg. učitelji bi prišli tu v poštev; ti so za časa svojih študij vzeli večkrat v svoje roke čopič in risali; dobili okus, brez katerega ni mogoče niče* sar napraviti. Seveda — kdor bo hotel svojemu društvu napraviti par čednih kulis, bo moral upora« biti drugo tehniko kakor v šoli; a ravno v ta namen so spisane te vr= stice in podane risbe, da zadobe požrtvovalni in inteligentni dru* štveniki navodila, po katerih si bodo sami — brez velikih stroškov — napravljali raznovrstne kulise. Kakšno mora biti ogrodje odra to nas danes ne zanima. V mislih pa imamo oder, ki je najmanj 3 in pol m visok; dolgost in globokost ne prideta v poštev.
Naj slede navodila za napravo gosposke sobe. (Sledila bodo navo= dila za napravo gozda, o barvah, itd. itd.)
I. Boljša soba.
Pri napravi kulis za sobo ras bimo:
1. remeljne, 2. žebljičke s širo* ko glavico, 3. pante za vrata in okna.
4. barve: bianco di zinco 1 kg, giallo di carmio medio 1 kg, ocra d'oro lA kg, terra di Siena naturale V2 kg, terra di Siena bruciata Vi kg, rosso indiano ali pa rosso inglese % kg, blu cobalto V2 kg, blu oltremare V2 kg, verde di cromo 1 kg, nero d'avorio V2 kg (imena barv so na* vedena v italijanskem jeziku, ker jih moramo kupiti v mirodilnicah, kjer ne poznajo naših imen). Vseh
■NI ODER.
teh barv ne bomo rabili pri napra* vi sobe, prišle bodo pa v poštev pri slikanju gozda itd.
5.	čopiči: rabimo čopiče št. 17 (široki 2 cm) — teh je treba 2—4, št. 6 ali 8 za tanke črte (V2 cm) — teh je treba 2. Imenovani čopiči so vsi ploščnati, Rabimo pa tudi okro* gle čopiče, kadar je treba velike ploskve prevleči z eno barvo — kakor bomo videli pri sobi. Ti čos piči so podobni onim, ki jih rabijo sobni slikarji, ko devajo barvo na vrata. So približno 3—4 cm debeli. Teh je treba tudi najmanj 2.
6.	Mizarski klej ali lim: Dobi se v ploščah na kilo: stane malo. Za enkrat kupimo 2 kg.
7.	Slikan sobni stenski papir in bordure, visoke V2 m. '
8.	slikan papir imitacija lesa z borduro štv. 7 in 8. Ta papir bo v kratkem na razpolago v Kat. Tisk. Društvu, če ne, bo vsaj cenik z vzorci na razpolago.
Ko smo omenjene potrebščine kupili, dobimo par vnetih mladeni« čev veščih mizarstva. Zadostuje pa en mizar in dva pomagača. Mizar naredi najprej iz navadnih lahkih remeljnov 4—6 okvirjev, visokih 3.50 m in širokih 1.50 m potem 4—6 okvirjev visokih 3.50 in širokih 75 cm.
Slika L a—c = 3.50: a—b = 1.50. Čez okvirje pribije kake 2 cm od roba 6 počeznih remeljnov, ef, gh, ik, Im, no, pr, st je počezen ko* šček lesa, ki drži okvir v pravokotu. u in v sta dva močna žeblja zavi* jača, na katera se pritrja vrv, ki naj veže dva okvirja skupaj. Po* čezni remeljni so oddaljeni drug od drugega natančno % metra od c—e je torej Vi metra.
Ko je sestavljeno in ureje* no po vzorcu na strani 46 (1. slika) ogrodje, prineso de*
I. Slika b
II	
f	u
	
h— r h!	1
	
k	
	
m	
1
i	_o
n	_... _
' Ž
a_ii____
d
Dve veliki kulisi od zadaj od u - v z vrvijo skupaj zvezani.
kleta žaklje, katere so darovali do; mači trgovci. Te žaklje razderejo in napno čez okvirje. Da se okvirji ne zganejo iz pravokota treba narisati na podu š svinčnikom ali ogljem pravokot; usmeri se okvir po pra; vokotu in se nato pribije na tla. (Pozneje se žeblji izdero). Kjer je treba žaklje sešiti, store to dekleta. Žakljevina pa ne sme moleti čez okvir. Dobro je zabiti jo v sredi remeljna. Medtem se kuha na og; njišču v loncu, ki drži 5 litrov, 4 litre vode. V to vodo vržemo V2—% kosa mizarskega lima, ki ga dobimo v štirivoglatih ploskvah. Ko se je lim dobro stopil, potresa« mo prav na drobno %— poldrug četrt kg bele moke, dobro mešamo in ko je skuhano brez osvalkov še gorko, devljemo to mazilo na na« peti žakeb. Ali medtem je risar — v tem slučaju g. učitelj — narisal z ogljem ali kredo črto ab, ac in bd 7 cm daleč od roba in črto cd pol
metra daleč od spodnjega roba. Medtem so tudi dekleta vrezala tri kose stenskega papirja v dolgosti 3 metrov. Nepotrebne robove so od; rezale. Te tri kose namažemo z gorkim lepilom ter jih prilepimo, da se lepo skladajo v kvadrat abcd. Ne smemo pa namazati vse tri kose hkratu, ker se lepilo shladi in strdi, ko je pa strjeno v želatino ni več za rabo. Treba zopet segreti. Lahko namažemo tudi žakelj, a paziti mo< ramo, da ne mažemo za žive in mrtve, da se potem ne posuši cele tedne. Ako je močno solnce, se vse hitro posuši. Vzamemo še kako pri; merno borduro, ter jo nalepimo pod cd ali na ab ali pa okoli in okoli. Potem vzamemo navaden bel pa; pir, najbolje je, če stenski papir, na robe obrnemo — ter ga nalepimo pod cd do tal in na robove, ki so 7 cm široki. Papir naj bo širok 10 cm, da ga lahko nekoliko spodvije; mo. Ko se je na solncu vse dobro posušilo, vzamemo v roko barve in čopiče. Pravilo je: Modra barva ni za sobe. Naredi jih sicer velike, ali
II. Slika
a	b
c	d
Velika kulisa od spredaj.
r
v
III. Slika
IV. Slika
g
h i.
prazne in hladne. Rabiti torej mo* remo le zelene in rudeče barve. Če je torej vložek abcd po večini zelen, mora biti rob rudeč, če je pa vlo* •žek rudeč, mora biti rob zelen. Vza* memo lonee od 5 litrov. V njem smo v vreli vodi (5 litrov) raztopili
y2-
kosa mizarskega kleja. To
okno.
tekočino rabimo pri mešanju barv. Hočemo narediti zelen rob? Evo:
1)	svetlozelen: v ta namen zmeša* mo verde cromo, nekoliko rosso in« diano (zelo malo!) in malo giallo di cadmio medio in bianco di zinco.
2)	/emnozelen: blu oltremare, giallo di cadmio, malce rosso indiano, in če hočemo močno temno tudi lah* ko nekoliko nero d'avorio. Če pre* vladuje v teh mešanih barvah ru* deča ali rumena, pravimo, da je barva topla in prijetna, če pa pre* vladuje modra ali verde cromo, pra* mo, da je mrzla, neprijetna. Za ru* deč rob rabimo 1) čist rosso india* no; 2) rosso indiano in bianco di zinco; 3) rosso indiano bianco di zinco in giallo di cadmio; 4) rosso indiano in ocra d'oro; 5) terra di Siena brucciata. Ako rudečim bar* vam primešamo malo modre, jo nagnemo bolj na mrzlo. Z bianco di zinco naredimo zmes bolj svetlo.
Ko smo barvo dobro zmešali z deščico, jo moramo tudi med nana* šanjem mešati, da se ne sesede na dno. Ne sme biti preredka, pa .tudi ne pregosta.
Pod sliko III. in IV. prilagamo vzorec za vrata in okno o katerem spregovorimo kaj več prihodnjič.
V VEDNOST!
V zadnjem Čolniču smo zasta* vili zelo važno vprašanje, od katere* ga odvisi brez dvoma bodočnost naših društev. Naslov tega vpraša* nja je bil:
Došlo je več odgovorov. Naj* boljšega, katerega je poslal g. Hila* rij Hlede, objavimo prihodnjič.
PETJE.
PEVSKA VAJA.
Dober večer, fantje in dekleta! Danes ste pa res pridni, da ste tako tečno prišli. To me pa res veseli. Vsakrat bodite tako točni kakor danes! Pripravil sem Vam za danes novo pesem: »Nazaj v planinski raj« od P. Hugolina Sattnerja. Naj vam nekaj povem o tem znamenitem moža, ki ga štejemo med najboljše slovenske skladatelje, ali kakor rečemo s tujo besedo — komponiste. Že iz naslova »pater« zvemo, da je ta mož katoliški duhovnik - menih. Rodil se je P. H. Sattner 29. novembra 1851 v Kandiji pri Novem mestu na Dolenjskem — predlanskem je torej obhajal svojo 70 letnico. Šolal se je v Novem mestu in leta 1867. je vstopil v frančiškanski red, leta 1874. pa je bil posvečen v mašnika. Štiri leta je preživel tudi v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici v Gorici, kjer je opravljal službo organista. P. H. Sattner je zelo plodovit skladatelj, zložil je veliko število cerkvenih In svetnih skladeb, med temi nektere zelo velikega obsega, kakor n. pr. oraterij »Vnbovzetje«. Za nas Gori-oane je zanimiivo, da je v glasbil posebno veliko pesmi našega goriškega pesnika S. Gregorčiča. P. H. Sattner živi sedaj kot gvardijan ali predstojnik frančiškanskega samostana v 1 jubljani. Sedaj pa preidimo k njegovi skladbi!
Vzemite note v roke! Dajmo ne-
koliko ponoviti iz glasbene teorije, ktere smo se učili v zimskih večerih. V kterem tonovem načinu je pisana ta pesem? V Es - dur j«. Dobro, to ste zadeli! Iz česa ste pa spoznali, da je to Es dur? Iz treh »b«! Dobro, tudi to ste zadeli! Kteri tenovi način pa ima še tri »b««? C — mol. Dobro! Kako pa spoznamo, da je ta pesem v Es -' duru in ne v C molu? Tega pa ne veste. Vprašajte base, kakšne so njihove prve nete! Basi pravijo, da »b« in »es«. Vidite, po basu se spozna tonovi način. Če bi imeli basi v prvem akordu »C« — potem bi bil to C mol. ker pa imajo Es — je to Es dur. Kakšen takt pa je predpisan? Tričetrtinski! Dobro, torej, štejemo vedno eden, dva, tri. Sedaj pa začnimo! Najprej sopran potem alt, tenor in bas po vrsti. Zaenkrat vzamemo prvih esem taktov. Najprej preberite besede glasno in razločno! Besede je zložil naš najboljši goriški pesnik Simon Gregorčič, o kterem sem vam že zadnjič govoril. Največje važnosti je pri petju razločna izgovarjava besedila. Najlepša pesem izgubi polovico svoje lepote, če besed ne razumemo. Sedaj vzamemo šest taktov naprej in potem pesem do' konca. Vsak naj sledi pouku in naj prihrani kajenje do konca. Hvala Bogu! pesem znate zapeti. To pa še ni vse — glavno je lepo prednašanje, to bomo pa vzeli prihodnjič. Na svidenje! Lahko noč!
Ker pa nimamo dosedaj novega	tega tudi najbrže držala. V natan-
društvenega zakona, se oblastva v	čnejšo informacijo naj služi tozadevni
nraksi drže še vedno starih pred-	članek, ki ga v tej številki obja,v-
oisov za snovanje društev in se bodo	ljamo.
DRUŠTVENI VESTNIK.
Prosvetna zveza.	Glede »Našega čolniča« so za«
Glavno tajništvo naznanja vsem ?topmki vseh okrožij mnenja da društvom, da ima v zalogi društve- Jep^ben in lepo urejevan Izra«
ne tiskovine (člansko knjigo, blagaj-	prostora!
mskj dnevnik in opravilni zapisnik). Nekterim ne dopadejo popolnoma Opozarjamo društvene tajnike naj slikCj 5eš da niso naš značaja. narcce omenjene tiskovine ki stanejo Vsako okrožje s.i je določilo stalne« za petletno poslovanje le 4 lire. Re- ga dopisnika( ki ima naioao zbrati vizorji bodo pazili tudi na pravilno poročila posameznih društev in jih poslovanje. Istotako so društvom na meSečno pošiljati vsaj do 20ga na razpolago društvene diplome o spre- Uredništvo »Našega čolniča«, Via jemu v Prosvetno zvezo. V najkraj- Carducci 4.
šem času dobi tajništvo skupni znak Okrožne prireditve so javila Prcsv. zveze, katerega naj nosi vsak doslej nasiednja okrožja: Dolenje član in članica. Znake naročajte skup- vipavsko začetkom julija v Dorn« no. Posamezni stanejo po 2 liri. V za- bergu, idrijsko koncem julija v Čr« logi dobe društva pravila zvezina in nem Vrhu, srednje vipavsko v Sv. lokalna, kakor tudi Vodopivčeve ku- Križu, gorenje vipavsko sredi sep« plete.	tembra o priliki euh. kongresa v
Na Zvezo prihajajo od vseh stra- Vipavi in kobariško istotako o pri« ni razna vprašanja glede postopanja liki euh. kongresa v Kobaridu, če oblasti v društvenih zadevah. Dogaja bo mogoče.
se. da podprefekture prepovedujejo Prispevek lokalnih društev v društvene občne zbore, pošiljajo dru- okrožno blagajno se je določil pri štvom odloke češ, da niso postavno večini okrožij na 5 lir. priznana, zahtevajo znova prošnjo za Telovadba se goji v naslednjih ustanovitev itd	društvih: Gorica, Steverjan, Crniče,
^ Vsem prizadetim javljamo na- ^omberg, Batuje, Kamnje, Sv. slednje: P?ečitajte tozadevni članek	^Snce k
v današnji številki in upoštevajte na-	^^Lmu^btu.
wefe i
;	Pevske točke, skupne vsem
Prosvetna okrožja.	pevskim zborom v slučaju enotnega
Ustanovljeno je bilo dne 13. nastopa, nekaterim okrožnim refe« maja v Kozani obmejno okrožje za rentom niso ugajale. Zvezni pevski Brda Predsednik okrožja je g. Hi« oddelek zeli, naj se jih nauce vsi larij Hlede iz Števerjana. Priprav« Pevski zbori vendar daje pravico liajo se nova okrožja za Baško do« okrožnim referentom, da smejo v lino in za goriško okolico.	sporazumu z društvenimi pevovodji
T-. i	• ,	v okrožju sestaviti svoj program,
Dosedaj so imele okrožne seje	^	pošljejo Prosvetni
in poslala okrožne zapisnike vsa 1 « GoriJd
okrožja, izvzemši cerkljansko in	'	, „
gorenje vipavsko. Iz teh okrožnih Glede društvenih iger so okroz« sej priobčujemo najvažnejše sklepe, ni odbori po večini tega mnenja,
naj si napravi vsako društvo se« znam iger in ga pošlje okrožnemu tajniku, ki ima na ta način v evi« denei vse pripravne igre v okrožju in na ta način lahko svetuje druš« tvom, ki bi potrebovala primerne igre. '
Knjižnicam se po mnenju okrožnih odborov posveča premalo pozornosti. Marsikje so v neredu, ponekod so se utihotapile v knjiž« nične omare nemoralne knjige, marsikje nimajo nobenih izposoje, valnih zapisnikov itd. Da se temu opomore, je določil kobariški o« krožni odbor, da izmed sebe izvoli letno revizorja, ki naj pregleda društvene knjižnice v okrožju.
Pomanjkanje primernih društ« venih domov je napotilo nekatera okrožja, da se pripravljajo na zi« danje prosvetnega doma za celo o« krožje.
Vsa okrožja se strinjajo v tem, da se ne smejo nikdar prirejati plesi pod firmo prosvetnih društev.
DRUŠTVA.
Ilirska Bistrica.
Ustanovili smo tudi pri nas »Kat. krožek« in uvedli mesečna pre davanja. Na razpolago imamo dva izvrstna govornika. Res je, da mar« sikdo nima nič smisla za kulturno delo in da naš, nekdaj tako navdu« šeni kraj, ne kaže ravno posebnega veselja do društva, vse bolj privlač« ne so gostilne, vendar upamo, da bodo tudi naši ljudje spoznali pola« goma veliko važnost izobraževalne« ga. dela in sledili zgledu drugih druš« tev, ki že tako pridno delujejo pod okriljem Prosvetne Zveze.
Grahovo, Obiskali so nas go« vorniki Prosvetne Zveze iz Gorice in obravnavali v dopoldanskih pre«
davanjih o pomenu kulturnega dela. Predavateljem smo zelo hvaležni in upamo, da v kratkem zasnujemo svoje okrožje. Škoda, da nam je smrt pobrala nadvse delavnega pe« vovodjo g. župnika I. Kokošarja.
Naša društva mu ohranijo tra« jen spomin!
Drežnica. Treba je, da se dvig« nemo tudi pri nas. Dne 8. junija bo« mo obnovili naše Izobraževalno društvo in se priključili kobariške« mu prosvetnemu okrožju. Uvideli smo, da je za našo izobrazbo po« trebno društvo, zato gremo na delo.
Pečine. Nameravali smo letos napraviti večjo prireditev, pa nam jo je preprečila bolezen našega pe« vovodje. Vendar nameravamo v ne« deljo, dne 10. jun. prirediti po« poldne po nauku poučno preda« vanje, h kateremu vabimo, tudi vnete društvenike iz sosednjih društev.
Iz Krasa nam pišejo: Čudimo se živahnemu kulturnemu razmahu po Goriškem in žalosti nas, da smo Kraševci še tako zaspani. So med nami fantje, ki se sicer takoj navdu« šijo za kako veselico, večinoma za« to, da se par fantov in deklet pred ostalimi tovariši »poštreka« in pa, da naberejo več vstopnine, katero potem par dni zapivajo. Manjka nam vztrajnih, idealnih društveni« kov in zadnji čas je, da bi se tudi mi vzbudili iz Matjaževega spanja. Po^ koncu, mladina in začni z delom!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Pošiljajte dopise do 20ega, po« ravnajte naročnino, nikar ne vra« čajte »Našega čolniča«.
Števerjan: Priobčimo prihod« njič!
UREDNIŠTVO: Via Carducci 4. — Gorica.
List izhaja mesečno in stane do konca leta 6 lir. Tiskala »Narodna Tiskarna« v Gorici. — Odgov. urednik R. Orel.