RAZPRAVE E3 Portal Uniuerze v Mariboru Milan OjsteršekDejan Dinuvskr Tomaž Klojčnik^a 'Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Smetanova 17, 2D0U Maribor Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor ojst«rsek@i u li-mb.si, dejan.dioevski@uni -mb.si, tamaz.klojcnik@uni-mb.si Povzetek Na Univerzi v Mariboru smo vzpostavili portal, ki omogoča zaposlenim io študentom dostop do različnih vsebin, njenega informacijskega sistema in podporo izobraževanju na daljavo. Do storitev portala lahko zaposleni in študenti dostopajo prek različnih elektronskih medijev (internet, mobilni telefoni, ki omogočajo WAP, infoterminali. dlančnikt). Portal je integriran z informaci|Skim sistemom Univerze v Mariboru in omogoča upravl|an|e z dokumenti, učinkovito iskanje informacij, integracijo storitev in vsebin, predstavitev informacij v več jezikih, avtentikacijo in ovtorizacijo dostopa do storitev in personalizacijo z vidika vsebine ter vizualnega izgleda Portal smo dopolnili še s podpornim sistemom za izobraževanje na daljavo, ki omogoča študentom lažji dostop do Studijskih gradiv, elektronsko oddajo nalog in elektronsko obveščanje o rezultatih opravilnih pedagoških obveznosti. Portal služi Ludi za sistem komuniciranja med zaposlenimi in Študenti. Podporni sistem zu izobraŽevanje na daljavo vsebuje tudi elektronsko knjižnico učnih materialov, siovar izrazov, podporni sistem učitelja, podporni sistem za ad mini s tri ran je portala in podporni sistem za študenta. Abstract The Portal of the University ol Maribor University of Maribor has established a portal, which enables its students and employees to access to its information system, contents and distance learning support. Basic features oi the portal are document management, search facility, integration of contents and services, information categorization, independency of data from different user interfaces and electronic media, multilingual support, authorization of access to data ond services, contents and user interface personalization. The portal serves as a tool for communication among employees and students. The portal also includes u distance learning support service, which is integrated with the University of Maribor information system The distance learning service consists of lecturer support, student support, administration support, digital library, and electronic dictionary parts. 1 Uvod Univerze po suetu se zmeraj bolj usmerjajo v informacijsko podporo izobraževanju in nutfenju storitev izobraževanja na daljavo. Na ta način olajšamo študij »klasičnim« študentom, lahko pa omogočimo študij tudi precej večjemu številu ljudi. Na Univerzi v Mariboru smo se odločili za izdelavo lastnega pártala, ki omogoča dostop do informacijskega sistema Uniuerze in vsebin, ki jih pripravljajo posamezne fakultete ter rektorat [novice, obvestila, objava rezultatov pedagoških obveznosti]. Portal smo dopolnili še s podpornim sistemom za izobraževanje na daljavo, ki omogoča študentom lažji dostop do študijskih gradiv, elektronsko preverjanje in samo-preverjanje znanja, elektronsko oddajo nalog in elektronsko obveščanje o rezultatih opravljenih pedagoških obveznosti. Vzpostavitev podpornega sistema za e-izabraževanje je podprto Ministrstvo za informacijsko družbo, razvoj programskega okolja pa je s ciljnim raziskovalnim projektom podprlo Ministrstvo za šolstva, znanost in Šport. Portal uporablja tudi storitve informacijskega sistema univerze (ISUM) [1], kar omogoča zaposlenim dostop do finančnih, kadrovskih in pedagoških podatkov. Študenti pa se lahko s pomočjo storitev ISUM elektronsko prijavijo ali odjavijo od izpitov, pregledujejo podatke o svojih ocenah, dobivajo SMS sporočila o rezultatih opravljenih pedagoških obveznosti itd. U drugem poglavju smo predstavili tehnološka realizacijo portala. informacijski sistem Univerze u Mariboru je predstavljen v tretjem poglavju. I/ četrtem poglavju smo predstavili lastnosti okolja za podporo e-izobraževanja. Na koncu člank3 smo podali zaključne misli in napotke za nadaljnje delo. 2 Tehnološka realizacija portala Portal predstavlja povezovalni člen mrd vsebina mi in storitvami, ki jih nudijo univerza in fakultete (slika I). Omogoča: • upravljanje z dokumenti, ■ iskanje po vsebinah, • integracijo storitev ISUM, podpornega okolja za e-izobraževanje in vsebin, • predstavitev vsebin na različnih elektronskih medijih (internet, mobilni telefoni, infoterminali, dlančniki, v prihodnosti tudi govorni uporabniški vmesnik). 2GÓ upora u NA INFORMATIKA 2004 ■ številka A ■ tclnih XII Milan Ojsteršek, Dejan Dinevski, Tomaž Klojčnik. Portal Univerze v Mariboru Akademski informacijski podsistem Kadrovski informacijski podsistem Finančni informacijski podsistem « > Avtentikacijska storitev Potrditvena storitev Storitev poosebitve vsebine in izgleda Integracijska storitev Storitev uporabniškega vmesnika Portal Univerze v Mariboru Iskalna storitev _I Slika 1 Shematski prikat informacijskega sistema Uniiierrc v Mariboru ■ predstavitev informacij v tujih jezikih, m avtentikadjb in avtorizacijo dostopa do podatkov in storitev ter zagotavljanje varnosti, • poosebitev z vidika vsebine in vizualnega izgleda in • pošiljanje sporočil po elektronski poŠti ali s pomočjo SMS sporočil. Vsebine predstavljajo različna besedila in večpredstavni dokumenti (slike, video posnetki, zvočni posnetki, animacije, predstavitve v MS Powerpointu, MS Excelove preglednice ...)■ S pomočjo storitev je možno kreiranje dinamične vsebine (npr. storitve omogočijo študentu prijavo na izpit) ali opravljanje določenih nalog (npr. obveščanje Študentov o opravljenih vajah prek SMS). Portal shranjuje vsebine in storitve v hierarhično strukturo področij, ki jih lahko administrator tudi navzkrižno povezuje. Upravljanje z dokumenti Upravljanje z dokumenti omogoča vstavljanje, spreminjanje in brisanje besedilnih dokumentov, slik, zvoka, animacij ali videa. Vsaka sprememba dokumenta se beleži kot nova verzija dokumenta. S tem omogočimo uporabniku vpogled v zgodovino spreminjanja dokumentov. Po potrebi si lahko uporabnik {lastnik dokumenta) starejšo verzijo dokumenta tudi prenese iz strežnika. Aplikacija, ki informacijsko podpira vstavljanje dokumentov, beleži tudi, kdo in kdaj je spreminjal določen dokument. Portal omogoča tvorjenje in spreminjanje hierarhične strukture področij, na katera lahko vstavljamo vsebine in storitve. Omogoča tudi avtomatsko brisanje vsebin, ki niso več aktualne, in urejanje vsebin na enak način, kot je to možno v MS VVordu. Možno pa je tudi urejanje v obliki zapisa v jeziku HTML (Hypertext Markup Language). V besedilna okna lahko dodajamo tudi slike, video, zvok, animacije, java programe, flash datoteke in hiperpovezave. Vsebino lahko v tekstovna okna prenašamo tudi i/, drugih programov {npr. MS Word, MS Excel) ali iz drugih spletnih strani na principu »povleci - spusti« (Cut and Paste). Sistem za upravljanje z dokumenti omogoča: ■ sočasno spreminjanje dokumenta enemu samemu uporabniku (check in/out dokumenta), ■ spremljanje verzij dokumenta, • zagotavljanje varnosti oz. omogočanje dostopa do dokumentov samo določenim uporabnikom oz, skupinam uporabnikov, ki imajo ustrezno definirane pravice dostopa, • spremljanje, kdo in kdaj je spreminjal določen doku merit. 200i številka i ■ letnik XI) u p o « a n « * INFORMATIKA 207 Milan Ojsteršek. Dejan Dinevski. Tomaž Ktojčnik Portal Univerie v Mariboru Iskanje informacij Iskanje v portalih temelji na kategorizaciji podatkov na podlagi tako imenovanih meta podatkov, Iskalniki običajno preiskujejo spletne strani rekurzivno po principu iz spletne Stranj izvlečenih naslovov. Vsaka raziskana stran se indeksira, če je potrebno, primerno uteži, hkrati pa se analizira njena vsebina - tako da se ustvarjajo metapodatki. Metapodatke pa lahko pridobimo tudi iz šifrantov, ki pddrobneje opišejo dinamično ustvarjeno vsebino. Naš portal omogoča oba načina določanja met a podatkov. Iskalnik je tesno povezan s storitvijo poosebitve in s storitvijo za dodelitev dostopa do pórtala in vrača podatke, do katerih lahko uporabnik dostopa in so zanj najbolj relevantni. Storitve sodelovanja Portal omogoča nabor integriranih storitev, ki podpirajo pretok informacij in podatkov med aplikacijami, uporabniki in procesi. Uporabniki želijo biti povezani med seboj. Pridobljene informacije želijo izmenjevati s sodelavci, na njihovi podlagi sprožiti akcijo itd. Portal omogoča skupinsko delo ter tako podpira sodelovanje med uporabniki v realnem času, da le-ti enostavno poiščejo sošolce ali profesorja ter z njim komunicirajo ne glede na to, kje se nahajajo. Te storitve omogočajo uporabnikom obveščanje o dosegljivosti sodelujočih v procesu učenja, izmenjavo dokumentov in aplikacij med njimi, pogovor idr. Zelo koristna je tudi zbirka nosilcev strokovnih znanj, v kateri lahko uporabniki poizvedujejo po osebah, znanjih, sposobnostih, izkušnjah, projektih, izobrazbi, delovnih mestih in drugih atributih. Tako zlahka pridejo do oseb, ki poznajo odgovor na njihovo vprašanje. Portal omogoča sodelovanje in upravljanje z dokumenti (Collaborative authoring tools), klepetal men, elektronski rokovnik (web organizer) in forum. Avtorizacija, autentikacija in zaščita dostopov do podatkov in storitev Informacije v portalu morajo biti zavarovane pred nepooblaščenim dostopom, hkrati pa morajo omogočati enostaven in hiter dostop. Portal je integriran z avtentikacijskim in avtorizacijskim sistemom informacijskih storitev, ki jih omogoča informacijski sistem univerze. S strani uporabnika je omogočena le ena prijava v portal, pri tem pa storitev upravljanja dostopa do informacij zagotavlja dostop do vseh relevantnih informacij, do katerih ima uporabnik pooblastilo. Vsak uporabnik ima svojo vlogo v informacijskem sistemu (IS). Nekateri uporabniki lahko določene podatke samo gledajo, drugi lahko te podatke tudi spreminjajo, tretjim pa je dostop do njih onemogočen. Del podatkov IS pa je dostopen vsem uporabnikom interneta. Tak način dostopa do podatkov in funkcij lahko dosežemo samo, če se mora vsak uporabnik IS a v te n ti čira ti. Za Študente in zaposlene je uporabljen način avtentikadje s pomočjo uporabniškega imena in gesla. V naslednji fazi pa se bo možno avtenticirati tudi s pomočjo digitalnega potrdila. Za dostop do storitev in vsebin, ki so javno dostopne, ni potrebno izvesti avtentikadje. Ko se uporabnik avtenticira, ga IS razvrsti v skupino uporabnikov. Razvrščanje uporabnikov v skupine poteka glede ha vlogo, ki jo imajo v IS. Skupini uporabnikov IS omogoča dostop do podatkov in funkcij, ki jih lahko uporabljajo ali spreminjajo. Implementirali smo lastno avtentikacijsko storitev, ki omogočala centralizacijo osnovnih profilov uporabnikov z avtentikacijskim i podatki in zagotovlja poenoten sistem avtentikadje tako, da ga je možno enostavno integrirati v katerikoli informacijski sistem. Osnovne lastnosti avtentikacijskega sistema so: • vsak uporabnik ima osnovni profil s svojimi osebnimi podatki, • uporabnik definira pravice dostopa spletnih aplikacij do podatkov osebnega profila, • sistem ob prijavi posreduje globalni identifikator uporabnika, . poenotena avtentikacija, • enkratna prijava v vse informacijske sisteme, » enkratna odjava iz informacijskih sistemov, • globalna terminacija uporabniškega profila, ■ varna izmenjava podatkov med avtentikacijskim sistemom in informacijskimi sistemi, ■ enostavna integracija avtentikaeijske storitve v in* formacijske sisteme. Osnovni profil hrani avtentikaeijske podatke, kot so uporabniško ime in geslo, skrito vprašanje in skrit odgovor, ki lahko služi za primere, ko uporabnik pozabi geslo, in v primerih, kjer je potrebna dodatna avtentikacija in je treba poleg gesla vnesti še skrit odgovor. Pomemben podatek je identifikacijska številka uporabnika, ki služi za ustvarjanje posebnih profilov za potrebe posameznih spletnih storitev, kot so poosebitev izgleda oz. funkcionalnosti portala Univerze. Osebni podatki v profilu so ime, priimek, datum rojstva, spol, naslov prebivališča s pošto in državo, F.MŠO, 208 iipofiABN* INFORMATIKA 2004- številkah- Letnik XII Milan Djsteršek, Dejan Dinevski, Tomaž Klojčruk: Portal Univene v Maritaaru jezik, telefonska številka v stacionarnem omrežju in GSM, naslov elektronske poŠte in naslov domače spletne strani. Podatki niso obvezni za vpis, razen avten-tikacijskih podatkov (to sta v našem primeru uporabniško ime in geslo). Uporabnik definira pravice dostopa do podatkov v profilu tako, da določi, ali se lahko podatek profila pošlje dalje. Uporabnik lahko dovoli pošiljanje podatkov iz svojega profila, prepove ali dovoli pošiljanje podatkov iz svojega profila samo v primeru, da informacijski sistem podatke potrebuje {avtentikacijski sistem ima informacijo o tem, katere podatke določen informacijski podsistem potrebuje). Globalni identifikator se ob avtentikaeiji vedno posreduje informacijskemu sistemu, ki ga ta uporabi za lokalno identifikacijo in za kreiranje lastnih, specifičnih profilov v namen poosebitve vizualnega izgleda ali storitev informacijskega sistema. Poenotena avtentikacija omogoča, da se vse prijave v vse sisteme izvajajo prek avtentikarijške storitve. Spletne aplikacije v tem primeru ne potrebujejo lastnih avtentikacijskih obrazcev. Enkratna prijava/odjava omogoča, da se uporabnik avtenticira v avtentikacijsko storitev enkrat, nakar se pri obisku drugih sistemov namesto uporabnika avtenticira avtentikacijska storitev, razen v primerih, če uporabnik poenostavljene prijave ne želi uporabljati oz. če informacijski podsistem zahteva uporabnikovo avtentikacijo (samo v primeru, ko gre za varnostno kritične vire). Odjava se sproži pri avtentikacijski storitvi, ki poskrbi za lokalno odjavo pri informacijskih sistemih. Globalna terminacija uporabniškega profila se proži pri avtentikacijski storitvi, ki avtomatsko obvesti vse informacijske sisteme, da uporabnik zahteva izbris profilov, vezanih nanj. Varna izmenjava podatkov med avtentikacijsko storitvijo in informacijskimi sistemi je zagotovljena z, uporabo šifrirnih algoritmov, ki so zasnovani na sistemu javnih in privatnih ključev, med uporabnikom in avtentikaeijskim sistemom pa z uporabo varnih komunikacijskih kanalov, kot je SSL. Enostavna integracija je implementirala v obliki modula, ki ga informacijski sistem uporabi v lastni implementaciji. Konkretno so pri razvoju ali nadgradnji obstoječih informacijskih sistemov razvijalci dobili paket, ki vsebuje programske module in navodila za integracijo in uporabo modula, ki komunicira /. avtentikacijsko storitvijo. Posamezen informacijski sistem je potrebno le Še registrirati v avtentikacijskem sistemu in izdelati javni ter privatni ključ, ki služi za šifriranje podatkov. S tem skrajšamo čas in stroške razvoja posameznega informacijskega sistema, hkrati pa povečamo varnost zasebnih podatkov, saj so občutljivi podatki skrb enega sistema ali manjšega števila sistemov. Tak avtentikacijski sistem lahko kasneje izpopolnjujemo, kar poveča varnost in vrednost celotne mreže storitve in informacijskih sistemov, čeprav ostalih informacijskih sistemov ne bi direktno modificirali. Poosebiteu dostopa dD podatkau in storitev Uporabniki portala so lahko bolj produktivni, če jim daje samo tiste vsebine in storitve, ki jih potrebujejo. Poosebitev dostopov do portala lahko rešuje uporabnik sam, tako da si določi, do katerih storitev bi rad imel dostop, ali pa to namesto njega naredi programska oprema, ki določa, katere informacije so zanj zanimive. Programska oprema, ki izvaja poosebitev, razvršča uporabnike v skupine, ki jih zanimajo podobne informacije. Za vsako skupino nato določa, katere informacije so za te uporabnike zanimive in zanje tudi prilagaja pogled nanje. Poosebitev [2| zahteva izgradnjo profila za vsakega posameznega uporabnika. Profil lahko določimo z uporabnikovim aktivnim sodelovanjem, lahko pa ga zgradimo ali dopolnimo in posodabljamo s pasivnim spremljanjem njegove aktivnosti na spletnem strežniku. Naš portal uporablja oba pristopa, saj imata oba svoje dobre (pa tudi slabe) strani. Prvi je sicer subjektiven, vendar omogoča, da uporabnik eksplicitno pove, kaj ga zanima, drugi pa se Časovno spreminja. V splošnem so v procesu poosebitve (slika 2) potrebni trije koraki: priprava in pretvorba podatkov, odkrivanje vzorcev in priporočanje. Priprava podatkov je prva in bistvena faza, ki omogoča kasnejše odkrivanje znanja in analizo korakov. Zanesljivost zanimivih vzorcev, ki jih pridobimo prek algoritma za odkrivanje znanja, je močno odvisna od kakovosti podatkov. Učinkovitost priporočilnega sistema zagotovimo z izvajanjem v realnem času. V našem primeru se priporočanje izvaja v realnem času, medtem ko se fazi priprave podatkov in odkrivanja vzorcev izvajata s pomočjo opravil v ozadju. Za priporočanje potrebujemo sistem za delo z vsebino dokumentov, ki omogoča razvrstitev dokumentov po tematskih kategorijah in mehanizem za sledenje posameznemu uporabniku, ki izhaja iz naše komponente za beleženje 2CCM - šlovilkai - lelnikXII uporabna INFORMATIKA 209 Milan Qj'jlcr^ek. Dejan Drrtcvskr. iomoi Klojčnik Portal Univerze v Mariboru Slika c Proccs poosebitve uporabnikovih akcij. Naloga priporočilnega sistema je, da izračuna množico priporočil ki najbolj ustrezajo profilu trenutnega uporabnika. Poznamo dolgoročni in kratkoročni način priporočanja. V primeru, ko nimamo na voljo razpoznaval nega mehanizma, gre za kratkoročno spremljanje. Takšnega uporabnika sledimo s pomočjo fiksnega pomičnega okna. Velikost okna je ponavadi zelo majhna, ker uporabnik svoje navade pogosto hitro spreminja. Sledimo torej samo kratkoročni zgodovini. Gre za učinkovit in časovno kot tudi sicer učinkovit način, ko drugi pristopi zatajijo. Proces klasične poosebitve uporabnikov smo v integracijski storitvi nadgradili še s poosebitvijo uporabniškega Vmesnika [3], V ta namen sledimo uporabnikovim akcijam na samem uporabniškem vmesniku. Za vsak posamezni uporabniški vmesnik beležimo obnašanje uporabnika. Ob ponovnem prikazu istega vmesnika se ta uporabniški vmesnik lahko prikaže prilagojen za posameznega uporabnika, kar pomeni, da za določenega uporabnika ne prikažemo določenih gradnikov oziroma se spremeni vrstni red prikaza gradnikov. Na našem portalu smo združiti oba klasična pristopa priporočanja, tj. s pomočjo preostalih uporabnikov oz. s širjenjem "od ust do ust" (collaborative filtering; CF) in s pomočjo vsebine medijev, ki ustrezajo uporabniškemu profilu (content-based approach) [ŠJ, Pošiljanje sporočil po elektronski pošti in prek SMS Določene podatke uporabniki po predhodni naroči t vi prejemajo po elektronski pošti (statistike, potrditev prijave na izpit, rezultati pisnih izpitov, kolokvijev ...} ali na mobilni telefon (pošiljanje SMS sporočil). Del podatkov portal avtomatsko pošilja tistim, ki so upravičeni do teh podatkov (npr. podatki o rezultatu pisnega dela izpita in datum ustnega zagovora se bodo po vnosu takoj poslali študentu). Nekatera obvestila 210 d p o s i a n * informatika 2Q0& - ilcvftka /. - letnik XI) Mrlan Q ji. t er i eh, Dcpn Dmcvski. Torna; Klojinik Portal Univerze v Mariboru so uporabnikom poslana samodejno, na osnovi njihovih vlog v okviru sistema, druga obvestila so uporabnikom poslana na njihovo željo. Seznam izbirnih obvestil je zabeležen v profilu vsakega uporabnika, kjer je zabeleženo tudi, kako želi prejemati obvestila. Običajni medij za pošiljanje obvestil je elektronska posta, alternativni medij je SMS. Uporabnik lahko za sprejem izbirnih obvestil izbere en medij ali oba. Predstauitev vsebin v različnih elektronskih medijih Neodvisnost vsebine od njene predstavitve zagotavlja storitev uporabniškega vmesnika. Uporabniški vmesnik lahko izrišemo /.a različne platforme in za različne medije. Groba arhitektura storitve uporabniškega vmesnika je razvidna iz slike 3. STORITEV UPORABNIŠKEGA VMESNIKA g IZ lu S Z3 x: O D ^ Z *M LU o: I- dostop do elektronskih študijskih gradiv za predmete, ki jih posluša, . možnost dodajanja komentarjev, zaznamkov in vprašanj profesorju ali asistentom k posameznim poglavjem učnega gradiva, ■ možnost dodajanja svojih elektronskih gradiv k posameznim poglavjem učnega gradiva, - možnost predlaganja novih pojmov za slovar strokovnih izrazov za učno gradivo, • možnost dodajanja svojih povezav k posameznim poglavjem učnega gradiva, ■ možnost samopreverjanja usvojenega znanja, • možnost elektronskega oddajanja vaj, seminarskih nalog, programov, • informacije o ocenah vaj, seminarskih nalog, kolokvijev, pisnih izpitov (obveščanje je možno prek spleta, WAP aplikacije, govorne aplikacije ali na zahtevo študenta prek SMS sporočila ali na podlagi pošiljanja SMS sporočita Študentu), • informacijeo datumu, uri in prostoru ustnih zagovorov vaj, seminarskih nalog, programov in izpitov (obveščanje je tako kol pri prejšnji alineji možno prek drugih medijev), • možnost sinhroneali asinhrone komunikacije med pedagoškim osebjem in študenti v obliki foruma, spletne aplikacije, ki sprejema vprašanja ali klepetal niče, • možnost izpolnjevanja različnih anket in vprašalnikov o kakovosti pedagoškega procesa. • možnost iskanja določene informacije v slovarju ali v vsebini (razen za kviz), • dostop do podatkov oglasne deske: pregledovanje obvestil o odpadlih predavanjih in vajah, - napoved vabljenih predavanj, dogodkov, zagovorov diplom, magisterijev itd., - zapisniki sestankov organov fakultet, univerze in drugih izobraževalnih organizacij ... Programsko okolje ponuja pedagoškemu osebju: • primerna sistematično strukturirana navodila za pripravo spletnih učnih gradiv in uporabe tehnologij izobraževanja na daljavo, • informacije o urniku predavanj in vaj, • dostop do obrazcev fakultet, ki so vezani na delavce fakultet, • informacije o študentih, ki jim predavajo ali vodijo vaje, • možnost dopolnjevanja osnovnih podatkov o predmetih in vajah, ki jih predavajo, . objavljanje elektronskih študijskih gradiv za predmete ali vaje pri predmetih, ki jih predavajo ali vodijo vaje {gradiva so lahko kateregakoli večpredstavnega tipa), ■ možnost uporabe vsebine poglavij učnih gradiv, vsebin vaj, domačih nalog, seminarskih nalog iz prejšnje generacije ali iz druge skupine v isti generaciji ali celo iz drugega predmeta, ki ga predava profesor, . možnost dodajanja literature k posameznim poglavjem in k celotni vsebini predmeta, • možnost pregledovanja slovarjev izrazov, • možnost tvorjenja slovarja izrazov ter povezovanja izrazov v slovarju, . možnost razvrščanja študentov v skupine, • definiranje vsebine vaj, seminarskih nalog, programov ali domačih nalog (vsebine so lahko vezane na točno določenega študenta, skupino študentov ali so enake za vse študente), • generiranje nalog iz nabora vnaprej pripravljenih nalog, • možnost dodajanja komentarjev k posameznim poglavjem učnega gradiva, ■ možnost dodajanja svojih elektronskih gradiv k posameznim poglavjem učnega gradiva, • možnost dodajanja svojih povezav k posameznim poglavjem učnega gradiva, • možnost dodajanja svojih povezav k celotni vsebini predmeta, 200i -številka i letnik X!l uroftAON* INFORMATIKA 215 Milan Ojslcršek. Dejan Dinevski. Tomaž Klojinik Portat Univerze v Mariboru • možnost definiranja elektronskih kvizov za študente, • pregledovanje in ocenjevanje elektronsko oddanih vaj, seminarskih nalog, programov prek spletne aplikacije, ■ možnost definiranja pravil ocenjevanja vaj, domačih nalog, skupne ocene « določanje rokov oddaje posameznih vaj, zagovorov vaj, seminarskih nalog, programov, zagovorov ustnih Izpitov, • vstavljanje informacije o ocenah vaj, seminarskih nalog, kolokvijev, pisnih izpitov, • vstavljanje informacije o datumu, uri in prostoru ustnih zagovorov vaj, seminarskih nalog, programov in izpitov, ■ možnost sinhrone ali asinhrone komunikacije med študenti v obliki foruma, spletne aplikacije, ki sprejema vprašanja ali klepetalniče, • možnost urejanja pogosto zastavljenih vprašanj i/, celotnega nabora vprašanj študentov, - nalaganje informacije o študentih ali skupini študentov na dlančnik, • vpisovanje zabeležk o študentu prek dlančnika ali prek spletne aplikacije, • pošiljanje obvestil posameznim študentom, skupinam študentom ali vsem študentom, ki poslušajo predmet po elektronski pošti ali s pošiljanjem SMS, • možnost vodenja evidence o prisotnosti na vajah in predavanjih z uporabo spletne aplikacije ali dlančnika, - ocenjevanje vaj in ocenjevanje študentov na predavanjih z diančnikom, • vodenje zabeležk o Študentih prek dlančnika ali spletne aplikacije, ■ možnost dodajanja nalog z rešitvami, • možnost spremljanja statistike za posameznega študenta, skupine študentov ali vseh študentov (prisotnosti na vajah in predavanjih, število oddanih vaj, ocene kolokvijev, vaj, seminarskih nalog, domačih nalog, napredovanje študentov pri usva-janju učne snovi, ocene pri samopreverjanju) • pregledovanje prijav študentov v sistem. Programsko okolje omogoča administratorju: ■ dodeljevanje uporabniških imen, ■ generiranje novih predmetov, ■ določanje parametrov predmeta (način oddaje dokumentov, ocenjevanje ...), . povezovanje podatkov z novim predmetom (predmet, pedagoški delavci, študenti), > dodeljevanje dostopov študentov in pedagoškemu osebju do posameznih funkcij programskega okolja, ■ pregledovanje sistemskih sporočil, • pregledovanje prijav študentov v sistem. Portal omogoča tvorjenje svoje strukture portala za vsak predmet za vsako generacijo študentov oziroma za vsako skupino študentov znotraj generacije posebej. Beležiti moramo namreč zgodovino, saj drugače ne vemo, Če je neki študent pred več leti opravi! vaje ali predavanja. 5 Sklep V članku je predstavljen tehnični in vsebinski vidik izgradnje portala Univerze v Mariboru, Portal je integriran z. informacijskim sistemom Univerze v Mariboru in programskim okoljem za podporo e-izobraže-vanju. Bralcu članka se najverjetneje poraja vprašanje zakaj smo se odločili za lasten razvoj portala, če pa obstaja že množica komercialno dostopnih produktov, s katerimi bi lahko dosegli enake učinke. Razlog je predvsem v lažji in boljši integraciji portala z drugimi podsistemi informacijskega sistema Univerze v Mariboru. Zaradi omejenih finančnih sredstev smo v izhodišču projekt prenove informacijskega sistema Univerze v Mariboru zasnovali tako, da so ga v največji meri izvajali strokovnjaki z univerze. Če bi hoteli doseči podobne funkcionalnosti s komercialno dosegljivimi produkti, bi to zahtevalo večja finančna sredstva, potrebna dodatna znanja sodelavcev na projektu, rezultat pa bi bil najverjetneje dosežen zunaj časovnih rokov, ki smet si jih zastavili na Univerzi v Mariboru, Portal je možno enostavno nadgraditi z novimi storitvami, ki bodo omogočale izmenjavo podatkov z drugimi informacijskimi sistemi (npr. zapise o študentih in zaposlenih, Študijska gradiva), kar bo omogočilo lažjo izmenjavo študentov in profesorjev z drugimi univerzami in izvedbo kreditnega študija znotraj univerze in med univerzami. Portal in programsko okolje za podporo e-izobraževanju gradimo tako, da ga bo z. manjšimi modifikacijami možno implementirati tudi v drugih (predvsem večjih) izobraževalnih institucijah. lJri uvajanju portala in ostalih informacijskih podsistemov ter okolja za podporo izobraževanju na daljavo smo naleteli na precej organizacijskih problemov. Eden izmed najbolj perečih problemov je bila vzpostavitev ažurne kadrovske evidence. Brez ažurne kadrovske evi-dcnce namreč nismo mogli vzpostaviti enotnega avten-tikacijskega sistema za zaposlene. Precejšen problem je 216 uroHASNA informatika 2004 - številka i - iGtnik XII Milan Ojsteršek. Dejan Dinevski, Tomaž Kiojínik Porlat Univerie v Mariboru bila tudi delna računalniška nepismenost zaposlenih tia univerzi. Nekateri zaposleni Se namreč niso znali v zadostni meri uporabljati programskega paketa MS Office, elektronske poste in spletnega brskalnika. Slabo računalniško pismenost odpravljamo z izvajanjem internih izobraževalnih tečajev. Prav tako izvajamo tudi tečaje na področju uvajanja e-izobraževanja (priprava študijskih gradiv, uporaba okolja za podporo e-izobraževanju). Najhitreje so novosti in možnosti sprejeli izredni in redni študenti, saj jim sedanji sistem nudi dostop do vsebin in storitev informacijskega sistema univerze prek interneta, mobilnih telefonov in dlan-čnikov, kar jim prihrani Čas in denar (npr. čas in stroški prevoza), ki bi ga potrošili, če bi želeli te storitve opraviti na fakulteti. Zahvala Projekt je bii realiziran s sredstvi, ki so jih prispevali na Univerzi v Mariboru, Ministrstvu za šolstvo znanost in šport in Ministrstvu za informacijsko družbo. Vsem se iskreno zahvaljujemo za finančno in organizacijsko podporo. Viri [1} KLOJČNIK, Tomaž. OJSTERŠEK, Milan, MASIC, Štefan, HORVAT, Branko. SCHAFFRANIETZ, Ervm, BEDEKOVIČ, Violeta: Projekt PISUM : [razvojni projekt Prenove informacijskega sistema Univerze v Mariboru), Maribor: Univerza, Računalniški center, 1999-2001. [2J HORVAT, Branko. Spletno rudarjenje in personalizad j a : magistrsko delo. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in Informatiko, Maribor: 2003. [3] GORENJA«, Borut. Univerzalni modo I za gradnjo uporabniških vmesnikov in integracijo spletnih storitev : magistrsko delo. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in m formati ko, Maribor. 2004 [4] BREZOVNIK, Janez. Izdelava sistema ?a upravljanje z digitalnimi identitetami: c/iptomsko c/e/o univerzitetnega študijskega programa. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor, 2001. [5] YU, Philip S.: Data Mining and Personalization Technologies, 6th International Conference on Database Systems for Advanced Applications (DASFAA '99), Hsinchu, Tajvan, 1999, str. 6-14. [6] UIML.org. Home of the User Interface Markup Language. Dostopno na naslovu: http://wwv.uirnl.org . Obiskano: 8. decern be ra 2004. [7] Microsoft. Longhom Markup Language (code name »XAM1.«) Overview, april 2003. Dostopno na naslovu: http:// longhom. msdn.microsoft,cqitv?// iQRghcm. rnsdn, nitcrosoft,.gQrn/lhsriWcflr^avaMem: about%2Q>;aml.aspx Obiskano: 8. decembra 2004, [8] T. Andrews, F. Curhora, H. Dholakia, Y. Goland. J. Klein, F. Leymann, K. Uu, D. Roller. D, Smith. S. Thatte, I. Trie kovic, S. Wee ra wa rana. Business Process Execution Language for Web Services Version 1. 1. november 2003. Dostopno na naslovu: http :/Avww-106 J b m. com/deve loperworks/lihra ry/ws - b pel/. Obiskano: 2. julija 2004. Milan Ojsteršek je izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru in vodja Centra za heterageno procesiranje in računalniškega centra na te| fakulteti. Skupai s sodelavci se ukvarja z razvojem porazdeljenih In spletnih aplikacij Namen njegovega dela in dela Centra za heterageno procesiranje je prenos najnovejših znanstvenih dosežkov in tehnologij v podjetja in na študente računalništva in informatike Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. ■ Dejan Oinevski je docent in vodja Oddelka za informacijski in tehnološki razvoj na Univerzi v Mariboru Zadolžen je za univerzitetne informacijske sisteme, prvenstveno pa za uvajanje informacijske podpore izobraževalnemu procesu oh univerzt. ■ Mag. Toma? KlojCnik je predstojnik Računalniškega centra Univerze v Mariboru [RCUM), Ukvarja se predvsem s koordinacijo različnih projektov posodobitve informacijske in komunikacijske infrastrukture Univerze v Mariboru. 2004 - številka U • letnik XII u p o fi A B h A INFORMATIKA 217