' ^ • /......• 4 •• • "■■'■■• •- ■ f THE OLDEST AND MOST. POPULAR SLOVENIAN newspaper in united states os america. Slovenec PRVI SLOVENSKI LI$T V AMERIKI. ' GESLO: Za wo in narod — za pravico ilk resnico — od boja do zmagat GIASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. dru2be SV. MOHORJA V CHICAGI __IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVE^E V DENVER, COLORADO. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 17. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 17, 1925. LETNIK XXXIV. JOUVENELOVA ŽELEZNA PEST SE ČUTI V SIRIJI, KJER JE PRESKRBEL ZA VARSTVO DAMASKA, KATERE-GA PREBIVALCI ŽIVIJO V VELIKIH/SKRBEH DE VALERA PREDSEDOVAL SEJI "SINN FEIN". Beirut, Sirija. — Francozi so ustavili prodiranje upornikov proti Damasku. Jouvenel, vrhovni komisar, je dobil oja-Čenja in preskrbel za varstvo prebivalcev v mestu. Poglavar rodu Maoualis, v bližini Aleppo, je pri volji, da se poda. Stavljeni so pa zelo občutni pogoji. V gotovini bi morali plačati $22,000, izročiti bi morali 1500 pušk in vsi uporniki tega rodu bi se morali podati. Nadalje bi morali vrniti vse orožje, ki so ga ugrabili, konje in ves plen, ki so ga pobrali vojaki in orožniki. Uporniki bi tudi morali izročiti francoskim oblastim vse člane rodu, katere bi se potem sodilo pri civilnem sodišču. Za slučaj, da bi se teh pogojev ne držali in jih ne spolnili v celoti, bi Francozi-zasegli vso lastnino tega rodu, kateri ima 1500 mož pod orožjem. Poročilo pravi, da Drusi zopet zbirajo svoje moči južno-vzhodno od Habaya Banias in Majdlchams.' Oni grozijo, da bodo zopet prekoračili reko Jordan v Metouali ozemlju. Vaščani zapuščajo domovja, kjer se zbirajo Drusi. Damask - Beirut železniška proga je bila že dvakrat razdejana, tako da je bilo kreta-nje vlakov nemogoče. Pač se je škoda hitro popravila, a vendar imajo take nerednosti za posledico, da odvračajo tujce, ki se ne upajo potovati po teh krajih. Francozi imajo veliko število vojakov v okolici Damaska, a vendar nameravajo, kakor se sliši, Drusi napasti mesto. Če bi mesto padlo v roke upornikov, bi bilo za nje velikega pomena. Glede na to je odredil sultan Atrash, ki je voditelj u-pornih Drusov, da se morajo priglasiti za vojsko vsi moški od 20. do 60. leta. Drusi so tudi dobili zatrdilo od arabskega voditelja, Ibn Saouda, da jim pride s svojimi vojaki na pomoč. Tukaj ima Liga delo, a gleda le od daleč, nič kaj se ji ne ljubi posredovati in pospešiti mir. TUDI MLEM BO P0-. DRAŽILO. Chicago, 111. — Že d el j časa se je vleklo prerekanje med farmarji, ki zalagajo mesto z mlekom in z mestnimi oblastmi. Da bo to nekam privedlo, smo takoj mogli razumeti, kar je tudi prišlo, namreč mleko bo v Chicago dražje, toraj kvort mleka bo veljal 15c takoj ko mine tozadevna konferenca. Gotovo bodo nekatere gospodinje, zlasti one, ki imajo veliko otrok, tarnale nad podražitvijo, a pomisliti morajo, da mleko, katero bo prišlo odslej v mesto, bo od krav, ki so bile preiskane, da so popolnoma zdrave, kat-^pomeni, da je tudi mleko od takih krav zdravo. Zdravstveni komisar Bunde-aon sicer pravi, da on ne vidi vzroka, . zakaj bi se moralo mleko podražiti) a seVeda ako IZJAVA TAJNIKA KEL-, LOGGA. Coolidgeova administracija je za kooperacijo pri delu, da se pomaga Evropi zopet na noge, a prosta pa hoče biti evropske politike. New York. — Državni taj nik Frank B. Kellogg je v svojem govoru tukaj pojasnil stališče Coolidgeove administracije glede Evrope. Predvsem je dal razumeti, da je Coolidge za to, da bi se v vsakem oziru pomagalo Evropi, da bi prišla na normalni tir, nikakor pa ne, da bi se pri tem zapletla v evropsko politiko. Med drugim je tudi povdar-jal, da je potreba v obrambo naše države izključiti vse tiste, ki uctyo pogubno doktrino komunizma. Mr. Kellogg je v svojem izvajanju temeljito predelal celo stališče odnošajev Združenih držav, do Evrope. Zaveda se. da Evropa napeto posluša in bodo njegove besede odmevale po vseh državah onkraj morja. Njegov glavni predmet govora je bil svetu pojasniti, da se Amerika pod nobenim pogojem ne bo vmešavala v evropsko politiko. KRIŽEM SVETA. »■ * - — New York. — Dr. Nathan E. Brill, ki je bil na glasu kot znameniti zdravnik, je v Mount Sinai bolnišnici v 65. letu svoje starosti preminul. Bil je tudi profesor medicine na Columbia vseučilišču. — Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil v Rogers Park, ki je uničil kongregacijsko cerkey in povzročil škode nad $100,000. •Velike orgije Iz Jugoslavije RADIČ JE PRIŠEL V LJUBLJANO, KJER JE BIL PO< ZDRAVLJEN Z ŽVIŽGA NJEM IN VIHARNIMI VZKLIi KI: "DOLI RADIČ!" —DRUGE ZANIMIVE VESTI, o Radičev fiasko v Ljubljani. Pašič je poslal svojega novega ministra, izdajico, Štjepan Radiča v Ljubljano, da bi pridobil Slovence zase. Naletel pa je ta Pašičev odposlanec na so popolnoma «luha všesa' odkuriti j0 je mo- ral kakor mokri kužek Okrog tri četrt na deset, v nedeljo dne 22. nov. pridrvita po Aleksandrovi cesti dva avtomobila ter se ustavita pred ulico, ki jo je napravila med zgorele. Kako je ogenj nastal se neve.- — Mount Vernon, 111. —Pro-hibicijski agenti so zasegli v kleti . Mrs. Albert -Cantergini ,8aza ?VOJ1™ katero je umoril neki črnec. — otrokom vred. Kaki razlogi Ljudstvo si je prizadevalo do-' J^* ** * 1 * so jo privedli bržkone do tega biti v pest zločinca, da bi ga ^^^^ usodepolnega koraka, je nepo- linčalo, kar se ji mpa ni po- Tl^J^J^S^ kajti živela je v sreč- >ie^.°Kingman, Ariz. — Mrs. večje mase naroda za policijskimi kordoni ter pričakovale prihoda "slavljenca nem zakonu. iz Buenos Aires, Argentina. — Neka argentinska boljša dama se je na potovanju seznanili z Italijanom Enzo Perillo, katerr se je izdajal za plemenitaša. Dama je na povratku domov povabila "plemenitaša" k sebi na dom. Kmalu pa je pogrešala svojo ovratnico, katera je bila* sestavljena iz 109 biserov in velike vrednosti. Takoj je sumila, da je Italijan tat'.in ga naznanila policiji. Oblast je uvedla takoj preiskavo, ni pa nec, dokler ne bo kršil stranki-' oS,„__• T, ... , . . v ' , masla pri Italijanu biserov in ze nega reda. mislila, da-je sum neopravičen. Drugi dan je pa osumljenec sam izpovedal, da je res vzel bisere, a le za šalo, katere je enega za drugim pogoltnil, da jih ne dobili pri njemu. to oblasti vidijo za potrebno, tudi komisar nima moči, da bi zabranil. V splošnem je njemu le mar to, da bo mesto dobiva- j bi Effel Rudy, soproga rancarja, je vjela živo divjo mačko, katera je prišla skozi okno v nje-, no stanovanje. pr!ho^ so fa Pozdravile — Madrid, Špansko. — An-; ,>r, . in b? se mu svetovalo, kam naj se obrne, da ■se uči, kar je potrebno. Vlada ne bi direktno upravljala nameravanih tečajev, marveč bi le odobrila delovanje raznih agencij, ki se sedaj ba- vijo z amerikanizacijskim delom." "Registracijsko spričevalo, pokazujoče, da je dotičnik prebival v tej deželi predpisano dobo petih let, bi moralo služiti kot zadostno dokazilo o tem bivanju, takft da bi postalo nepotrebno privesti priče, ki poznajo prosilca za vso petletno dobo. Izkušnja je dokazala, da mnogo inozemcev ni v stanu dobiti .primernih prič, in to radi razlogov, ki drugače niso škodljivi njim in interesom vlade." Mr. Davis je poudarjal, da on priporočuje tako registracijo inozemcev kot sredstvo, ki naj služi njim v pomoč in jih privede v dotiko z ameriškimi šolami in vzgojnimi prilikami, nadalje pa zato, ker je on prepričan, da je registracija potrebna, da se prepreči vtihotapljanje inozemcev v deželo, da se najdejo oni inozemci, ki so si zagotovili bivališče v Združenih Državah potom nezakonitega vstopa in da se odstrahu-jejo oni, ki bi drugače, poskušali priti sem na nezakonit način. Nadalje je on prepričan, da je registracija potrebna kot sredstvo, ki "naj pomanjšuje učinke propagande s strani neodgovornih agentov Anarhizma, komunizma in siičnega." ■H iS . i -šii H ; ,-„• Tajnik dela je omenil, da imamo v Združenih Državah med 100,000 in 200,000 inozemcev, ki so sposobni za deportacijo, in da tekom treh let 77,917 pomorščakov je dezertiralo iz svojih ladij in ni odšlo iz Združenih Držav. Z druge strani on ceni, da je v Združenih Državah čez miljon inozemcev, ki so prišli v Združene Države brez predpisanega pregleda s strani priseljeniških oblasti in niso torej bili zakonito pripuščeni, so pa prišli, predno se je začelo omejevati priseljevanje na kvoto, in so med tem pokazali, da sov uvaževanja vredni prebivalci. Tem ljudem treba nuditi priliko, da napravijo svoje bivanje zakonitim. Ako ti ljudje hočejo legalizirati svoje bivanje, nimajo danes druge poti nego da odpotujejo iz Združenih Držav in se zopet povrnejo, topot preskrbljeni s predpisano priseljeniško vizo. Dostikrat pa bi bilo treba čakati leta in leta, da bi si dotičnik priskrbel, tako vizo v inozemstvu. Ne odgovarja pa najboljšim interesom vlade, da se to od njih zahteva. "Jaz predlagam, da, ako se za časa registracije najde, da taki inozemci so zaželjivi prebivalci, delovni tajnik bodi vpravičen legalizirati njihov prejšnji vstop in dovoliti njim, da ostanejo v Združenih Državah kot zakoniti prebivalci, vpravičeni do naturalizacije." Delovni tajnik je tudi opozoril na sedanjo prenatrpanost v federalnih sodiščih, kar se tiče reševanja naturalizacijskih prošenj. "Iz tega in drugih razlogov sem jaz priporočal Kongresu, da ustanovi posebna naturalizacijska sodišča. Ako pa tako posebno sodišče bi odločilo proti inozemcu, on bi imel pravico do priziva na pristojno federalno sodišče." Tajnik Davis obžaluje, da naši zakoni nalagajo deportacijo inozemcev, ki so radi kake nenavadne nesreče postali javno breme. Omenil je, da bi bilo morda mogoče ustvariti iz registracijskih pristojbin neki sklad,, ki bi se rabil za odpomoč v slučajih, ki so vredni posebnega pomilovanja. Polaga na srce, da obnašanje Amerikaneev napram inozemcem bodi prijazno, gene-rozno in resnično amerikansko. V svojem govoru je tudi poudaril, da zapisniki o registraciji bi morali ostati strogo zaupni, tako da ne bi se nudila prilika za izkorišče-vanje inozemcev. Omenil je tudi, da se on protivi odtiskanju prstov. (Dalje sledi.>. NOVO POTAPLJALO ZA VELIKE GLOBINE. Ze par dni pišejo inozemski listi o newyorškem tehniku dr. Hansu Hartmannu, ki se mu je po 201etnih poskusih posre-, čilo, konstruirati aparat, v katerem morejo delati potapljači do 5000 metrov pod vodo, kakor to zatrjuje izumitelj. Dr. Hartmann je član londonske da so cigani faraonskega ro-j Rev. & A.S du? Mi amo potomci slavnega rodu Egipčanov.? Vse to je pripovedovala z veliko zgovornostjo ill kretnjami in preklinjala blazne narode, ki tlačijo nebeški rod ciganov. In ti, iz. katere dežele pa Oelsu razmerje s hčerko neke- _____, __________ ga strojevodje, zaradi česar se si ti ? Kdo je tvoja kraljica ? je spri z dekletovim očetom. Strojevodja je odšel nekega dne v prestolonaslednikov dvo- Drobtine iz stare domovine. (Dalje.) jznala sama braniti, se bo pa Zoper morebitno nevarnost Z1}tk}& vodstvom pastirja, od strani pravoslavja je slovensko katoliško ljudstvo prav dobro zavarovano. Četudi bi se pojavila kaka živahna propaganda od katerekoli strani za pravoslavje — kar se pa v večjem obsegu ni zgodilo — in če- — Republika. Ko je slednjič po dolgem političnem razlaganju razume-rec,.da bi zahteval zadoščenje la smisel besede republika, je od zapeljivca, a iz dvorca se ni kraljica Lenka najprvo obilno prav bi morda v ljudstvu sa-več povrnil. Prestolonaslednik pljunila v daljavo, potem se jej iHffln ne bilo zadosti odporne je pustil razjarjenega očeta s pa začela divje jeziti. Da jo sile — česar bi se pa ne upal pomočjo svojih prijateljev in pomirim, sem ji dal par dinar- trditi — ima katoliška Sloveni- zdravnikov proglasiti za umo- jev, ki jih je hlastno spravila j a zadosti trdne brambe v svo- bo in PC a kar 10 imoln n o nnola. v ian micnnf)noioQ(To tmla I ii dukAVtrmi 1 -----------umu- ni J1U j« 1UBSWU J- wicnuuc V S\ u- va of Arts ima bolnega, kar je imelo za posle- v žep najspodnejšega krila.1 ji duhovščini in v dobro izve- ki je res pastir in ne najemnik. Dobro izvedena cerkvena organizacija istotako izborno vrši svojo nalogo. Gotovo je Vsakemu dušnemu pastirju poleg redne službe božje največja opora pri njegovi skrbi za izročene mu duše. Mladina se zbira v velikemf številu v Marijinih družbah, šolarji v Marijinih vrtcih, odrasli v tretjem re sčjoni" obenem z "Misijonskim koledarjem", ki izide vsako leto v zelo visoki nakladi, so postali že prvo leto nepričakovano popularni, tretjerednikov je pa na Slovenskem okoli šestdeset tisoč, torej vsekako ar-itoada, ki nekaj pomeni in mora orgairizaeijo Že od ka, odkar jo je ilepozabni Krek s pomočjo nekaterih ainih mladinoljubot ustanov se je pokazalo takoj po končam ni vojski, ko se je orlovstvo med vsemi katoliškimi organizacijami prvo prebfedilO iz raž- , ' • ----------- -* J/fc A t-A imeti v sklenjenih vrstah ver- valin k novemu, nad vse živafc- skoobifembnega dela vsaj zelo častno mesto, ako ne najčast-nejše. Vendar je prešlo v nekako navado, da se stavlja tretji red, kadar govorimo o verskih družbah,na zadnje mesto, kakor da po svojem notranjem pomenu in številčni moči ne spada na prvo. nemu življenju in del o o vanju. SfftAŠNA poplava na JAPONSKEM. V Vrsti strahovitih poplav je tudi Japonska. Deževje zad- na sredstva, ki si jih je pridobil s prejšnjimi iznajdbami na polju rudarstva, inženjerstva in elektroterapije. Svoje eksperimente je delal v svojem laboratoriju v New Yorku, pa tudi v delavnicah kneza monaškega na obali južne Francije in severne Afrike. Pri Hartmannovi iznajdbi ne gre za potapljaško obleko, am- zvedeli, kaj se ž njo pak za neke vrste potapljaški strojevodja Rappich zvon. Aparat je velik, močan dvorec, od koder so ga potem cilinder, ki ima posodo s kisi- odpravili v umobolnico. Posl kom, ki omogoča 36 urno biva-'Muller je posetil strojevodjo v nje pod vodo in ima tudi ke- umobolnici in s posredovanjem mičfti filter za vsrkavanje izdi-j socijalističnih poslancev se je halnega ogljikovega diokstda. posrečilo osvoboditi srojevod- ' " -------- — f - — — f -----o — - —-----------t dico, da je strojevodja izginil Nato se je pogovor nadaljeval, deni cerkveni organizaciji. za zidovi neke norišnice. i Kraljica Lenka je imela' no . A , vt„ , . ' ._. » , « .. . 1 JJa je slovenska duhovščina ^a seji pruskega parlamen- osemnajst otrok od raznih ci- Qr.„„; • __. ta Je socijalist MuHer iz Vrati- ganskih "princev". Zadnji je -e^kdovoijznanT N častitljiv starec, ki se I«.«« ae rfr« nepremagljiveTal^ s ponosnimi kretnjami. Za ob- , leko mu služi *raica donetača 1 Cerkve; nobena sila, noben pn-leko mu sluzi srajca dopetača, tfek je ne premoti da bi ^ ki je bila nekdaj bela in na ka- L,„7Qla i ' , teri se še sedai noznaio lene g&' kar le more' za ten se se sedaj poznajo lepe resnični bIa or ijudstva d vezenine. Dela ne pozna, ves hovnem fa čagnem dan se sprehaja, polega m tw;™ ««__, . _ .. . vstaia Kraliica se neča z istim S° Se P° V0J8kl marsikJ* £ C - , . i pojavljale takoimenovane "na- delonr Tako »vita udobno v ^,, cerkve d vodstvom svoji starosti m se ne brigata odpadlih nezadovoljnih duhov-za draginjo. | nikoy _ n pr me(J c ^ ^ a.je socijalist Muller iz Vrati-slave spravil vso afero na dan. V svojih izvajanjih je trdil, da ie zapeljano dekle bivalo noč in dan v posebni sobi dvorca, ki ga ji je dal prestolonaslednik na razpolago. Ko so starši godi, je odšel v njifc tednov je napolnilo vse --------- -------prvo. To da "nikakor stru*e' tako da so reke daIeč du, v Apostolstvu mož itd. Vsa nočem valiti krivde nad tem naokoK P°PlfiviIe pokraji- ta udruženja imajo svoj pose- neljubim dejstvom zgolj na ka-!"0, Po katastrofi,*u jo je po-ben verski pouk in glavni cilj toliško javnost, ki menda veli- |vzf0ČiIa Rumena roka na Ki fcajskeiiT, prihajajo vesti o enaki nesreči, ki ni smela prizane- Jim je, pospeševati pogostno kega pomena tretjega reda za prejemanje svetih zakramen- resnično versko življenje ne ---------------------- tov. Zelo udomačena je že tu- pojmuje dovolj, temveč bo go- sti Tljeni vzhodni sosedi, di navada posvetitve družin tovo precejšen del krivde tudi1 TAkrvm ***** * presv. Srcu Jezusovemu. Niso na vodstvu tretjega reda, ki ne Tekom zadnjih štirih tednov je povodenj okoli Tokia že - -----------------na. VOU31VU tretjega reaa, Ki ne ' "V ------ --- ravno redke hiše, v katerih noč skrbi dovolj, da bi se ta emi-,-retja- Tokrat se razlikuje od in dan plapola lučka pred ki- nentno cerkvena organizacija Iprvih dveh v tem' da Je 8tvar" pom ali podobo božjega Srca primerno raztmahnila in dobila ina škoda °^romna- Utonilo je v znamenje, da so se slovesno v javnosti tisti pomen ki ji v tudi mn°£° ^^ in na desetti-pred vso sosesko po svojem du-[resnici gre. Nikakor ni pnpol- js0<;e glav živine- Kakor Hoaftg-hovniku posvetile ljubezni pre-'noma neopravičena tudi tožba ho in Jan&tsekiang na Kitaj-svetega Srca. Enkratna sloves- ki se neredko sliši, da glasilo !skem>tako so tudi tu reke silno na posvetitev se pa zopet in tretjega reda "Cvetje z vrtov naras,e in izpodkopale hiše, ki " ^A rrAAAlyv U J______ zopet ponavlja in utrjuje na Sv. Frančiška" | so se začele podirati druga za __i _______ _ j "'nu' — p*, "icu ^em in ce- r------— "" ov. rraucisKa m na primerni , - -----------' ^ Hrana prihaja kar sama od lo med Hryati __ nj w|o na ^ , neslovesen način, pa morda še'višini sodobne religiozne lite-1drug0- 0buPa^ Japonci beže sebe. Cigani se preživljajo z. venskem nikjer sledu o takih tra^° "" Pri Postnem, rature. Morda bo frančiškan- moafo ^ halnega ogljikovega diokstda.'posrečilo osvoboditi srojevod- godbo, z ^opom, tatvino in^ be-" ° * vsaj me ečnem sv obhaj lu V* Aparat je spodaj odprt. Voda'jo iz umobolnice, ker je popol- jračenjem. Enkrat na teden ^^Jfsameznih družinlkih udo^ " ne more vanj, ker se od zgoraj noma zdrav, po cevi pritiska v cilinder zrak. j Povodom te afere se govori Posadka dela v doseženi globi- v Berlinu da tai slučaj ni osam-ni pod odgovarjajočim zračnim! ijen in da bi bilo potrebno biv- pritiskom. Jekleni cilinder je dovolj močan, da vzdrži vsak pritisk vode, ki se približno za vsakih 10 metrov zviša za" eno atmosfero. Pri globini 5000 metrov znaša torej vodni pritisk 500 atmosfer. Hartmannov potapljaški zvon je zato tudi nabavljen iz najboljšega jekla in je dovolj podprt, da vzdrži ta strašni pritisk, proti kateremu je pritisk v parnih kotlih igrača. Doslej so mogli vztrajati šega prestolonaslednika internirati in mu t^tko onemogočiti razvratno življenje. -o- gre kraljica v Pančevo na trg. sledi ji ves ciganski rod, najprvo moški, potem ženske, sko sveto leto, ki oče otvoril prihodnje Binkošti, venska duhovščina svoje dolž- Vse te organizacije — ali obrnilo več pozornosti tretjemu nosti. Sicer je imela in ima pre- skoraj vse — imajo tudi svoje re(*u in frančiškanskemu giba-stati hude čase: preziranje, lastno glasilo. "Bogoljub", zna-'nJu sploh in bo oči katoliške m na primerni _ na višje ležeča mesta, da jih ga bosveti !v.oda ne bi zalatiIa- Na<* 20,000 ljudi je brez strehe. Voda je izpodjedla železniške nasipe in jih več zelo poškodovala, tako da je na mhogih progah pro- ,ipjnj:s zrr. uv. " pieziranje, lasrno glasno. isogoijUD , zna- ^ AitLont,«.^, . - im Mm - J'h Jv sramotenje, gmotna mizerija- ni naboini družinski list, ki je slovenske javnosti obrnilo v to ^^ prekln^n' - Hitro' mreže r W j Vse to je "avalil° kot obe»em Marijinih Gotovo je pa, da se to ne tudl na3'P. kar ^ povzroiilo, vse to je navalilo nanjo kot obenem glasilo In prodajalci pokrijejo-krom 1 menda nikdar P°Prei. toda klo- družb, izhaja v blizu 40,046 iz- (bo zgodilo samo ob sebi, tem-ipir paradižnike iaica niščeta1 nil& M°rda Je ta ali 0ni imel vodih in silno veliko stori za,več bodo morali znati storiti CIGANSKA KRALJICA > z ribiškimi mrežami ' in tako: posebno sodbo 0 Političnem na- utrditev verskega prepričanja tisti, ki so v to naravnost stopanju slovenskih katoliča- katoliških Slovencev. "Glasnik j0(3 Cerkve in od sv. Frančiška mah Jr, U: a« 1. „ J______•_ I________n i. . i. nnlrli/xmi i l v • v... , . \r Kaionca- KaionsKin t _____ _______ Paneevo je malo mesto, 25 il mh!n nov' da bi se pa kedo resn« presv. Srca" se je tudi prav,'Poklicani Lentof St ^rokami da ae biS "T P-zpe! na izredno' Lenka, ciganska kraljica. ^^ ... ' .. 'I jadral na kriva pota, o tem ni višino in je postal poleg "Bo- Palača te nekronane kraljice ?}edah sumIJlv<>. A komaj so ^ sli mimo, se začujejo obupni je navadna ciganska koča iz ilovice, brez vsakega pohištva. Tla so iz steptane ilovice in, na njih leži blazina iz gosjega ležišče kraljice. Tu sem i klici: — Manjka mi kokoš! — Vzeli so mi moj fižol! I Ukradene _ Z roko v roki s strogo cer-bilo slišati niti enkrat. Danes goljuba" najbolj znan nabožni kveno organizacijo delajo svet-80 med mnogimi reveži na Slo- slovenski list. Za prihodnje le- krščanske — izobraževalne venskem mnogi duhovniki pre- to napoveduje še prav poseben in vzgojne — organizacije, cej v sprednjih vrstah, kar jih'napredek. "Katoliški misijoni", Med temi si je znala po vojski država sramotno plačuje, ljud-'so pa za naše ljudi povojna no- osvojiti posebno častno, da, pr- «itvAri «n irrinilo ***** aituiiumu piacuje, ijua- so pa za nase ijuai povojna no- ačaran ^ Pod ka ,J'e pa dostikrat sami nimajo inlvost in naslov nam pove vse.j vo mesto, mladinska orlovska .acarane. j-oa Ka- tQ • tudi svojih duhovnikov! Kdor Dozna učinek in usDeh organizacija. Koliko življenj- ljudje kvečjemu 80 metrov pod Perja: ——- ------------začarane vodo. Že v tej globini znaša [Jo nsSe\ ležati ko sem vstopil{ ^ kriio CTedo iricTt" torej tudi svojih duhovnikov| pozna učinek in uspeh vodni pritisk osem atmosfer. !v koco' ne da bl bl1 moral od-. gtražnik ge ne ne -n p^odaM ne morejo podpirati, ali zato misijonskega slovstva, ve, daje Dr. Hartmann izjavlja, da je p.retl vrata> 3lh sploh^ ^ udajo v božjo voljo ! nis0 duhovniki manj dobri v njem izredna, čeprav bolj pri konstrukciji svojega apara- nima. Ko me je kraljica zapa-( . . Vr* pastirji svoje duhovne črede, indirektna opora pravovernosti ta mislil na vse možnosti. Več- zUa' se ?e dvi^ila z lzrednoi Lenka bi se s svojimi čarovn^ Ljudstvo' ki ima tako duhov" poglabljanja verskega pre-na nevarnost pri potapljanju gibčnostjo za svojo starost —, Vnifn ščino, ne bo zašlo na napačna pričanja. In naši "Katoliški mi- je utrganje ali zamotanje je- ima namreč že sedemdeset let Kluto maščevala. t_ — ter mi javila, da bo obleklaj Lenka pozna celo bodočnost, klene vrvi, na katero je prive zan aparat. Ako bi se to zgo-j . ^^ dilo, ima potapljač pri najno- manj, kar more storiti, da po-, ni in seljakinje trdijo, da se ni-vejšem izumu samo pritisniti časti navadnega gosta. Ko ji je koli ne zmoti. Prorokovala je na električni gumb. Težki za- Pa m°j spremljevalec razložil, vojno leta 1914. in prorokuje boj z baterijami se odloči od kdo da sem> kraliica Lenka' še hujše in strašnejše; pri tem stropa cilindra in se spusti av- naSl0 izginila v kot, kjer je se ji pa bliskajo njene črne oči, tomatično na spodnji konec a I tri krila. To je namreč naj-: čita jo vsakemu iz črt na dla- imela spravljeno svojo ropoti- uMiaut !iu j&puuiiji ivuuec a- --------------" - parata. Trije vijaki z električ- in se vrnila s tremi novimi nim pogonom vzdrže cilinder krili- In ko 3* Je «adalje razlagal, kaj sem že vse bil, je kar hitela oblačit nova krila. Razen tega si je nadela vse svoje umetne kite, cekine, ovratnice, zapestnice in obroče na gležnje, kakor tudi prstane na roke in noge. Tako se je prikazala v svojem slavnostnem orna-tu. Vprašal sem jo, koliko časa je že kraljica. Na to bedasto vprašanje mi je dala ponosen odgovor: danes občudovanja v navpični legi. Ves aparat se takoj sam dvigne na površino vode. Podrobnosti o tem izumu dr. Hartmanna še niso znane. - -o- NAJNOVEJŠA AFERA BIVŠEGA NEMŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Že par dni se vsa Nemčija bavi z veliko škandalozno afero bivšega nemškega prestolonaslednika, ki je povzročila tudi interpelacijo v pruskem deželnem zboru. Prestolonaslednik je imel v ki so še vredne. Po kraljevskem obhodu preko trga se cigani vrnejo v svoje selo — za sedem dni imajo dovolj hrane. Do prihodnjega tržnega dne lahko počivajo na gosjih pernicah ali pa v trati ob zvokih svojih vijolin. R. PAVLOSKI * Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. niso duhovniki nič manj dobri pastirji svoje duhovne črede. Ljudstvo, ki ima tako duhovščino, ne bo zašlo na napačna pota v veri, pa naj bi bila nevarnost še tako velika. Naj tudi kdo misli, da je pravoslavje volk, ki bi utegnil pograbiti ovco, toda če bi se ovca tudi ne M. J. Jaskolski PHOTOGRAPHER 1634 W. 18th St., Chicago, III. Vsakemu novoporočenemu paru damo zastonj veliko sliko z okvirjem. POSEBNOST — Slike novo-poročencev. Moderna naprava, nizke cene! Phone: Canal 3720. (p) _Od nekdaj! Jaz sem hčer- Se priporoča slovenskemu ob- _ . , _ # . • XtVLJiit____ - - 1 | f ■ » ka kraljice. Moje kraljestvo izvira iz noči časov. Ali ne veš, činstvu v naklonjenost! PRIPOROČAM SE ^ rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbere pri meni. FR. PENGAL, LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-itve ob času selitev m vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. organizacija, ske sile je bilo da je skočil brzi vlak iz tira. -o- — Onawa, la. — V Little Sioux reki je bilo najdeno truplo Ed. Ril!ey-ja, lovca, ki je imel rano od kroglje v glavi. Ni znano se li gre za umor ali samomor. IZŠEL JE PREMOG JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fot ©grafičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo. Kodaki in Kamer« 1758 W. 21st Street in Wood CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled — mize za goste. Splošno priznanje m vsestransko zadovoljnost zavlada med odjemalci "Schramm & Schramm isdelkov. V zalogi imam sledeče izdelke: — EXTRA SPECIAL: — Schramm & Schramm preparacij*. — vsaki paket vsebuje 4 predmete: importirano nemško hmelje, najboljši sladki malt, steklenica Flavorama cvet, kateri da pivi pravi pristni okus m Gelatinum. . . Iz vsakega paketa se lahko nafedi 8 galonov najfinejšega domačega piva. Cena $2.00 paket. - (OPOMBA) Vsaki paket vsebuje coupon, katerega vrednost je 20c. _ ' __ Dalje i ream v zalogj special Heidelberg Brand Malt St Hops, ki je med ljudstvom jako prijubljeno. Cena: Set $1-00 Na razpolago imam dalje "Krambambuti" — to je prepara-Cija za fino pivo, katerega ni potreba nič kuhafl. Cefta: $1.00 x* preparacijo. , . Pri naročbi 6 ali več gori — omenjenih predmetov dajem znaten popust. Dalje prodajam in razpošiljam v vse naselbiri« najboljše extracte (svete) kot Bourboun, Rye, Scotch, G6g*ac, * Kitf ol Rum, Dry Gin, e. t. d. Cena: $1.00 stekleniea. Pri večjih naročilih pa dam znaten popust. Naročilom iz naselbin izven Chicage je pridjati potrebno svoto Money Order ali draft čeku. M09 nislov je: LEO JURJOVEC Edini Slov. Zastopnik za "SCHRUMM & SCHRtJMM" izdelki V Zdraz. Državah. Chicago, Illinois 1840 West 22nd Place, Phor Canal 3839 Izgubila $3.000 Chicago je jednostavno polna sleparjev in prognanih razpečevalcev neveljavnih vrednostnih papirjev. Njihove žrtve »o navadno ljudje, ki vsakemu vrjamejo in si pustijo odvzeti svoje prihranke. Ako poslujete s takimi ljudmi, ste gotovo na izgubi. Neka vdova, katera je težko delala, da je prehranila svoje tri otroke, je poleg vsega »e prihranila $3000 za slučaj starosti. Neki brezvestni prodajalec jo je nagovoril, naj svoje prihranke vloži v investacijo, katero ji je naslikal kot zelo dobičkanosno. V resnici ni bilo ničesar vredno, tako je revica prišla ob ves denar. To je tudi za Vas primer, da si ga zapomnite in daste prednost banki, katera že dolgo vrsto let pošteno in na temelju izkušnje posluje v vsestransko zadovoljnost. Zapomnite si, da uslužbenci največje banke na zapadni strani mesta Chicago, katera je Kaspar American State Bank, (št. 1900 Blue Island Avenue, Chicago, II!., so vedno pripravljeni Vam svetovati brezplačno glede zanesljivega vlaganja denarja,—351etno solidno poslovanje je napravilo to banko sigurno za Vaše štedenje in investacijo. msmm Pripeljem na dom premog, drva, led po dnevnih cenah. Razvažam pohištvo ob času selitve. Pokličite me na telefon: Canal 2686. Priporočam se rojakom v na klonjenost. JOE PAPESH KOLEDAR AVE MARIA ZA LETO 1926. Krasen koledar je in vsakdo, položene v to j ki ga bo dobil v roke, ga bo vesel. Koledar je krasno ilustro-van. Krasijo ga zanimivi, moj-stersko spisani spisi, povesti in razne razprave. Nekaj posebnega je v letošnjem koledarja kronika, katero je sestavil tako strokovnjaško prof. Rev. Pav. lin. Rojaki, sezite po njem! Stane 75c in se naroča pri: AVE MARIA, Box 443, Lemont, 111. : Lepa knjiga: je lep božični dar, ki jo lahko podarite starišem, bratom, sestram, prijateljem (icam) itd. IZBERITE ENO ALI VEČ IZMED SLEDEČIH KNJIG: Lepa in koristna knjiga je dober prijatelj. Oni, kateremu podariš lepo knjigo, bo mislil nate, kot na dobrega prijatelja. Zaročenca. Klasičen roman iz 17. stoletja, zanimiva milanska zgodba, priredil A. Manzoni, poslovenil Andrej" Budal. Kogar zanima duševna stran življenja, tega bo zlasti zanimal ta roman. Knjiga je izšla pred kratkim. Obsega 566 strani in je trdo vezana. Kot božično darilo bo zveselila vsakogar, ki ima smisel za slovensko književnost. Cena je $3.00. M M i , , Pod svobodnim solncem, v dveh zvezkih izpod peresa našega slavnega pisatelja Finžgarja. Naj-krasnejši izvirni slovenski roman, kar jih imamo. Cena obeh knjig je $2.50. Slovenska kuharica. Vsakdo jo pozna, veliko bogato ilustrirano knjigo, ki zveseli vsako gospodinjo in koristi vsaki družbi. Cena $5.00. Angleško - slovenski besednjak, trdo vezan v platno. Vsakdo si ga želi in ga tudi potrebuje, pa si težko odtrga potrebni denar, zato je kot božično darilo dobrodošlo. Cena $5.00. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, izdala družba sv. Mohorja; dve veliki knjigi, elegantno vezani, bogato okrašeni s slikami. Nad vse koristna knjiga za vsakogar. Cena obema knjigama skupno $10.00. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Vsebuje življenjepis vseh bolje poznanih svetnikov in svetnic, dve trdo vezani knjigi. Cena $5.00. . Naroča se pri: !S KNJIGARNA "AMER. SLOV." 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. l) _ ■ .KBIŽEVPOT, ROMAN ČEŠKEGA DUHOVNIKA. I prevedel: vojteh hybasek. * kvaliteta — točnost — poštenje A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt cesto xi CHICAGO, ILL. = ANTON WENCEL naslednik Frank Grill-a 1818 WEST 22nd STREET Chicago, 111. Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. Edina slovenska mlekarna. — Slovenci podpirajte sloveiisko ppdjetje. Od pisano polje j C*_ j. m. Trunk. -— j££ "Je že tukaj. . • Oče je takoj izpustil kladivo iz rok, in mati je pritekla iz hiše na prag. "Je že tukaj pismo. Jurij je sprejet! Danes smO ga dobili v župnišče, prinašam vam ga — in gospod župnik sporoča, naj pride vaš gospod jutri S njemu," je govoril hrupno cerkovnik ; "gospod — gospod! se mu mora sedaj reči," je poučeval s posebnim poudarkom. Jurij je še slišal v svoji sobici, kako se oče v zadregi opravičuje cerkovniku: "Nimam sedaj, nisem baš pri denarjih — za enkrat bom Vaš d&lžnik, Jakob — saj ne bom pozabil na Vas". . . in mater, kako je zaklicala nekako z bolj veselim1 glasom: "Bogu bodi hvala! Sedaj smo brez skrbi! Pismo je že tukaj!" Več Jurij ni slišal od zunaj, ker so mu notri — v srcu,/ rojile misli in občutki kakor spomladi iz spanja vzbujene Čebele.* "Je že tukaj," mu je šumelo neprestano v ušesih. Zdelo se mu je, kakor da^v njem zopet nekaj vstaja, kar je bilo pohojeno, nekaj zlomljenega da se naravnava. Toda samo trenutek mu je bilo tako. . . Takoj si je predstavil očeta, ni nima niti groša, da bi z njim poplačal neznatno uslugo. . . Črna pošast — beda — je stala tesno pred njim, kazala mu smejoč se zobe, s koščeno roko ga je vlekla k prepadu in rjula nanj: "Je že tukaj! Skoči tja, skoči doli — hitro, takoj!" Kakor poho-jen črv se je zopei trenutek zvijal in krivil — gledajoč z izbuljenimi očmi v globočino. In glej — v tej temi — doli — v globočini je zopet zagledal jasno zvezdo: — materin obraz. NagiO se je dvignil, stresel z glavo in šel doli k večerji. V sredi nad mizo je visela goreča svetiljka — pod njo je sedel oče z naočniki na očeh in z belim kosom papirja v roki: "Torej je že tukaj," je pozdravil veselo sina, in mati, pripravljajoč pri peči večerjo, se je Tazjokala od veselja. "Je že tukaj; sprejet si. 4. oktobra moraš nastopiti in tukaj je zapisano, kaj prinesi s seboj —" je začel pripovedovati oče; vse bomo kupili — izposodim si vnovič in rad. Preskrbljen boš, postal boš duhovnik — do smrti se boš imel dobro — ne boš vedel, kaj je beda, pomanjkanje. . . Čaka te mimo, brezskrbno življenje. . ." Oče je govoril še dalje--toda Jurij ga že ni več slišal. . . Predstavljal si je svoje dosedanje in bodoče življenje. . . Doslej je potekalo hitro, šumno, kakor potoček tam nekje pod gorami. . . Prodiral je med ozkimi bregovi, grmovjem, skakljal je čez kamenje in korenine, nikjer ni videl v senci gozdov zlatega smehljaja oblalujočega solnca. . . dokler ni pritekel iz gozda ven, na prosto. Tu je prihitel k strmini. . . Osupnil je, trenutek se je sukal in obotavljal, toda potem se je povzel v mirnem loku čez oglajeno skalo v izkopano globino. Razločno je slišal šumenje ih hrup gorskega slapu — in potem videl, kako se potok vije v plitvi strugi mirno, skoraj leno, brez hrupa,« med cvetočimi bregovi in zelenimi travniki in si išče najbližjo pot, da se združi z veliko, ponosno reko, okrepi njen tok in pomnoži njeno moč. Tako se mu je zdelo njegovo preteklo in prihodnje življenje. Sedanji trenutek je bil tisti slap — prehod iz ene faze v drugo. O, kako se je motil. . . Katoliška Potem je bil priča, kako je oče spravljal vkup denar, kako sta kupovala z materjo, skrbela za obleko, posteljno opravo; celo šivilja se je naselila k njim, strigla platno in šivala — in v vsak dogotovljen komad uvezla krvavordečo številko 104. . . Hudo mu je bilo pri pogledu na to številko. Večkrat je videl v mestu oddelek huzarjev na konjih. In vsak njihov konj je imel na šabraki našito in na stegnu vžgano svojo številko. . . Zdelo se mu je, da je njegov "jaz" izbrisan, izgubljen, da je postal — gola številka. "Torej jutri — če Bog da — pojdemo," je čez nekaj časa naenkrat rekel oče. . . Jurij se je zdrznil — ' Ali je že tukaj ?" je mislil. . . Res je bilo naslednji dan že 4. oktobra. . . Čas, ko je bilo treba nastopiti. Šivilja je bila gotova in mizar je j>ripeljal velik, črno pobarvan, nov kovčeg'. "Torej, sinko, jutri nam boš že odšel!" je jokala mati in pazljivo skladala v kovčeg perilo in obleko. Zjutraj so napregli suhega konjiča, vrgli na voz kovčeg — kakor rakev — nanj je sedel Jurij z materjo, oče je vzel v roki vajeti in odpeljali so se. — Vozili so počasi v jutranjem hladu — v megleni pol temi — molče, sami v sebe zatopljeni, dokler ni oče prvi spregovoril. "Tukaj smo!" Ustavil je konja pred postajo, ki je stala osamljena sredi polja. . . "Hitro — hitro!" je priganjal nekdo s postaje. — "Kmalu bi bili zamudili!" — In močne roke so segle po kovčegu. V daljavi je sopihal vlak. Nad glavo so se oglasili signalni zvončki, uglašeni v kvartah; bili so žalostno — trikrat po tri udarce, kakor bi bili plat zvona. Jurij si je še kupoval vozni listek, ko se je že oglasil rezek žvižg in na postajo je pritekla umazana lokomotiva kakor razdražena zverina, ki vleče za seboj luskinast rep: vrsto osebnih voz. V blaznem diru se je ustavila, da si oddahne, počije; kakor pot ji je kapala gorka voda iz cevi — in skozi ventil je uhajal stožec bele pare. "Je že tukaj" — je vzdihnila mati in v Juriju je začelo tolči srce kakor po zvonu. . . "Torej poslovimo se! Le priden bodi — zadovoljen" — je tesnobno, v skrbeh spregovoril oče. . . "Eno minuto! Hitro, hitro! Vstopiti!" se je mešal v ta prizor ginljivega slovesa mrzel, strog glas. Iz voz so gledali skozi steklena okna Čemerni obrazi potnikov. "Vstopiti!" se je glasilo vnovič. Ta trda beseda je odtrgala Jurija od staršev, ga potisnila v voz in spremljala vso pot. . Slišal jo je neprestano v drdranju voz, ropotu koles, in kadar se je poizgubljala v njegovih mislih, ginevala, že so jo vnovič razločno klicali na najbližji postaji. . . Ni se je mogel otresti, hočeš nočeš je moral o njej razmišljati. "Vstopiti!" — tako je nanj klicalo, tako mu je velevalo strogo življenje. Vstopil bo v določeno vrsto in na določeno mesto — in do smrti — dokler, ne pade — mora na njem vztrajati. . . Popolnoma utopljen v premišljevanje te besede se je stiskal v kotu neobčutljiv, z zaprtimi očmi, — dokler ga niso vzdra-mili klici: i Slovenskim gospodinjam |« znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju: Math Kremesec SLOVENSKI E S A R 1912 W. 22nd STR., ^ ^CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319. sprednji strani št. 102 Glasu da ge z enQ roko krjžajb, dro-Svobode. Tam stoji: "Trunk si gQ roko pa tigče v žepu in ka„ naj le nabrusi svoj uma svetli . . da so toraj sami meč." No, vsaj kramp je izo- hipokritif hinavci. KakSeri stal. Nekaj časa mi svobodomi- «.*trament" ima svobodomiseln 0 sel na gospoda še pusti, ker Pii-|da vidi v moje ali v srca drif- _ t_ T" 1 _ • _ ^ 1...! M n! MAU "T rv nn Trunk mora iti zdaj med brusa če ali šla j farje. Kaj se morda smejite? Poglejte, prosim, v okvir na "Temu možu gre od srca, ja iskren," to svobodomiselc ve ill verjame do pičice, a on ve tudi, da "kadar Trunk in njego« vi tovariši trunčijo in packajo, Kaj pravi pregovor: Wie der Lump ist, so denkt Schaffner & Marx in druge boljše izde-Ijave oblek z dvojnimi hlačami in zimske suknje iz čiste volne, razne barve in najmodernejše oblike za mlade moške, kakor tudi za bolj odrasle in starejše. POSEBNA CENA! $23.50; $28.50; $33.50; $38.50 in dalje. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! J/aTxV^ M. H. JELINEK, lastnik VOGAL BLUE ISLAND IN 18. ULICA. CHICAGO, ILL. Odprto: torek, četrtek in soboto zvečer. Odprto: ob nedeljah dopoldne. Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST T slovenskim društvom in organizacijam, ** ^^ ^ slovenskim trgovcem in obrtnikom, ' t s?T vsakovrstna tiskarska naročila. "?r —Naročila izdeljujemo lično, točno in hitro, ' —naše cene so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte se. —Naša Specijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, ——izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO • * NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO: Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, ' _ i.. ■ . «.• . ! V ' L^atA...v ' J občila je v okvirju sicer "Izob-čenje in prokletstvo," a šele "ob priliki mu bo (bomo pačX povedali, kje je to zapisano in ^' Izzivijam. Kako tudi ne? odkod to pouzeto." Pa kaj go-'p^ ljudje božjL Trunk spoda, če me prej zadene kap rojen Korogec in zdaj _ od samega strahu ali samega kranjski fajm0šter. On nit! šlajfanja? Ali pa, ko bi hribov- „kranjske gprahe" ne zna, bo ski župnik padel s kakega hrt- Kranjcem pridigal slovensko? ba in se med tem ubil ? Ne bo- a]. celo „pokoroško» Be pre-dite, no tako neusmiljeni^taka drzne kot rojen Korošec pritj med Kranjce___kar je na vsa K neusmiljenost se najde kveče- mu le pri brskanju "po rimskih ^"hudo^iziivanje''. knjigah, ne pa pri nežnih svo- ( prf ta]dh okolš5inah je pafi bodomiselcih. Vsa "spanska in- kvizicija" ni mogla bolj grozo- umevno, da je svobodomiselcu "stokrat ljubši kak 2id kot je' vito postopati, kakor je to, da Haldeman_Julius> kakor kak T.!.! f^Tl P^f5nei! gobezdavi in puhli Trunk," saj glavno je čifutsko svobodomi-selstvo, potem utegne priti na » , , , . V1 , vrsto šele Kranjc ali, prav na bi sel med borovce m zlajfal zadnje ^ kak korogki glove. dušo napol iz telesa, tako da ne more ne nazaj ne naprej. Ko bi ne bilo v gorah že snega. tam, tako bo pa hudo, saj srce mi preti pasti prav v — hlače. Hudo je že, pa bo še huje. Ri- deto, amici, le se muzajte. , * * * Trunk izživlja. nec. Res novo poglavje o duši. ! V št. 263 govori g. Molek o takem novem poglavju. Sicer nič ni novega, a ker je poglav- Tako trdi Glas Svobode št. je novo, mora priti iznova tu-102 in pravi, da mi bo zdaj na- di — kramp. Čudno. On je ne«* prej odgovarjal in dal še mno- koč vihtel kramp, jaz nikoli, a go trdih orehov za hrustati. jaz mu še nikoli nisem krampa Ali ima "prazna buča" tudi zo- usiljeval, on ga meni pri vsaki be, da hrusta? Toraj na svide- priliki, dasi dobro ve, v kak-nje pri Filipih. snem smislu sem jaz omenijo Ves uvodni članek je posve- da se kramp ne sme rabiti. Tu-čen? moji malenkosti. Izziv- di kak vseučiliščni profesor Ijam? Svobodomiselc sramoti lahko "krampuje," ako na ta na nečuven način osebnost na- način išče dušo. šega Spasitelja, se norčuje iz Drugo, kar je na tem po-našega verskega prepričanja, glavju novega, so razna upra-govori o hipokritičnih duhovni- šanja, ki so se stavila ob prili-vkih, ki zavajajo ljudstvo, ga ki procesa proti dr. Blazerju tlačijo in izsesavajo, taji Boga v Denverju, Colo.„ n. pr. upra- in podira podlago vsake ljudske morale. . . in ker mu jaz na to nekoliko odgovarjam in ugovarjam, izzivljam ? ? Pobiti me hoče s trditvijo, da pišem samo na povelje" bo-'sa — flečkajnarja," da mi toraj oo. frančiškani zapovedujejo, da moram pisati. Smešno. On dobro ve, kdo je lastnik A. S., a bo trdil svojo naprej, če šanje, "ali je človek brez daru govora cel človek," in Moleko-vo uprašanje, "ali je potemtakem duša v možganih," ker je pravdnik rekel, da je dotična revica imela možgane. Ali n! precej krampa poleg? Malo Trunkove logike bi zadostovalo, in takih uprašanj bi ne bilo. Tretje novo pri novem poglavju je glede nestvorov. G. se mu tudi stokrat pove, da ni Molek "pravi, da on še ni videl tako. Kaj imajo oo. frančiškani opraviti z menoj in jaz z njimi? Moj predstojnik je škof v Denverju, in niti on bi mi ne mogel dajati kakih direktiv, kaj in koliko in kje in o čem naj jaz pišem. Moje dolžnosti so natanko določene, te floram izvrševati, kar je poleg teh, je stvar moje lastne vesti. "Duševno revšče mora biti precej leno, ker odgovori so zastareli najmanj za kake tri tedne. . Čemu pa postajate tako nervozni celo po treh tednih?? In "lenoba, ki jo pasem nobenega direktnega odgovora pri kakem* krščanskem moralistu, a jih je toliko, kolikor je raznih strokovnih knjig o pastoralnem medicinstvu. Naj blagovoli tam pogledati, ako ga stvar res zanima. * + 1 Zanimivo, kako se veže in od« klanja. Kakor je razvidno iz pisma Mr. J. Hafnerja v št. 46 Del. Slovenije, so komunisti polni upanja, da morda že pri prihodnji konvenciji dobijo kontrolo nad S. N. P. J. Ne vem, 6e bo res tako hitro šlo, preglavic na račun ljudstva kot kranjski bodo pa socialistom delali, ker fajmošter" vzame tudi nekaj so nova struja, in taka vedno časa. Ali me hoče svobodomi- pridobivlja. Za zdaj je zanimi-selc "bezati," da naj takoj dru- vo opazovati, kako se doseda-gi dan odgovorim? | nji kontrolerji S. N. F. J. bra- Izzivljam, ker sem malo po- nijo. Poudarjajo, da so se zve-šegetal Haldeman-Juliusa, ki zali "ta črni" s komunisti, kar zaklada svobodomiselce z du- pa zopet komunisti z vso Od-ševno hrano. Vem, vem, kdo je ločnostjo odklanjajo. Kaj nabil Jezus, odkod je prišla bi- meravajo komunisti ali progre-blija, kdo so bili apostoli in e- sovci, me malo briga, od "ta vangelisti, vem, dobro vem. Ne črnih," med katerimi sem baje sovrazmv prav nobenega člove- tudi jaz, vem, da nihče ne na-ka, a ce prihahajajo napadi na pada S. N. P. J. kot take pač našega Spasitelja, na evange- pa se opozarja na napačno lije, cerkev od gotove judovske smer. Seve se vsaka kritika strani potem imenujem jaz to proglasi kot napad. čifutske duševne proizvode, in _ najodločneje odklanjam te —! NAZNANILO Jude in vse, ki capljajo za nj>-| Chicaškim naročnikom A. S. mi. Q1 _ ... TT1J drugim rojakom naznanja-Sledi panegink na Halde- mo, da jih bo te dni obiskal naS man-Juliusa, proti kateremu zastopnik Mr. Andrew Glavach tTJ*fJG«e - ničla. Baje je ki je pooblaščen pobirati na-ia gospoa premožen, pa de- ročnino za A m Ar fiiAif.Mi>n 1 „ pa ae- roemno za Amer. Slovenca. la "nesebično" za zboljšanje Obenem bo naročnikom d^lii n. - ^ " naše kras: • • - '* koledarje. .Uprava A. S. "^e.d/UŽbe- naše letošnje s^ Ah mu ne nese to delo?.? | ske koledarie. a S