List 44 « Tečaj Lil. arske » as«aaiBaiiiiiBiiiiii«iiiifi■■■■■>■^ ■MU Politiški oddelek. ÍH§1££H! Proti žuPanu< ne£° izrek,° mu & da n^ov ods°vor m bil umesten, za kar se tako predrzen gospod, kot je pi- ranski župan, jako Nasledki starih grehov. odstavili tacega župana, ali v Istri mu pa puste, da dalje Kakor že „Novičini" čitatelji vedo, 'je pravosodni opravlja minister bil odredil, da se napravijo na Primorskem pri bilo prišlo do daljših še žalostnejših dogodkov, da je dr- sodiščih v meševitih okrajih dvojezični napisi, pečati in žavno oblastvo takoj pokazalo vso svojo odločnost, ko je tiskovine, da se potem pri sodiščih uvede narodna jedna- dobilo tak odgovor. kopravnost. To je pa po Istri vzbudilo hudo kri tamošnjih Italijanov. Ne le, da so ugovarjali razni občinski za- že popolna vstaja, vsaka državna avtoriteta je prenehala stopi, temveč v več krajih je prišlo do večjih pouličnih de- in življenje in premoženje je bilo v največji nevarnosti, monstracij, v Piranu je pa bil že pravi upor, tako da so Pri vsem morali iz Trsta tja poslati dve stotniji vojakov, da za silo mirno gledala, menda se ni čutila dovolj močno, da bi vzdržujejo red. se upala ustavljati razgrajalcem, Dogodki v Piranu so taki, da bi jih skoro ne mogli kacih 1500. verjeti. Najprej se je na čelo poulični druhalji postavil vkupe, jih napojila kanonik Vidali in šel ž njo pred župana ter zahteval, da šli pred stanovanje dveh italijanskih kanonikov, katera sta se skliče seja. Čudno in pač le v Istri je mogoče, da se menda grajala Vidalijevo ravnanje katoliški duhovnik postavi na čelo pouličnjakov. Pa to Jednemu kanoniku so spustili vino v kleti, mnogo druge je bil še le začetek. Priti je moralo še hujši. Občinski škode napravili svet je še tisti dan imel sejo, da je sklenil protest. Te s tem, da je bežal po strehi v drugo hišo seje pa ni naznanil okrajnemu glavarstvu. Pri seji se je vsa okna strašno zabavljalo proti vladi in Slovencem, kacih 250 vlomili v prodajalnico in mu pokrali in poslušalcev, italijanskih pouličnjakov je pa glasno odo- nad 1000 gld. Sodiščnemu poslopju pobili so 74 šip bravalo govore. Okrajno glavarstvo je razveljavilo sklep jezični napis doli vzeli in obesili gori neko tablo od to občinskega sveta. bačne prodajalnice. Žup Dne 18. m. m. je okrajni sodnik dal zameniti ita- da se lijanski napis pred sodiščem z dvojezičnim. Ta sklep je imel nobenega pooblastila od vlade. Drugi dan je okrajni izvršil sodnji sluga, kajti v celem mestu ni bilo dobiti sodnik tudi zares italijanski napis izobesil druzega človeka, ki bi se bil to upal in to hotel. Ko je občinski sluga izvrševal sodnikov ukaz, je poulična dru- V Kopru hal metala kamenje. K sreči, da ga ni noben kamen okna. Bolj razgrajati se niso upali zadel. Najpomenljivejše je pa, da ni bilo nobenega ob- rožene činskega organa blizu, da bi skrbel za red. skih italijanskih občin Okrajno glavarstvo v Kopru, ko je to izvedelo, je v jezičnim napisom Piran poslalo posebnega uradnika, ki je pozval župana, s protestom da naj skrbi za red. Župan je pa to naravnost odklonil, ravno pri isterskih razmerah . il \ * kar je gotovo značilno za isterske razmere. Namestništvo dili, pobili Sam gospod se je pa življenje rešil Da so jima še praviti ni treba. Jednemu trgovcu so naredili . dvo- škode je pri tej priliki ljudem obetal » izobesi zopet italijanski napis če tudi za to ni V drugih isterskih mestih bilo nekoliko bolje so tudi razbili dvema slovanskima duhovnikoma ker so se bali obo- sile Kopru so se pa zbrali župani vseh ister- da so sklenili protest proti dvo- Da je tudi isterski deželni odbor tudi demonstroval proti vladi, to je pa tako nada bi se mi naravnost ču- ko bi ne bil . Mm ir&K+sfMAíácS ASs t 420 * . • . Slovenski poslanci so zaradi tega i v državnem zboru. Minister Baquehem je odgovoril, pa iz Trsta odšel iz V Pi so Italij najh razgrajali, je Trsta sodnji pristav dr. Kramer, da je zacel preiskavo precej rahlo, prav kakor bi se vlada bala Lahom zameriti. Zagotovljal je, da se ni mislilo žaliti z dvojezičnimi Nad 60 oseb je baje že v preiskavi. Na Dunaj so pa za- radi dogodkov v Piranu v veliki zadregi. Italijanski po prete, da izstopij Coroninijevega kluba in s tem se ta klub napisi laško narodno čuvstvo itd. Iz vsega njegovega od- razbije. Levica se poteguje za Italij govora pa ni jasno, obesi misli vlada skrbeti, da se raz- odjenja. Ministerstvo pa v eliki zadre bi rada, da vlada i, ker je tukaj v zopet dvojezični napis ali ostane pri jedino itali-janském. Nič tudi ni povedal, kaj misli storiti z županom, ki naravnost odklanja zahtevo skrbeti za red. Govoril nevarnosti vsa državna avtoriteta. Posebno je pa za Windisch grátza stvar fatalna, ker je baš malo poprej se s tako odloč O nostj izjavil, da ne potrebuje dokazov s ceste, ko je šlo za demonstracije delavcev za občno volilno pravico na D je, da bode vlada varovala državno avtoriteto, kako, tega zaradi tega tudi ne more dopustiti, da bi odločevali dokazi s ni povedal. ceste v Piranu Na Dunaji so demonstracije po rhu tega bile Piranu se je pa zaradi teh dogodkov začela sod-nja preiskava. Šestdeset oseb je baje v preiskavi, katero vodi sodnji uradnik tja poslan iz Trsta. Seveda se je dostoj pride v Pi poštev, se je pa celo kradlo in ropalo, kar tudi Nobena vlada pripada tej ali stranki tacih dogodkov trpeti ne more. Sploh pa stvar dobila še neki drugi jako nevaren značaj. Mej druh ki razsaja v bati, da še sodnje postopanje ne zadene pravih prouzroči- Istri, nahajajo se tudi ljudje, katerim ni toliko za italijanske teljev, temveč i» ■ » njih orodja, poulične razgrajalce. Fak- tum je, da od 1848. leta ni državna avtoriteta toliko trpela kakor sedaj v Istri. Po ulicah so se slišali klici, napise, kolikor sploh za to, da Po isterskih italijanskih mestih imeli majo priliko ropati je mnogo ljudij in krasti. ki so baje nikakor ne vjemajo z avstrijskim patrijotizmom. anarhisti skušaio razmere v Istri izkoristiti v svojo korist ki se Dogodki v Pragi, zaradi katerih se je izreklo izjemno stanje, se ne morejo niti primerjati s tem, kar se je go- S' '/ 4 r^r Ir Mt^rt j m*' ^ J i.t • ÍTUBHBÍÍWB dilo v Piranu. Vprašati se moramo, kako da je tako daleč prišlo? zveze z onimi prekomorskimi društvi, katere je zaradi javne varnosti moral razpustiti Crispi Govori se namreč, to pa vlada prisilj da Za kaj odločnega storiti v tem oziru. Da Da so pa stvari tako daleč prišle, so pa krivi vladni organi Je stv takoj lada takoj v začetku z vso odločnostjo postopala pa bi ne bile tako daleč prišle. Z vso odločnostjo naj bi bila dala Italijanom razumeti, da se bode vsak upor brez To je čisto naravno. Leta in leta se je na Primorskem vse prizanesljivosti zatrl Ko je v Piranu se župan da gledalo na Italijane. Povsod so se podpirali proti Slo- ne prevzame odgovornosti red bi se bil takoj moral mestni vanom. Najboljšo podporo in zagovornike so vedno imeli v tržaški vladi. Pri tacih razmerah je naravno, da so bili • i prepričani, da bodo že gospodje v Trstu skrbeli, da se zbor razpustiti in vladni komisar prevzeti oblast. Namignilo bi se bilo, da se pri najmanjšem neredu prog iz emao jim ničesa ne zgodi, bode bodočnost. Če stanje. Povedati bi se pa bilo moralo tudi gospodom pri na-me3tništvu v Trstu, da se ne misli več trpeti ono podpiranje so se morda motili, pokazala italijanskega elementa proti Slovanom in da če sami ne store ^ * a m A * popolnoma svoje dolžnosti, pride za namestnika kak general, ki bode že naredil red. Da se je to zgodilo, ne bi bilo treba Da je vlada vselej odločneje dajala razumeti, da so tudi Slovani jednakopravni državljani, pa bi Italijani ne bili tako predrzni postali. Pa še nekaj druzega pošiljati vojakov v Istro, kajti kdo r pozna strahopetnost Itali janov, ve, da gotov bili kar utihnili Piran in vlada Ministerski svet se je tudi že kar je zakrivilo take do- dvakrat posvetoval o dogodkih v Piranu Kakor se sliši so godke. Postopanje Italijanov se po nekaterih listih za- ministri Windischgrátz, Schonborn in pa Welserheimb odločno govarja z avtonomističnega stališča. Posebno poljski listi so te misli, da ima deželna oblast odločevati o jezikovnih zadevah. Tudi Italijani se drže tega načela, za to sta pa tržaški in isterski deželni odbor se oglasila proti vladni za to, da se izvede narodna jednakopravnost v Istri, dočim se Plener, grof Wurmbrand in Bacquehem potegujejo za Italijane. Od tod tudi prihaja, da je minister Bacquehem tako ne- jasno odgovarjal na stvari. Za Italij interpelacijo slovenskih poslancev o tej se pa pri vladi močno poteguje tudi pred- naredbi o jezikovnih napisih. Stvar bila precej dru- sednik državnega zbora Chlumecky, kateri je bil jako nevolj gačna, da se je v Avstriji izpodkopala misel, da imajo v jezikovnih vprašanjih kaj odločevati deželne meje. V tem oziru smo mnogo krivi avstrijski Slovani sami. poslanci niso zadovoljili z odgovorom na prvi od- so drugič interpelovali zahtevajoč jasnejsi Tudi pri nas Slovencih smo še nedavno imeli da se slovenski interpelacijo in govor. Ministerski predsednik ročal cesarju Govori se že, da je koalicija. • v • Windischgrátz je o tem že po zaradi tega že nevarnosti iskrene zagovornike federalizma in deželnega avtonomizma. Državni zbor ima sedaj gla razprav o novem Ti gospodje naj sedaj pogledajo v Istro, pa bodo vi- deli ? kako bi se Slovencem godilo, ko bi federalizem dobil v Avstriji popolno veljavo. Iz vsega je pa vidno j kazenskem zakonu Kakor so kaže, bode razprava o tej stvari jako dolga, kajti predlaga se jako mnogo prememb Sam dr. Kronaweter je predlagal več kakor 86 prememb in mej njimi nekatere jako pametne. Z mladočeške strani se ugovarja načrtu da so dogodki v Istri le nasledki starih grehov, nekoliko vladnih, nekoliko pa političnih strank v Avstriji. teg zakona, ker se ž njim omeji preveč politična svoboda Posebno dr. Slavik je našel na njem vsemogoče napake Ne koliko bolj zadovolj bil z načrtom Slama, kateri bi Ie to da se poprej izvedo še nekatere up rad, sodiščih. Od slovenskih poslancev načrt reforme o var] al g pri dr. Ferjančič jako temeljito in posebno oprovrgel vse mladočeške pomisleke. Od vladne strani sta ga zagovarjala sam pravo Piran. Politični pregled. Dogodki v Piranu in sploh v Istri jako ne- sodni minister grof Schonborn in pa sekcijski načelnik KraiL er bode varni postajajo. Iz Ljubljane se je v Istro odposlal že jeden Marsikaj kaže, da se bode načrt še vrnil odseku bataljon vojakov, poprej se je pa nekaj vojakov bilo odposlalo obležal, ali se pa zavrže v tretjem branj Volilna reforma. — Posvetovanja koaliranih strank Odnošaji s Francijo so se zboljšali. Anglije ni moč potisniti o volilni reformi se niso prinesla nobenega vspeha. Sedaj se v ozadje, če je razpravljati o mejnarodnih vprašanjih. — Iz govori, da se poprej vprašajo deželni zbori za mnenje. Namen vsega sledi, da hoče Anglija tirati nadalje mirovno politiko, temu pa more biti le ta, da se volilna reforma toliko zavleče, zahteva pa, da se na njo ozira. da poteče sedanjemu državnemu zboru volilna doba, da se bodo nove volitve vršile in na podlagi starega državnozbor- skega volilnega reda. Boje se namreč koalirane stranke, da mnogo izgube, ako se volilna pravica razširi. Mej poslanci v koa- liciji jih baje ni niti dvajset, bi marali za razširjanje volilne pravice Večina bi rada. da vse pri starem ostane, ker se boje za svoje mandate. Vlada je v zadregi. Zavezala se je proti višjim krogom, da izvede volilno reformo, ali je ne more. Govori se že da zaradi tega do pomladi more priti do ministerske krize. Kdo naj ima pravico jemati mero? II. Po določilih obrtnega reda spada krojaštvo mej ro- Nemčija. dilo nenadcma Podala Cap teh dveh Česar ni nobeden pričakoval, se je zgo-sta ostavko nemški državni kancelar odstopu kodelske obleko ministerski predsednik Eulenburg. Povod i državnikov tem le : Eulenburg je bil zamotan Pravi k leži zato da se proti pa socijalistom v in demokratom postopa najstrožje, to je: napravijo zakoni proti njim. Ce je tudi to odobraval, Cap se izjemni ivi pa je obrte. To pomenja toliko, da sme izdelovati izučen krojač, kateri dokaže zakonite pogoje da se je izučil in določeni čas delal za pomočnika. Izvzeti so, kakor sploh vselej pri nas veliki kapitalisti, če hočejo napraviti tovarno za obleko, pri čemer se pa za- temveč pod- li te va, „da imejitelj podjetja sam ne dela i lil odločno proti temu. Vsled tega tal mej Eulenburgom in Caprivijem razpor jetje vodi". (Ukaz trgovskega ministerstva z dne 18 je končal z ostavko obeh Cesar je tavki sprejel to tem rajši, ker je že edni obi zdi užiti mesti drž kancelarj želel zopet v tako pruskega minister julija 1883. št. 22057). Iz povedanega je razvidno, da je pravico izvrševati skega predsednika. Na ti mesti je cesar postavil 751etnega krojaštvo, h kateremu spada tudi jemanje mere, v malem kneza Hohenlohe. namestnika v Alzacij Ker je bil Eulenburg tudi minister notranjih del. trebalo je pa obrtu dovoljena le zakonito izučenim krojačem. Po tem tudi namestništva in sicer je cesar za to imenoval bivšega za to kako naj se tovarniške vršbe loči od drugih, tudi to cijskega r v boji s g celarja in poli- atelja v Fiankobrodu, Kôllerja, ki je baje skušen cijalisti Tako je dostojanstvo drž. kan varnar za obleko ne smel jemati mere, ker bi sicer se moral sam lotiti krojaškega dela, kar mu pa ni dovoljeno. ministerskega predsedništva zopet na eno osobo Pa pustimo šalo Ko se je trgovcem z obleko Pokazalo se je, da se ti dve dostojanstvi ločeni nista obnesli, (konfekcijonarjem) dovolilo jemati mero, se niso mogli Bismark je bil prvi nemški državni kancelar in pa ob ednem izogniti tem očitno postavnim določilom, in odločilo se tudi ministerski predsednik. Bil je na svojem mestu. Njegova naslednika Caprivi Eulenburg. oba to, kar je bil Bismark je, da ima obleko, za katero je vzel trgovec mero, nare sam. nista bila kos nalogi, kakor se pokazalo Za diti izučen krojač. To pomenja le toliko, da trgovec ne Nemčijo sledi i-z tega nauk, da mora nemški državni kancelar biti ob ednem tudi pruski ministerski predsednik. sme imeti krojaških pomočnikov in učencev. Sicer pa moral trgovec sam brez zakonitega prisiljenja dajati de Bolgarija. Dne 28. oktobra je knez otvoril s pre- lati obleko krojačem. trgovskih učilnicah se dosedaj stolnim nagovorom narodno sobrajje. V prestolnem nagovoru krojaštva se naglasa, da se je rodil princ, ne učé trgovci; tudi če bi vzeli mero, ne vzgojil in se bo v narodnem duhu bo enkrat postal vrl bolgarski vladar. Prestolni govor se spominja zadnjih dogodkov v Bolgariji in volitev v sobranje, ki so popolnoma po volji vlade izpale, znamenje, da mogli izvršiti pravega namena jemanja mere, to je narediti obleka. Določba torej, da le mi krojači imamo pravico naima ljudstvo zaupanje v krono. Knez pozivlje vse zastopnike, reJati obleko' Je za nas kroJ"a6e brez Praktične vrednosti, da naj se mu pridružijo in naj skupno delujejo za blagor in ker je to samo po sebi umljiva in naj se ta pravica nam srečo Bolgarije. V prestolnem govoru se nadalje omenjajo še tako razni načrti zakonov, se bodo predložili sobranju v posveto- svečano prizna, vendar smo tamkaj kjer smo vanje. Prestolni govor vzelo je sobranje odobrovaje na znanje in priredilo knezu lepo ovacijo. Rusija. Dne 1. novembra ob četrt na tri popoludne brez priznanja. Ker se brez premembe obrtnega reda trgovcem ne more dovoliti, da bi imeli krojaške pomočnike in učence jim tako druzega ne preostaja, da dajo narediti obleko » je pokosila smrt ruskega carja Aleksandra III. Pokojnik je bil jako miroljuben vladar, sicer pa jako strog. Vladal je od za katero so prevzeli naročbo po meri, pri kakem opra > 1881. 1, ko so nihilisti umorili njegovega očeta, Aleksandra I., vičenem krojači. Iz tega sledi, da nam vsakega tacega Osvoboditelja Car Aleksander III je bil sedaj v 50. letu. Vladanje sedaj prevzame starši carjev sin Nikolaj. O novem carju varstva ni treba in da je popolnoma odveč, ako se za se govori, da je bolj naklonjen svobodomiselnim idejam, nego je bil oče njegov. Anglija Ministerski predsednik lord Roseberv je konodajalci belijo glave, kako bi rokodelcu pomagali, da pa vendar ne odrekli trgovcu pravice jemati mero. Nam ni niti treba na to opozarjati, da je še zako- imel pred kratkim pri nekem banketu govor o mejnarodni po- nita določba o tem, kdo ima pravico delati, popolnoma litiki Spominjal se kega carja, ki je poslednja desetletja brezpomembna, ker se ne more nadzorovati, kje in kedaj mnogo pripomogel, da se je ohranil mir. Bavil se je na to s kitajsko-japonsko vojsko in rekel, da hoče Anglija solidarno z drugimi velevlastim v tej zadevi postopati. Glede zadev na kak agent ali trgovec da narediti naročeno obleko î ker Madaga je rekel Eosebery, da se mora Anglija ozirati se to navadno ne godi v kraji, kjer se obleka naroči. Trgovci že s tem delajo reklamo, da se obleka, za ka- na francoski protektorat, če tudi ima ona ondi svoje koristi, tero so prevzeli sami naročba po men » izdela v kaki 422 prestolnici. Kdo ondi naredi obleko, tega pač ne bode nikdo nadzoroval. Vemo pa vendar dobro, da izdelujejo tako obleko pomočniki, kateri se je pridobil pridobitkarinski (obrtni) list, vemo pa tudi, da ni bolj pomilovanja vrednih «i «5 «5 = l/mo + íic+wn = ISWÍiinHHHf = • «=iii^wméí = ivmeiijsivo. zt&Êmmmms-m € .........................................................................r.................................. lit : »I robov, kakor so ti ljudje, ki jih imenujejo tudi kosovne mojstre, ki imajo po pravici in zakonu pravico izdelovati obleko. In zakaj pa prav za prav gre, da skoro ves javen svet, v kolikor je zastopan v časopisih tako odločno zahteva, da naj imajo trgovci z obleko pravico jemati mero? Če imata krojač in čevljar sama pravico jemati mero za Črtice o kmetijski kemiji. » r s (Dalje.) obleko, ki se ima narediti, so li potem prebivalci naše Če je v prsti nad 80 % kamnatih razpadlin, ime- % nujemo prst peščeno. Navadno nastane peščena prst pri razpadanju peščenikov. Če peščena tla obstoje samo iz kremenčevega ali iz apnenega peska, je zemlja nerodo- zemlje okrog zares v nevarnosti, da morali nagi in bosi hoditi, ali morda to celo izpodkopuje kulturni razvoj ? Mari se s tako naredbo zares zopet pogreznemo v najtemnejši srednji vek ? Za sto goldinarjev proti jelnemu lahko stavimo, da se bodo vsi pretresujoči momenti navajali, ko bi se pri obravnavi o premeni obrtnega zakona kdo predrznil zahtevati, da naj imajo rokodelci sami pravico jemati mero. Vprašanje ima mnogo večji pomen, nego se misli. Od del, ki se naročajo, danes veliki konfekcijonarji ne morejo živeti g* pa zato, da sedaj nam odtrgajo vitna, ker nima v sebi potrebnih redilnih snovij, pa tudi ne potrebnih fizikaličnih lastnostij, posebno ne drži vode in ni zvezna. Če je pa primešanih več druzih rudninskih snovij in rastlinskih ostankov, je taka zemlja včasih še precej rodovitna. Peščena zemlja se pozna pri obdelovanji na tem, da se ne sprejemlje. Brazde se razsipljejo in nimajo ostrih robov. Peščena zemlja se rada osuši, pri tem se dosti ne stisne in ne poka. Peščena zemlja se hitro osuši in vsled tega na njej rastline hitro zore, pogosto še prezgodaj, ko še ni zrnje se dobro napolnilo. Ker se taka zemlja hitro posuši, lahko se obdeluje kmalu po dežji nekatere kose; njih namen je podkopati poslednje to temelje malega obrta, drugo pride samo od pa tudi pozno jeseni Peščena tudi hitro ohladi. Zaradi tega sebe. Če se naročniki navadijo polagoma po potrebi naročati namesto pri rokodelci pri trgovci, kar potrebujejo, in rokodelci bodo polagoma zgubili vse naročnike in svojo samostojnost. Potem pa pride zaželeni čas, da bode trgovec delodajalec in mojster. in pa zgodaj pomladi, zemlja se hitro ogreje, pa rastlinam na taki zemlji rad škoduje mraz. Na peščeni zemlji se navadno i ada eja rosa. Ker je v rosi mnogo Obrtnijske raznoterosti. Vžigalni klinčki iz šote. Gustav Rosenholter je iz- umil način po katerem se da šota porabiti namesto lesa pri užigalnih klinčkih. Šota se najprej s plavljenjem očisti raznih drugih primes. Primeša se ji nekaj gline, to se pa v sebnih stiskalnicah stisne, tako da se sprime. ogljikove kisline in pa kislika, to pospešuje razpadanje kamenja. Na peščeni zemlji lahko nekaj poprej žanjemo, nego na kaki drugi. Peščena tla se morajo gnojiti večkrat, če tudi ne močno, z živinskim gnojem. Gnoj se mora globoko pod- orati, pa tudi seme, katero sejemo globoko podbranati, da ima potrebno vlažnost. Peščene zemlje ni treba dosti rahljati s plugom, pač se pa mora večkrat povaljati z pušča valjarjem, da se bolje sprime in potem tako ne po- vode Zgodnje obdelovanje pomladi se priporoča, da se nje se potem tako izrabi zimska vlažnost. izrežejo klinčki, baje precej bolje gore, kakor leseni. Kako se naj varujejo sodi pred vlažnostjo ? Zmeša se 1 del kolofonije in 3 dele lanenega olja nad slabim ognjem in sto zmesjo se namažejo sodi, kateri so se poprej čisto dobro vlažni legi in podnebji je peščena zemlja večkrat še jako rodovitna. Za pridelovanje krme je taka zemlja jako nezanesljiva. Včasih se dosti pridela, včasih očistili. zmesjo Tudi drugo kletno opravo se lahko namaže s to pa skoro nič. Najbolje uspeva ozimina, zlasti rž. Jarina Ta prevlaka zapre vse luknjice v lesu in voda ne ne more v les, pa tudi ne zrak. Taki sodi ne postanejo vlažni. Taki sodi pa niso za vino, katero se še razvija, ker tedaj je vinu potreben še dohod zraka skozi majhne luknjice, jih ima les. pa ne uspeva tako dobro, ker jej je rada presuha. Leteči pesek je zemlja, v kateri je malo druzih snovij, kakor pesek. Taka zemlja je nerodovitna. Rad jo odnaša veter. Po njej rastejo kaki grmi ali borna Kako se omeči usnje? Da omečiš čevlje, ki so po- trava. Porabljiva je nekoliko za pašnik. Borovci tudi za stali trdi, vzemi tri do štiri pesti hrastovega lubja v velik že- lezen lonec in prilij litrov vode in to dobro kuhaj. Ko se ohladi ta tekočina, se vanjo denejo čevlji in puste od 12 silo uspevajo na taki zemlji. Če je primešano 10 % ilovce imamo rahlo peščeno do 24 ur, kakor so trdi. Potem se vzamejo ven in obrišejo prst. Na taki prsti uspeva dobro rž, ajda grašica krom ter namažejo z ricinovim oljem Železnica Travnik-Dolenji Vakuf-Bugajna v Bosni se je otvorila z veliko slovesnostjo dne 14. m. m. Otvor-jenja so se udeležile mnoge odličnejše osebe katoliške, pravoslavne in mohamedanske vere. Brzojavno so čestitali Kalayu. Stransko železnico Vakuf-Jajce se otvori pomladi. Proga Lasva-Travnik se je pa bila otvorila lani v novembru. pir pa na njej le srednje obrodi o ilovice v tacih tleh uspeva rž, ječmen, oves, grašica. Bolj Ilovnata peščena tla imajo najmanj 20 sebi. negotov je pa uspeh pri etelji Če zemlja debela in gosta spodnja zemlja uspeva tudi lucerna, ajda in krompir Seveda je uspevanje raznih rastlin tudi od tega od- visna i koliko prsti raznih redilnih snovij. Naj fizične rast- lastnosti še tako ugajajo, če pa redilnih snovij ni, line ne uspevajo. Seveda večina redilnih snovij mi lahko pripravimo na njivo z gnojenjem. Za obdelovanje je peščena zemlja lahka in zanjo ni treba take moči, kakor ). Kjer je priložnost, se taka zemlja s tem zboljša, da se navozi ilovnate prsti. Navadno se seveda tako mešanje prsti ne splača, ker prevažanje in mešanje za kako drug preveč stane Če ni spodaj trdih tal, ni tako zemlj kaj prida za njive, ker redilne snovi voda odnaša globoko v zemljo in vsaka suša vse pridelke uniči. Kmetijske raznoterosti. Jajca in sadje se najbolje vloži in spravi v lesno volno ali oblanice in tako zabije v zaboje. Tako vloženo sadje nima tistega zoprnega okusa, kakor bi se vložila v slamo. Tihotapstvo z vinom. Te dni se je v drž. zboru med poslanci pritoževalo, da znana vinska klavzula omogo- čuje, da se ne le italijanska temveč tudi druga vina uvažajo po nizki carini v Avstrijo na škodo našemu domaČemu vinstvu. Da temu res tako, se je pokazalo v Reki, kjer je tvrdka Lorenzon in Jaklin veliko množino grškega in turškega vina prodala za italijansko. Koliko je vina vtihotapila, se ni dalo več določiti. Zaplenile so se vse vinske zaloge omenjene tvrdke in 55 000 gld. naložilo globe. Pisarna te tvrdke se uradno zaprla. Lastnik te tvrdke je pobegnil. Poučni zabavni l Es* Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX ve lika skupscina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. (Dalje. ) VI. Mesto glavnega blagajnika deželnega odbor- nika dr. Josipa Vošnjaka poroča o denarnem druž- binem stalu za 1. 1893 ud družbinega vodstva, želni arhivar Anton Koblar. de- Dohodki • ' i gld. kr. 1 Doneski podružnic......... 7915 50 2 Pokroviteljnine........... . __ a. • 866 - 3 Podpora si. dež. zbora kranjskega .... 1000 - 4 Podpora si. mesta ljubljanskega..... 500 - 5 Darila in kronini darovi....... 2583 54 6 Kronin dar nabran od »Slov. Naroda« . . 2716 70 7 Volila (dr. Škofic, dr. Cucek itd.) .... 1443 57 8 Za prodane družbine knjižice...... 232 16 9 Obresti od naložene glavnice...... 601 90 17859 37 Troški . 16324 30 Prebitek . 1535 07 Saldo 31. dec. 1892 . ■ ..... - - i 14697 06 Saldo 31. dec. 1893 . i ti • - 16232 13 1 1 Troški gld. kr. 1 2 3 4 6 7 8 9 10 11 12 Za družbine šolske zavode v Trstu in okolici Za družbine šolske zavode v Gorici in okolici # Za šolski vrtec v Celju........ Narodno šolstvo na Koroškem itd..... Podpore podružnicam........ Tisk družbinih knjig......... Vezanje, razpošiljanje družbinih in drugih knjig............. Za dijaške kuhinje......... Nagrade pisateljem......... Nakup molitvenih, učnih in zabavnih knjig Nakup stavbišča za šolo v Velikovcu . . . Razni stroški........... Skupaj 6616 3300 320 1463 656 252 66 818 50 50 1095 1250 448 79 67 96 95 98 99 16324 30 i Račun za VIII. družbino leto 1893 kaže: veselje^- konstatujem, da so tudi v binem letu se dohodki zvikšali in da so druž presegali troške za znesek 1535 gld. kr. Najvažnejša točka, so doneski podružnic, na katere se mora najgotoveje zanašati glavna družba. In zato bi pač morale vse podružnice spolnjevati svoje dolžnosti, vsako leto nabirati doneske ter jih v prvi polovici leta, kakor določuje § 10. družbinih pravil, poslati vodstvu. Glede tega še ni vse tako urejeno, kakor bi prospeh naše družbe. Leta 1895 neski 17915 gld. 50. bilo želeti v se sicer znašali do kr ka je najvišja vsota odkar družba deluje, vendar bi ta znesek lehko bil še veči, ko bi vse podružnice delovale, kakor bi mo- Nobenih doneskov niso poslale sledeče podruž- rale. nice: Ribnica, Šoštanj, Kropa, Kamena Gorica, Do- brava, Brasloviče, Turijak (se je 1. 1894. preustrojila) Kranjska Gora, Sevnica, Černomelj (spi že tri » Senožeče, Begunje pri leta), Cirknici, Ponikva, Logatec (spi že tri leta), Šmarje pri Celji, Rečica pri Mozirji, Smlednik (spi že štiri leta), Ormož, ženska v ilirski Bistrici (spi že pet let), Kanal na Goriškem, Pliberk, Črna, Št. Lenart v Slov. goricah (spi že pet let), Pri blaves, Škofja vas pri Celji, Laški trg in Libeliče Torej od 124 podružnic jih 25 ni spolnilo svojih dol žnostij, več kot peti del. Nujno prosim, da bi podruž nice, katerih sloni družba, ne opešale, temuč da b vse brez izjeme s podvojeno silo lotile se dela in da bo imel imeno- 1894 ne blagajnik v poročilu za vati nobene podružnice ki ni poslala doneskov. • • Med ostalimi dohodki zavzamejo prvo mesto kronski darovi Družba prijela je prvih kron 10.6U0 in sicer 433.40 nabranih od uredništva n m Slovenskega Naroda", oziroma Josipa Nolli-ja, kateremu bodi izrečena družbina zahvala. 17.859 gld. 37 kr., blizu Vsi dohodki so znašali za 2000 gld. več, kakor 1892. in bili sploh naj veči, odkar družba deluje. Največ troška ima družba za šolske zavode v Zastopnik gretske podružnice Anton Bremic se do- Trstu in Gorici z okolico. Za peterorazredno šolo v imenom svoje podružnice zahvaljuje za prejete Trstu z otroškim zabaviščem, za zabavišč v Rojanu brote, katere je glavna družba delila Trstu. Trst, za- in na Greti je družba potrosila 1. 1893. 6616 gld. 66 trjuje govornik, je avstrijska postojanka kr., za podporo „Sloginih šolkih zavodov, za otroška Družba je mnogo storila za Avstrijo in zabavišča v Podgori, Pevnu in Ločniku 3300 gld. Za mošnje Slovence, a neprijatelj naš je pazil ob za nas na Adriji. ta-vsak šolo, ki se bode zidala pri Velikovci, nakupila je njen korak in slovenskim šolam nasproti ustanavljal družba primerno stavbišče za 1250 gld. svoje šole. Da pa bodo družbini zavodi pri nas v Po odbitih troških priložil glavnici, ki se kaže prebitek, kateri se Trstu še vspešneje delovali, treba jim je v večjem koncem leta 1893. znašala številu in časih drugod, kot do sedaj. Zato nasve- 16.232 gld. 13 kr., naloženih pri raznih narodnih de- tujem, da naj se dosedanji otroški vrtec na Greti, narnih zavodih. VII. Prvomestnik pozove uda družbinega zorništva, profesorja dr. Ivana Svetino, naj nad-veliki ki je na nepravem kraji, prestavi v najete prostore na Belvederu. Predsednik izjavlja, da v tem skupščini prebere „poročilo družbinega nadzorništva." skupščina obravnavati, ker se po § ne 12. more velika naših druž To poročilo se glasi: Nadzorništvo je tekom binih pravil ta podružnični nasvet ni predložil po- 1893. dvakrat skontro- prej glavnemu družbinemu vodstvu v posvetovanje; valo blagajnico, dné 22. februvarija in in vselej je našlo, da se je blagajnično novembra a bavilo se bo s tem nasvetom koj kmalu družbino stanje vje vodstvo. ((Dalje sledi.J malo z blagajnično knjigo. Dné 14. macija 1894. je nadzorništvo pregledalo račun trdilo. za 1893. in ga po- Poucni in zabavni drobiž. v Beli vrabci. V Trofajah na Gorenjem Štajarskem Pri poslednjem skontrovanju 14. marcija 1894., letos videti mej vrabci jih nekaj popolnoma bele barve. Je in sicer nalo- bilo.je v blagajni 15.664 gld. 39 kr. ženih pri sledečih denarnih zavodih: v poštni hranilnici gld. 741*13, v mestni hranilnici ljubljanski gld. 1444*75, v južno-štajarski gld. 2111, v posojilnicah: Fotografija se začenja učiti na vseučiliščih. V Berolinu bode predaval prof. dr. Karl Frey. Zakaj mačka vselej na noge pade ? šanjem se je poslednji čas pečala francoska akademija. tem njaki so bili kaj različnih mislij, ali popolnoma pa vpra-Uče- stvari puljski gld. 109202, celjski gld. 532*27, sevniški gld. niso mogij raztoimaciti. Prof. Derprez je posebno se mnogo s 1555*89, sinče-veški gld. 1168*66, v Djekšah gld. tem pečal in fotografoval vec maček pri padcu. Vsi njegovi 2608*64, v Tinjah gld. 560*49, v Velikovci gld. 1116 67, na Suhi gld. 827, v Klečah gld. 1000 itd. poskusi pa vprašanja le niso pojasnili. Krave v gledališči. Te dni so v Turinu igrali neko Slavna skupščina potrdi račnn za 1893. z do novo igro, kateri se v prvem dejanji se trto dejanje se pa vrši na neki planini. molzejo krave, če- In res je osem hodki 17859 gld. 37 kr., s stroški 16.324 gld. 30 kr., pravili živih krav ležalo na odru, kateii je predstavljal pla- s prebitkom 1535 gld. 7 kr. in končnim blagajničnim ostankom 16.232 gld. 13 kr. in zdaj v smislu družbinih pravil vodstvu oprostilo. 22 nino. tirala. Zares realistična smer v gledališči jo je že daleč pri- Muzikalični bicikliski klub. Novem Yorku se je osnoval bicikliški klub, kateri se bavi z godbo. Gospodje Prvomestnik konstatuje, da je skupščina to nad- jmaj0 pri svojih biciklih po dva signalna zvonca. Ti zvonci zorniško izvestje soglasno sprejela v znanje. VIII. Prvomestnik naznanja, da po pravilih letos izstopijo naslednji udje iz družbinega vodstva': Matej je več tacih biciklistov vkupe, imajo glasove raznih tonov, narede s temi zvonci lepo klisti veliko soarejo v neki največji novojorški dvorani. godbo. V kratkem prirede bici-Pra- Močnik, Ivan Murnik, dr. Zamejec. Josip Vošnjak, m Andrej vijo, da je jako prijetno gledati in poslušati te muzikalične bicikliste. Koliko je stalo odkritje Amerike ? Skupščinar deželni poslanec Slavoj Jenko na- arhivu našli so stare papirj iz katerih genevskem , da je vidno svetuje, da se izvolijo z vzklikom dosedanji odborniki. Skupščina z dobro- in slava-klici pritrjuje temu nasvetu. Krištof Kolumb dobival na leto 1600 lir, dva kapitana njegovih ladij po 800 lir, mornarji po 12 y lir na preskrbljenje expedicije je stalo 14.000 lir. V vsem je stalo odkritje Amerike 36.000 lir. Sedaj so pač taka popotovanja nekoliko dražja. Izkopavanje v Jeruzalemu. Angleški starinoslovec mesec Prvomestnik preide volitvi družbinega zorništva in razsodništva. Poslanec Slavoj nad- Jenko predlaga dosedanje člane, kar skupščina jednoglasno odobri. (Imena nadzornikov in razsodnikov se objavijo skupaj ob konci.) Prvomestnik naznanja, da je s tem vspored končan in vpraša, če je komu izmej čč. skupščinarjev dr Blist sedaj razkopava v Jeruzalemu Zadel jev globoko na ostanek starega mestnega zidu že nekaj Zasledil pragova dvojih starih mestnih vrat in temelj treh stolpov. Shod prirodoznancev na Dunaji. Na tem shodu bilo 2721 udeležencev, mej tem 401 dam. Dunajčanov še kaka želja do družbinega vodstva ter če sploh 1020, Nemčij Rusov. Dunajčank pa 204 572 oseb bilo iz Avstrije še kdo v družbinih šolskih zadevah želi kakega po- ^fi bilo 580 gospodov in Azijatov največ Japance 114 gospej 44 9 10 iz balkanskih dežel 1 Američanov bilo iz bilo 1 24 Svicarj drugi udele jasnila. ženci so bili iz drugih evropskih dežel «A 425 Li l t C££M Lltkkfcuto skega in F Turk Novice. Okoren Erzelja po 10 gld, za teliee : župnik Senožeč, F. Kavčič in vitez Garzaroili so odklonili premije, katere so dobili Smrdel. J. Morel, St. Stekar Vojaška vest. Generalmajor Moric Fux pl. Esche-negg, poveljnik 56. infanterijske brigade v Ljubljani je pre- Ivana Kavčič in And. Kolar. Pri premovanji v Moravčah dne 29. oktobra so bobili za bike: Jakob Cepuder iz Spod. Kosez 25. gld., Pavla Košir iz Zaloga 15 gld., Ant. Aubel iz Hleb, mescen za poveljnika 33. infanterijske brigade Na njegovo mesto je imenovan polkovnik Ant Sterzi, poveljnik pehotnega » a polka st. 50. Višja dekliška šola v Ljubljani. Mestni občinski svet ljubljanski Mat. Klobčič iz Franc Marinček Podbrda Jak. Zdenko Peč po 10 gld Čemšenika o D vor j a 20 gld Jož Klopčič gld za krave : Mat. Cerar Moravč. Pavla Košir iz Zaloga in Jož. Okorn iz MoravčT po 10 dd. : za telice : Mat t> v svoji seji dne 27. oktobra t. 1. sklenil ustanoviti višjo dekliško šolo v Ljubljani in sicer naj bi se ta šola ustanovila v 501etni spomin vladanja Frana Josipa I. in Krulc bevšek Gorice 20 gld., Jak. Vesel Čťšnjice, Ant. Pod Trzina. Mih Birk iz Doba Trzina po 10 gld Ign. Vehov naj bi se prvi razred otvoril v ze prihodnjo jesen, tako, da bi f Žiga Bohinec. Včeraj opolud ob 1 uri ]e bil ves zavod že oopolen ob 501etnici 1 1898. Nova šola umrl tu čast. gosp Žiga Bohi knezoškofijski konzistorijalni bi nosila naslov „Fran Josipova višja dekliška šola v naj Ljubljani''. Namen višji dekliški etnik in semeniški podravnatelj v 451etu svoje starosti splošno izobrazbo in sicer višjo, sedaj v deželi obstoječih učnih šoli kakor zavodih Je podajati deklicam jo morejo dobiti na greb i Krištof soboto dne u Naj v mi V • poči t. m. ob 4 ! popolud k sv. Učni jezik za vse Efektno tombolo je dovoLlo finančno ministerstvo predmete je slovenski. Šola ima tri letnike. Na šoli so naslednji predmeti obligatni : Veronauk, slovenščina, nemščina, irancošČina, prirediti tekom 1. 1895. gasilnemu društvu v Mokronogu. Slovensko-nemškega Wolfovega slovarja matematika, fizika, zgodovina in zemljepisje, pn- rodopisje, odgojeslovje, risanje, gospodinjstvo in ženska ročna dela; neobligatni predmeti pa so: lašČina, lepopisje, petje in telovadba. Nadzorovalni organ višje dekliške šole je kuratorij v katerem so zastopniki vlade, dež. odbora, duhovščine in občinskega sveta. Z ozirom na to, da vlada podpira prav znatno razne ednake šole po drugih mestih je pričakovati, da bo tudi podpirala to šolo. Glede na to in oziraje se na morebitno podporo dežele, bi stroški za vzdržavanje dekliške šole ne bi bili preveliki za mesto samo. Narodni naš mecen Josip Gorup je kakor znano naložil 50 OOu gld. v namen, da se ustanove izšel 14 sešitek, besede prêden ie prinaša gradivo od besede potekniti do Neznan človek je umrl dne 23. oktobra t. pri posestniku Fr. Franketu v Hrastji občini Brusnice na Dolenjskem. Prišel je dne 18. oktobra k Franketu, je rekel, da je na Hrvaškem drvaril, da pa je zbolel in je prosil prenočišča v hlevu Dali so mu prenočišče in tudi jesti. Dne 23. oktobra je nesrečnež ondi umrl Umrli je bil srednje velikosti, je imel črne lase in brado in je bil slabo oblečen. Neznanec mora biti nekje pri Medvodah doma Roparski napad. Dne 25 oktobra po noči so ne- ustanove za deklice, obiskujoče to šolo. Obisk obeta biti torej znani lopovi poskusili roparsk napad na župnika in dekana g. dr. Suca v St Martinu pri Slovenjem gradci. Roparje je že zaradi tega precej znaten Ker je taka šola za naše ženstvo zares potrebna zaradi narodne zavesti, naj bi se posebno odgnal g. župnik z grožnjo, da bo pričel streljati in s tem, utrjevala v dekliških prsih, se smelo reče, da je mestni ob- da je klical ljudi na pomoč. Tretjikrat so zdáj v ze napali cinski svet s svojim sklepom odpomogel veliki potrebi in storil dr Suca v tem župnišču lep korak v prospeh narodnega našega razvoja. Pri nadomestni deželnozborski volitvi na Notranjskem izvoljen je bil dne 30. oktobra t. 1. narodni kandidat g. Fran Arko, posestnik v Postojini z 69 glasovi proti Fr. 38 glasovom, katere je dobil konservativni kandidat Modic, trgovec v Lahovem. Pri zadnji volitvi je dobil pokojni g. J. Krajgher 59 glasov in g. Fr. Modic 43 glasov. Shod zaupnih mož slovenskih, ki se ima vršiti v Ljubljani določil se je na 27. dan novembra t. Mrtveca so našli minolo soboto v nekem jarku v mestnem logu ljubljanskem in so spoznali v njem leta 1842. * _» rojenega v Zalog pristojnega pekovskega pomočnika Antona Gorden-a. Truplo je bilo že precej nagnito in se ne ve, kako je Gorden v jarek zašel Pri streljanji s topiči je ponesrečil Matej Papier iz Železnikov. Prenesli so vsega po vratu in glavi osmojenega in zateklega v deželno bolnico v Ljubljani. Vlak povozil je dne 26. oktobra po noči na Zglaševanje črnovojnikov. T smislu zakona o organizovanji Črne vojske z dne 10. maja 1894. morajo se vsi bivši vojaki rojeni od leta 1853. naprej zglasiti pri občinskem uradu onega kraja, kjer stanujejo Natančneje povedo razglasi, nabiti po vseh krajih. Na to se opozarjajo oni, 'katere veže ta dolžnost. Vinska letina. Vina je bilo letos malo, a to dobro, tako se sliši tudi vedno pri nas v Makoljih, kjer še večinoma le stare vinograde, kateri pa vedno bolj imamo opešujejo progi Št. Peter-Reka v tunelu pri Kilovčah čuvaja stražnice št. 7. Franca Hahneta in ga poškodoval tako, da je revež kmalu na to umrl Iz Drave so te dni izvlekli mariborskega tri in sedemdesetletnega notarja Jurija Petroviča Sodi se, da je sam skočil zaradi velikih denarnih razmer v vodo. Opekla se je in umrla dveletna Reza Topolavec Otroci so zakurili Samomor. v Gradišči v občini Skorišnje pri Ptuji. listno kočo in je deklica prišla preblizu ognja. Sneg na Koroškem. V in hirajo, leto za letom. Upamo pa, da bo v kratkem boljše, ker so letos naši kmetje z veliko marlivostjo začeli zasajevati nove vinograde z ameriško trto. Vse delamo pač po izgledu katerih je bilo dosti v tamošnjih kraj .h. Kanalski dolini na Ko- roškem je bil minuli teden pobelil sneg in pognal letoviščarje, vrlih Bizelčanov. Toraj kmetje z novo vinorejo pogumno naprej i ! Ogenj v prodajalnici. Včeraj teden je v Trstu v Pri premovanji goveje živine na Razdrte dne 24 neki prodajalnici košaric se prev začelo je goreti. Gasilci so oktobra t so dobili premije za bike : Hrenoviška kme- Škode ogenj cez petroleje^ jedno uro etilnica ir pogasili tijska podružnica 2 gld AmbrožiČ iz Savi •Fernetič iz Senožeč, A. Dogan vine po 10 gld., za krave: zarolli sta odklonila premije, Volč in 15 gld Debevec , A Sla Božič iz Drage vitez Gar 1500 gld. Otrok padel v morje. Minuli petek je desetletni sin neke branjevke v Trstu igrajoč se pri morju, pal v morje Neko katere so dobili M. Čehovin i Senadola 20 gld., L. Sever s Studenca, Val. Tomažič z Ubel jednajst-letno dekletce videlo nesrečo in hit* šlo klicat pomoči. Ribiči so potem dečka izvlekli iz vode ali bilo že prepozno. — Vojaški begun. Od 8. lovskega batalijona v Ju-clenburgu na Štajarskem jo je pobegnil vojaški novinec Miha Keber — Uboj. Dne 21. m. m. je v Brežicah na Štajarskem gostilničar Jožef Mijan ubil s sekiro kmetskega sina Žnidar-šiča iz Črne. — Voz in konja ukradel je nekdo v Feinitzi na Štajarskem. Dolže nekega ravno kar iz karlavske ječe izpuščenega kaznjenca. Zvedelo se je, da se je tat peljal proti Wildonu. — Dva tovorna vlaka sta vkupe trčila na postaji Gôsting na Štajarskem. 20 vagonov je poškodovanih. Nekateri so popolnoma zdrobljeni. Anarhisti. V Lozovki v Galiciji našli so ubitega graščinskega oskrbnika Tvardjeviča, kateri je pri kmetih bil jako sovražen, ker je večkrat tožil kmete, ki so spuščali živino na grajščinski svet. Ker se mej tamošnjimi prusin-skimi kmeti precej razširja socijalizem, nekateri poljski listi to hudodelstvo proglašajo za anarhistično in kličejo oblastva, da naj strožje postopajo proti temu nevarnemu gibanju mej Rusini. Nam se pač dozdeva, da je tukaj popolnoma neosnovana misel za anarhizem, temveč je le navadno maščevanje. Taki umori se dogajajo tudi drugod. Dne 24. okt. je policija v Florenciji prijela anarhista Rafaela Malinconeja. Njegovi somišljeniki so se ustavili policiji in nastal je bil krvav boj. Desetnika Iv. Marchetija je nekdo sunil v srce. Jeden poročnik od pešcev in jeden policist sta pa bila hudo ranjena. Le s težavo razpodili so upornike. Pet anarhistov, ki so se branili z orožjem, so zaprli. . . Jedenkrát smo že omenili, da Most pojde k gleda-dališču. Dne 9. m. m. je Most prvi pot igral v Novem Yorku. Anarhistični vodja se pa nikakor ne misli odtegniti anarhističnemu delovanju, kakor se je govorilo, temveč gledališče mu bode služilo le v to, da bode dobival denar za razširjenje anarhizma. Igralo je z Mostom še kacih petdeset somišljenikov. Gledišče je bilo natlačeno. Igralo se je dobro. Posebno se jim je baje posrečil nastop, v katerem pride na vrsto neko razbijanje hišne oprave, na kar se seveda anarhisti dobro razumejo. Francija pošilja v Cayene v Ameriko kaznjence obsojene v večletno prisilno delo. Posebno več anarhistov je že poslala v ta nezdravi kraj. Te dni so se pa anarhisti bili uprli. Bil je hud boj mej anarhističnimi kaz- Ï ŤI tolž it-^r » • 9HE H'-J fi ^AiWBa^si • mPwmi , -Lj^-C^sg '/-v u • " ^ŽSm» 1 -S l-L* ul * * jj&f: b&L njenci in pazniki. Poroča se, da je 20 kaznjencev mrtvih, pa tudi 3 pazniki so ubiti. Francoska policija je baje izvedela, da iz Poitiera, Lyona in Liela pridejo trije anarhisti v Pariz, da poskusijo napad na zbornico. Storile so se baje že obširne naredbe, da se prepreči atentat. Vse papirje razpuščenih društev v Italiji izročili so sodiščem, ki sedaj preiskujejo, če bi bilo kaj povoda fíaSjl* ů I^^^H^^^^Q -TFLj , -K ^^tî^Sr proti komu začeti preiskavo. Posebnega menda sodišča •• Ž .•'T ' / m " iz teh papirjev ne bodo izvedela, kajti važnejše papirje so že anarhisti tako spravili, da sodišče ni prišlo do njih. Razpuščena delavska društva so menda pripravljala neke nemire in zatorej jih je vlada razpustila. V njih blagajnicah so našli mnogo denarja. V Milanu so pri jednem samem takem društvu dobili 35.000 lir. Sedajo ko so delavci zgubili ta denar, ne morejo tako lahko začenjati kacih izgredov. Uničil pa Crispi anarhističnega gibanja s tem go-tovo ni. Namesto javnih društev se bodo osnovala tajna* katera ne bodo nič nadzorovana. Italija ima ugodna tla za razna tajna društva. Vse vstaje v Italiji so bile dela tajnih društev. Poleg tega so pa v Italiji od nekdaj bila razna tajna hudodelska društva z raznimi imeni. Udje tacih družeb so se podpirali mej seboj. Od druzih ljudij so pa dobivali denar s tatvino, goljufija in ropanjem m izsiljevanjem. Poslednja vstaja na Siciliji je bila tudi dela tacih društev. Člani tacih društev tudi pri sodiščih pričajo drug za druzega in je pri njih celo kriva pisega dobra stvar, ako kacemu članu pomaga. S takimi društvi bode imel Crispi opraviti, ko je javna društva zatrL Snuja se že neka liga za obrambo svobode, ki pa bode najbrž le prekucijsko društvo. Socijalizem ali bolje rečeno anarhizem je že v Italiji preveč razširjen, da bi se mogel kar tako zatretL Samo v Milanu je bilo 50 tacih društev in so nekatera imela jako veliko članov. « - ^ Knez Demidov — grof Čer- nadjev. • * * v ». . - V Italiji zaprli so zadnje dni nekega sleparja, ki se je izdajal za kneza Demidova ali pa za grofa Černa-djeva, kakor mu je kazalo. Ta slepar je bival tudi nekaj časa na Dunaji, kjer je zapustil tudi nekaj dolgov. Napačni knez Demidov je po raznih evropskih mestih v Parizu, na Dunaji, Berolinu in Londonu mnogo goljufal in veliko ljudij oškodoval. Posebno je več ljudij oškodoval za kavcije. Pri sebi je imel pomagača, ki se je izdajal za kneževega tajnika in kateri je ž njim delil plen. Sleparja sta najemala hišnike, kamorne sluge, kuharje, intendante, oskrbnike, učitelje, ženske za družbo in jim obetala velika plače. V zagotovljenje je pa moral vsakdo vložiti kavcijo. i^® _ _ j * * ^ i * * » • . ^ .flrte Na to sta pa odpošiljala najete ljudi na posestva in graj-ščine kneza Demidova v raznih deželah. Opeharjenec ie přišedši na določeno mesto izpoznal, da je bil prišel v pest dvema sleparjema. Tem sleparijam je pa naredila konec italijanska policija, ki je v San Remu prijela g. f kneza, njegov tajnik ju je pa pobegnil. V Parizu sodijo, da sta ta že od poprej znana sleparja. Pred leti sta po raznih mestih dva moža, mlajši 9 - ki se je izdajal za princa, markiza, grofa ali barona, in starši, ki se je izdajal za njegovega strijca, po raznih mestih osleparila razne trgovce z dragoceninami. Tedaj je strijc dragoceninarje svaril, da naj njego-vemu nečaku preveč ne zaupajo, kajti je prelahkomiselen ■ * a • * m • in so njegovi stariši zanj že morali plačati naravnost grozovite svote. Ta zvijača je pomagala. Princu so da- Mraz jali na up najdražje stvari, češ, bode že plačal njegov oče, ki premore milijone. Strijčevo svarjenje je princu ta namen, je pa starši knez, Dne 24. minolega meseca so po nekaterih zaupanje pridobilo, vsaj je pa tudi imelo Sedaj sta pa menda vlogi premenila, mlajši pa tajnik. krajih na severnem Češkem imeli led. Zbirka mark. Trgovec s pismenimi markami Stan ley Gildom v Londonu je kupil za 10.000 funtov šterlingov ali nad 100 000 gld zbirko avstralijskih mark od podpred sednika londonskega filantropiškega društva. Dve ladiji vkupe trčili Neapolju je ta slepar osleparil Na Volgi sta vkupe neko kneginjo krčila dva parnika. Jeden se je bil potopil in osem ljudij Tomo Duono za mnogo tisoč. sinu bogatega blatih rudnikov ruskega kneza, Kdo bi tudi ne- zaupal lastnika sibirskih utonilo sinu tiru skočil je vlak na vladikavkaski železnici Berolinska policija ga je našla albumu fa hudodelcev. Iz poročil prejšnjih let Strojevodja je mrtev poškodovanih. kur j težko ranjen. 34 potnikov je je pod imenom grofa Černadjeva osleparil veliko razvidno, da je Hud potres bil dne 26 m m v Jakinu na ljudij v Laškem. Prestrašeni prebivalci so bežali iz hiš in zunaj se Draždanah, Bruselj Genfu na Dunaji, v Milanu in nastanili \ hiš je močno poškodovanih Par Draždanih je neko krčmarico kot trgovec Čer nadjev opeharil za 5.000 mark. Tedaj je imel pr sebi Strašen vihar je gleškem obrežji. Več ladij je utonilo. bil se je predzadnj potopilo nedelj ob a n - vec mornarjev neko žensko kega silno ki je ekla da je njegova žena » hčer ne- bogatega w m m posestnika čajevih nasadov trgovca na kitajski meji Ta slepar je govoril gladko Ukraden most. Nekaj neverojetnega se je prigo-dilo v Satrorečku v Rusiji. Ko je nekega jutra šel nadzornik tamošnje tovarne za orožje v tovarno je opazil, da ni mostu ruski, nemški, italijanski, francoski in angleški. Po poiz več. Le v se nekaj največjih in najtežjih stebrov je še stalo. ki vedbah policije je ta slepar najbrž neki Bertolovski, je 1843. leta rojen v Irkutsku v Sibiriji in z mladega živi od samih sleparij. Preiskava bode stvar še kaj pojasnila in še nove sleparije spravila na dan. Most je bil ukraden. Zvečer so tesarji nekaj most ogledovali; ker je popravila potreben Ljudje so jih popraševali, kaj ogledujejo most. Pošalili so se, da bode treba zgraditi nov most, Proti oderuhom. V Berolinu se ker sedanji bi se že davno bil moral podreti. Novica, da se ima most podreti, se je hitro razširila po mestu. Jedva so tesarji odšli, pride iz mesta več moških in žensk in začno podirati našli začelo hudo most in les vlačiti domu za drva. Drugi dan so se O pri 58 osebah vsi ukradeni deli mosta. Sedaj se vrši postopati proti oderuhom. Sedaj jih je 14 v zatožbi. Gradiva v se sredi tako mnogobrojno, da bode mogla biti obravnava prihodnjega leta. Gozdni požari na Češkem. Lani je na Češkem gozdnih požarov. Pokončali so 253 hektarov gozda in naredili 37.286 gld. škode Požar je nastal v 130 slučajih kazenska pravda. Škode ima država kacih 1500 rubljev. Strupene gobe. V Sorezini sta zboleli dve prija- bilo 36 po neprevidnosti, v 18 slučajih vsled hudobij v se je užgalo od isker iz lokomoti teljski rodbini, ker sta jedli strupene gobe, 8 oseb je umrlo» dve sta pa še nevarno bolni. V pijanosti se sežgal. Blizu Altlangbacha našli so na polju mrtvega močno obžganega zidarskega polirja Sa-muneria. Sprva se je mislilo, da se je prisodilo kako hudo-slucajih delstvo, ali stvar se je pa pojasnila tako, da je polir šel rila strela v druzih slučajih se pa uzrok požaru ni dal izvedeti v petih slučajih je uda- pijan domu svetoč si s svetilnico. V pijanosti je ubil svetii- Potres v Japanu. Dne 24. m m. bil panu silen potres Morj v Jaje bilo jako nemirno Mesto Sakato ob morji so valovi popolnoma uničili. Več sto ljudij je mrtvih Svatba mlad mož in mlada žena tepati. Minoli teden sta šla v Berolinu od poroke vrste z zvezdo. Na potu so se sprli in se jeli pre- dne 16. m m. sam umoril. nico in obleka se mu je unela. Od opeklin je umrl. Prepozno odlikovanje. „Deutscher Reichsanzeiger" poroča dne 24. m m., da je podelil nemški cesar dr. Adalbertu Hofmanu, v avstrijskem trgovskem ministerstvu red II. Ministerski svetnik Hofman se je namreč že Tudi ženitvene priče so se mešale v pretep Ženin je nevesto udaril po glav da Tudi posebno znamenje. Iz moravske prisilne Tast je ženinu izbil nekaj zob. Policij bilo treba zdravniške pomoči, delavnice v Znojmu pobegnila sta dva prisiljenca. O jednem, konec s tem da vse odpeljala v stražnico pretepu naredila Boštjanu Zahradničku se poroča, da ima na rokah in nogah Poskusen umor. Na Dunaji so te dni obsodili pred porotniki bivšega policista Janeza Baumgartnerja zaradi so zaprli dve ženski, po sest prstov. Ne bode ga torej težko spoznati. Ponarejalci denarja. V Temešvaru na Ogerskem poskušenega umora v petletno ječo, ker je poskusil ustreliti sta topili svinčene žlice in vlivali in Josipino Tlousk. Tri leta je bila ta ljubica potem spečevali krone. Po obliki so bile krone še precej dobro pustila in si izbrala nekega zidarja. Ko je s poslednjim bila njegova, pa ga je narejene. Jedna teh žensk je omožena z nekim natakarjem, ki v gostilni, je prišel Baumgartner, je večkrat povabil ž njim plesati. Pri tem je pa do kitati neko karto. Ko je ona čitala jej nastavil na levo stran prsi, da da gre se je zaprt zaradi ponarejanja denarjev. Sola za tatove. V Parizu je policija zasledila po njo in jej da polno akademijo za žepne tatove. Zaprla je učitelje in 14 do lekel revolver in ga 161etne nadepolne učence. ustreli v srce. Ona zapazila in se jela braniti. Revolver je v tem sprožil in jej se je nedavno rodila hčerka. Za bicikliste. Članu milanskega bicikliškega kluba přestřelil desno stran prsi. Zgrudila se On more. Pri sodišči je tajil onemogla na tla. katero so privezali na bicikel, na to zbežal. Devojka ni umrla, ali delati še sedaj ne in oddrdral proti cerkvi Otroka so dali v lepo zibelko, na katerega se je usedel oče v se da Za njim se je peljalo na biciklu pravi da se hotel šaliti ni mislil usmrtiti, temveč več članov klubovih. Otroku so dali ime Ciklina in Vedel pa ni, da revolver nabasan. Sploh se vsega dogodka ne spominja, ker je bil močno pijan. Porotniki so pa potrdili poskušen umor in sodišče ga je obsodilo. Gonjača je ustrelil. Neki krčmar blizu Požuna na Ogerskem je ustrelil na lovu gonjača, da je bil takoj mrtev. trinji so dajali sladščice, so imele obliko bicikla. pri bo Slavolok iz kruha. V Leedsu na Angleškem so vojvodi Yorském postavili pri prihodu slavoloke iz kruha. Za to se je potrebovalo 6000 hlebov. Kruh so potem razdelili mej mestne uboge. Ubogi in peki so bili jako zadovoljni s to originalno idejo. 428 Za deset vinarjev jedno leto ječe. V Berolinu so deklo Scbiitz za 10 vinarjev obsodili v jednoletno ječo. Za-toženka ima navado, da krade malim otrokom na ulici in je že bila za to večkrat kaznovana. Sedaj je bila . ukrala ne- kemu otroku za 10 vinarjev hrušek Mati otrokova je to vi- dela z okna in jo naznanila sodišču, 1 leto ječe. je tatici prisodilo Tržne cene. V Ljubljani dne 31. okt. 1894. Pšenica gld. 7*50 kr., rž gld. 5 50 kr., ječmen gld. 5*50 kr., oves gld. 6 50 kr., ajda gld. 7'50 kr., proso gld. 6o0 kr., turšica gld. leča gld. 10 kr., grah gld. 16.— kr., ližol gld. kr., kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Lincu dne 27. okt. t. 1 : 46, 33. 26, 41, 77 V Trstu dne 27 okt t. 1. V Pragi dne 31. okt t 20, 4, 68, 62, 30 29, 40. 12, 52, 17 Ponudba Kovaški, ključavničarski, sodarski, krojaški i mizarski, kolarski in drugi gg mojstri kateri potrebujejo za svojo obrt krepkih in zdravih va jencev, naj se pismeno zglašajo pri 4 ! vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda. Vodstvo je namreč vsaj začasno v tem prijetnem položaji, da jim ustreže. Ravnokar je izšla v zalogi J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani Velika iu Mala za navadno leto 1895. » v Samo tista prava Blasnikova Pratika > ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreinerova Kneipp ova siadna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa. z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava m redilna pijača. — Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (28) Visoko priporočana ža ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. V, kile 25 kr i i 4 i i i i Prve vrste namiznih rakov znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive, v pošt- prosto proti povzetju. 100 ko- nih torbicah 41 madov lepih rakov za juho za 3 gld. ; 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal- nicami vrste (solo) gld. 70 kr. ; 40 komadov rakov prve ^ g Id. ; in 32 najprve vrste (hochsolo) rakov, izbrani, 5 gld. 25 kr., razpošilja: Freudmann & Comp. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (17) r ^ k. r t. ► i > mm M M > > kaplj ice za « . - • - ? v ;. - - - ■ ''■vi X V - C. > > izgotovljene v lekarni pri „angelu varhu" BUADY-a y Kromerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna > > dela. (38) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. • Vsebina je naznanjena. Marijaceljske kapljice prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-Loki : lek. Karl Fabiani; v Ra-Álex. Roblek; v Novemmestu: lek. lek. Bergmann ; v Kamniku : lek. v Črnomlju: lek. J. Blažek. * <. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki. u 1