^jfejiliMj plojana t golwM> Leto XXI«, št« 4 LJaftfJam, tobota 6. jamarja 1?4> Cesa 2 Din Mublfano fcnottCT*) i 312, 3124, Upfavniitvo: - Telefon štev. 3122, 3125 3126. btseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul — Tel 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg 1». 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Rcčuni pri pošt ček. zavodi's Ljubljana št. 17749. Naročnikom in citat eljzm pravoslavne vere: čestit Božič! „ JUTRO" ★ Zaradi dvojnega praznika »Jutro« v nedeljo ne bo izšlo. Nedeljska številka je združena z današnjo, ki ima 22 strani. V novem letu Tri velike nauke nam je dalo prošlo leto. Katastrofa ČSR in Poljske je pokazala, kolikega pomena je urejeno notranje življenje države v trenutkih opasnosti. Izbruh vojne postavlja pred nas problem nacionalne solidarnosti v vseh njegovih posledicah. Napad Sovjetske Rusije na Finsko nas uči, koliko sile je tudi v malem narodu, ki je odločen za vsako ceno očuvati svojo rvobodo m neodvisnost. Pregrešili bi se težko nad lastno bodočnostjo, ako bi prezrli te nauke. Jugoslavija ni izločena iz območja današnje svetovne dinamike. Ljudje, ki mislijo, da je dovolj, ako smo se odločili za nevtralnost, ne mislijo do kraja. Tudi Finska je bila trdno odločena, da ostane nevtralna v evropski vojni. Politika nevtralnosti, ki jo na5a država in z njo ves narod zastopata, mora biti aktivna politika, ki neprestano računa z danimi možnostmi, a pri tem vendarle nikdar ne pozablja, da bodo drugi naše stališče respektirali samo, ako vedo. da smo odločeni braniti za vsako ceno svojo lastno neodvisnost. Prva dolžnost, ki se ji moramo v novem letu oddolžiti, je dolžnost, da končno uredimo svoj dom. Ne moremo zahtevati od Boga, da on sam čuva Jugoslavijo. Dober del te naloge moramo prevzeti na lastne rame. Srbi, Hrvati in Slovenci se moramo zavedati, da smo le tako dolgo gospodarji na lastni zemlji, dokler smo Jugo-sloveni. Naša hiša je le Jugoslavija, vsaka druga streha je tuja. Jugoslavija spreminja svojo notranjo strukturo. Realna politika preko iega dejstva ne more. Banovini Hrvatski bosta sledili banovina Slovenija in banovina Srbija. To se zdi danes praktična pot, da končno likvidiramo dobo notranjih raziprtij in bojev in s tem dobo nase skupne slabosti. Toda gorje nam vsem, ako iz tega dela ne bodo prihajale nove zedinjevalne sile, na katerih bo moglo trdno in varno počivati edinstvo države, ed'ni zanesljivi temelj za naše bodoče avtonomije. Gorje nam vsem, ako bomo pozabili idejo narodnega edinstva, ki je v svojem bistvu vera v usodno povezanost Slovencev Hrvatov in Srbov. Veliki naši notranji in zunanji problemi zahtevajo skupnega in skladnega napora vseh zdravih moralnih, duhovnih in političnih sil našega naroda, njihove skupne odgovornosti za usodo države, njihovega skupnega odpora proti vsemu, kar nas slabi in razc-dinjuje Gospodarske in socialne prilike so težke ter nudijo ploden teren za prevratno propagando. Ni treba precenjevati pomena komun1stiČTie akcije — naš narod ji gotovo ne bo podlegel. Vse obsodbe vredno pa je, če se borba proti komunističnemu za-etrupljevanju skuša'zlorabljati za sredstvo strankarsko-politične propagande. Na drugi strani pa bi bilo lahkomiselno podcenjevati ono komunistično agitacijo, ki z demagoško zvijačnostjo apelira zdaj na najnižje instinkte, pa zopet na najplemenitejša čustva, samo da bi zrahljala notranjo solidarnost naroda in uničila nacionalno misel, najbolj zanesljivo zatočnico našega obstanka Komunistična propaganda in njene posledice slabijo odporno silo države in naravnost spocfkopujejo njeno varnost. Spomnimo se, kako je svoj čas — povsem neopravičena — obtožba, da ie CSR »predzidje boljševizma« v srcu Evrope, pripravila pot tragediji bratskega naroda. Koncentracija narodnih sil seveda ne more zbrisati diferenciacije našega naroda po njegovih pogledih na duhovne gospodarske in socialne probleme ter tudi ne more ustaviti medsebojne tekme političnih skupin, ki predstavljajo glavne tokove našega javnega življenja Toda tam. kjer se vrši namesto tekme borba na življenje in smrt, kjer vlada namesto strpnosti zagrizeno sovraštvo, kjer argument sile nadomešča razloge pameti in dokaze stvarnosti, tam ^ ne da doseči ona skladnost sil W ie poRoj za uspešno reševanje težkih narodnih problemov. Svobodoljubni Slovenci Se nahajamo Se posebej v težkem položaju. Politične prilike so tako nanesle, da danes nimamo neposrednega vpljVa na vodstvo narodne in državne politike. In vendar nam priča vsa zgodovina, da je razvoj našega naroda v dobi suženjstva, a tudi v dobi njegove svobode naiožje spoien z delom njegovega naprednega in narodnega elementa. Svobodoljubna in narodna misel Se tudi med nami ne da pregazltl ln .^teptati. Njena življenjska, ustvarjajoča sila razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo! llobliana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3i26; Maribor, Grajski trg štev. 7. teiefon štev 2455; Cel j«, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi t« n« vračajo. Sestanek €saky-Ciano v Bone Prauie^anie položaja v Podunavlu in na Balkanu, ki ie nastal po puvece-n.u $ovtet$ke uniie do Ka* patov - Italija $nu e osnove za velik podunav$ko- balkanski blok proti sovjetski Benetke, 5. jan. br. Madžarski zuranjl minister grof Csaky je davi iz Budimpešte prispel s posebnim vlakom v Benetke. Kolodvor je bil okrašen z italijanskimi in madžarskimi zasrtavami. Na železniški postaji so pozdravili grofa Csakyja šef pro-tokala ital janskega zunanjega ministrstva, beneški prefekt, zastopniki fašistične stranke in vojaških oblasti ter madžarski konzul v Benetkah. Oddelek oboroženih mladih fašistov mu je izkazal vojaške časti. Pred postajo je velika množ ca ljudstva priredila grofu Csakvju navd. šen sprejem. V spremstvu šefa protokola zunanjega ministrstva ter beneškega prefekta se je grof Csaky odpeljal v hotel, kjer se je nastanil. Razgovori z grofom C;anom se bodo pričeli jutri v doževi palači ter se bodo nanašali na splošni evropski pol t čni po cža.i, posebno pa še na položaj v Podunavju in na Balkanu. Italijanski zunanji minister Ciano, ki je nocoj odpotoval iz Rima v Benetke, bo stanoval v istem hotelu kakor grof Csaky Jutri opoldne bo priredil madžarskemu gostu na čast obed, zvečer pa bo v g eda-lišču Fenice svečana predstava, po kateri bo tam tudi sprejem v čast madžarskemu zunanjemu ministru. Svoj obisk v Benetkah bo italijanski zunanji minister zaključil v nedeljo dopoldne, nakar bo odpotoval v San Remo, kjer bo ostal še nekaj dni na oddihu. Budimpešta, 5. jan. br. V madžarskih političnih krogih z velikim zanimanjem spremljajo zunanjega ministra grofa Csa-kyja na njegovem potovanju v Italijo. Z zadovoljstvom so bile nocoj sprejete vesti, da so grofu Csakyju v Benetkah priredili zelo prisrčen sprejem in da je prišlo celo do ljudskih manifestacij za Madžarsiko, kar kaže, kako globoko je ukoren' njeno italijansko prijateljstvo do Madžarske tudi med najširšimi plastmi italijanskega naroda. Kar se tiče vsebine razgovorov, ki jih bosta imela grof Ciano in Csaky jutri do- poldne in popoldne ter Se ▼ nedeljo zjutraj, naglašajo tukajšnji politični krogi, da so za Madžarsko najbolj aktualni naslednji problemi: 1. Odnošaji med Madžarsko in Rumnnijo. 2. Zbližanje med Mudiarsko in Jugoslavijo. 3. Razmerje Madžarske do Sovjetske Rusije, ki se je v Karpatih pojavila na madžarskih mejah. Omenjeni krogi naglašajo, da se bodo beneški razgovori nedvomno nanašali na vsa ta vprašanja, ker je na njih posredno zainteresirana tudi Italija v svojem snovanju podunavskega in balkanskega bloka, ki naj bi zadržal natialjijo ekspanzijo Sovjetske Rusije proti Sredozemlju. »Pester Llovd« ugotavlja v svojem današnjem uvodniku, da postaja itaiijansko-madžarsko prijateljstvo, ki traja že desetletja, vedno tesnej.se Baš danes poteče 20 let, odkar je madžarska delegacija odpotovala na mirovno konferenco. Trianon-ska pogodba je bila odločilna za vso madžarsko zunanjo politiko v zadnjih dveh desetletjih. Bcrba proti irianonsk; pogodbi in njenemu duhu, ki se je odtlej vodila z veliko dolednostjo, ni bila povsem zaman. Rim, 5. jan. s. (Associated Press). Madžarski zunanji minister grof Csakv bo naj-brže v ponedeljek odpotoval še v Rim, kjer bo imel razgovore z ministrskim predsednikom Mussolinijem. fsv F$set v Vatikanu Rim, 5. jan. s. (Associated Press). Po napovedih rimskih političnih krogov bo ministrski predsednik Mussolini oficielno po«etil Vatikan med 11. in 15. januarjem. Čeprav vladajo med Vat'kanom in italijansko vlado prisrčni odnošaji. ne pričakujejo. da bi Mussolinijev obisk v Vatikanu imel za posledico skorajšnjo skupno mirovno akcijo Vatikana iz italijanske vlade. Iljanske teze pristal, rekoč: »Prijatelji na-SLh prijateljev so tudi naši prijatelji!« Madžarsko-jugoslo vensko prijateljstvo, pravi »Giornale d' Italia« dalje, se je doslej razvilo popolnoma zadovoljivo. Sicer ga še nI utrdila in fiksirala nobena pogodba, toda na obeh straneh se je pokazala že najboljša volja. Končni politični sporazum med obema podonavskima sosedoma pa postaja spričo najtesnejšega prijateljstva med Italijo In Jugoslavijo ter Italijo ta Madžarsko že neka samo po sebi razumljiva nujnost. Doslej do njega ni prLSlo zaradi ru-munskega problema, ki je bil vedno >«vta-čena krogla« na nogah beograjske vlade. Končno pripominja »Giornale d' Italia«, da bi se mogli v Benetkah premotriti tudi italijansko-nemški odnošaji ln njihovi učinki na položaj Madžarske. Finska zmaga pri Finci so ssdaj tusfS na važni fronti pri Salti potisnili nuvjetsko čete nazaj na mi i 1 HfliftfSHiJO Posredovanje Italije med obema sovjetskima sosedoma Basel, 5. jan. z. »Baseler Naehrichten« ugotavljajo v svojem poročilu iz Budimpešte, da je postalo potovanje madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Benetke, kjer se bo sestal z itai janskim zunanjim ministrom Cianom. naenk. at dogodek izrednega zunanjepolit čnega pomena, čeprav so madžarski vladni krogi do zadnjih dni zatrjevali, da odhaja Csaky v italijo le na kratek dopust. B;.d'mpeštan-ski polit čni krogi sedaj ugotavljajo, da je grof Csaky že pred nekaj ča?a sklenil sestal se z italijanskim zunanjim ministrom in da se je na ta sestanek pripravljal že pred bož čem. Baš o božiču sta bila pozvana madžarska poslanika iz Rima in Londona v Budimpešto, da sta poročala o mednarodnem diplomat;kem poiožaju. Poleg tega pa je Csaky prejel poročilo tudi od drugih dipl matsk;h zastopnikov v tujini Tudi »Baseler Nach-richten« potrjujejo, da se beda razgovori v Benetkah nanašali na madžarsko-jugo-slovensko zbližanje, na pojav Rusije na Karpatih ter na odnošaje Madžarske in Rum unije. Kar se tiče madžarsko-jugos-ovenskega zbližanja, je pričakovati, da bedo cd italijanske strani v Benetkah dane nove po bude. V Budimpešti zatrjujejo, da si je italijanska diplomacija zastavila nafogo, da čim bolj pospeši to zbližanje, ker je na tem, da bi italijanske prijateljske odn saje z Madžarsko na eni ter Jugtsl&v jo na drugi strani spopolnila z enakimi pr j telj-skimi odnošaji med obema podonavskima sosedoma, tako da bi se nazadnje nstvarla osnova za tristransko prijateljsko pogodbo, ki bi na eni strani afirmirala italijanski prestiž v Srednji Evropi, poleg tega pa pripravila tndi osnove za veliki po-dunavsko-balkanski blok. Kar se tiče madžarskih odnošajev do Rumunije, so se v zadnjem času nekol ko poslabšali. Govor, ki ga je imel kralj Ka-rol v Konstanci, je na Madžarskem bo.est-no odjeknil, ker je kralj Karol ponovno potrdil, da bo Rumunija odločno b.an la ne le Besarabijo, nego tudi Transilvanijo, ki se je Rumuniji svobodno priključila. Vse pa kaže, da bo italijanski diplomaciji uspelo premostiti tudi to najnovejše razpoloženje na Madžarskem in hkratu izve-ti odločilni pritisk v Bukarešti, tako da bi se spričo skupne nevarnosti, ki grozi obema karpatskima sosedama od severovzhoda, Rumunija in Madžarska končno le sporazumeli. Kar se tiče Rusije in njene morebitne polit ke nasproti Podunavju, bo Csakv v Benetkah {»drobno informiral italijanskega zunanjega ministra, na drugi strani pa bo skušal dognati, ali bi bila Italija pripravljena interven rati. če bi Rusija dejansko pričela izvajati kakšno ekspanziv-no politiko napram Podunavju. Kaj piše ^Giomstis iTItalia" »Giornale d' Italia« je nocoj objavil poročilo svojega budimpeštanskeravi rimski list, bo v marsičem podoben obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Budimpešti takoj po sklenitvi jadranskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Takrat je Ciano obrazložil madžarskim odgovornim faktorjem italijansko politiko in Csaky je na ita- Helslnkl, 5. jan s. (Reuter) Po soglasnih poročilih lnozem. novinarjev je pri Salli T teku velika bitka med obkoljenimi sov jetskimi četami in finsko vojsko. Danski novinarji poročajo, da so finske čete v zadnjih dveh dneh dosegle v tem odseku fronte vaine uspehe in da je pričakovati tu novega poraza sovjetskih čet. Poročajo tndi, da so Finci zopet zavzeli mesto Salla. Finski vojaški krogi te informacije za enkrat ne potrjujejo. Na jugu Finske je zavladal zopet hud mraz in so na karelskl zemeljski ožini zato vojaške operacije skoro da prenehale. Aktivna je samo še sovjetska artileri.la. Finci sedaj nadomeščajo odde'ke svoje vojske, ki se nahajajo že od začetka vojne na fronti na karelski zemeljski ožini, s spočitimi oddelki rezervistov. Helsinki. 5. Jan. s. (Associated Press) Zadnja poročila pravijo, da se je Fincem posrečila pri Salli pomdaj Finci Iz te smeri prodrli proti sovjetski meti Ker teče tu fe!#*nica Leningrad - Murmansk primeroma najbližje meji. se lahko Fincem posreči važna strateška naloga, da železnico na tem mestu presekajo. Tudi pri Jezeru Klantu pri Suomusalml.fu imajo finske čete še nadalje iniciativo. Znova prihajajo poročna, da »o nosameznl Mn«kl smučarski oddelki prodrli na sovjetske ozemlje In na več knfh poškodovali glavno sovjetsko železniško proeo. Z oHrom na poraza url Suomns^lmiiu In Salli Je verjetno, da ho morala sovjetska vol«ka nstavftl vojake oneraclje v Kare-Ii.fl. zlasti, ker v z'm«k«»m tu ne more ml«'Jtl na ve*.io ofepTNmo akcijo. Zato pa Je verletno. da bo ondvrela rime ofenzivo na karelski sero0'"-'o ožini, fe Iz pres*??n5b urokov, da zabriše neuspehe na drugih delih fronte. Finsko prožilo Helsinki, 5. jan. br. Vrhovno poveljni-štvo finske vojske je nocoj objavilo naslednje vojno poročilo: Operacije na kopnem: Dne 4. januarja zvečer je bilo na karelski ožini živahno topniško streljanje. Sovieti so poizkusili zavjeti Kiresneki na reki Tajpali. a so bili krvavo odbiti. Na vzhodni fronti severno od La deške ca jerera je bilo nekaj izvid-niškega in topn'?kega de^vania Dve sovjetski kompaniji sta napadli finske straže. Bili sta odbiti in Je pri spopadu padlo 50 sovjetskih vojakov. Tudi pri Ajtojokiju je bil odbit sovjetski napad. V bližini Suo-musalmija je bil uničen večji sovjetski odde^k. 250 rnož je padlo, a 40 sovjetskih vojakov je bilo ujetih. Do nadaljnjih spopadov je prišlo pri Juntusrar.ti. Pri Salli je bilo nekaj izvidniškega delovanja in streljanja topov. Operacije v zraku: 4. januarja popoldne so sovjetska letala bombardirala Abo, Harteo in nekatere kraje v severni Finski, ne da bi prizadejala večjo materialno škodo. Sovjetsko vejno poročilo Moskva, 5. jan. br. Stab leningrajskega vojnega okrožja je snoČi ob kasni uri izdal naslednje vojno poročilo: V teku 4. januarja na fronti ni bilo ni-kakih važnih dogodkov. Letalski napadi na Sinska mesta Oslo, 5. jan. j. (Nor. tel. Byro). Zaradi lepega vremena je b la zadnja dva dni sovjetska aviacija zopet zelo aktivna na skoraj vseh odsekih finskih bojišč. Danes je priletelo več sovjetskih bombnih eskadril nad finsko obalo ob Finskem zal vu kjer je poskušalo napad na razne finske utrjene postojanke, najbrže z namenom, da uniči gnezda finskega obalnega topništva, ki zelo ovira akcije sovjetskega brodovja proti finski obal . Tako so zmetala sovjetska bombna letala veliko število bomb na utrdbene naprave v Hango, kjer pa bcrnir bardiranje ni povzročilo znatnejše škodo. Letaa so bombardirala tudi središče mesta. kler so mestoma zanetila požar. O nar daljnem močnem napadu sovjetskih bomb-! n kov poročajo iz pristaniškega mesta Turku (Abo). Tudi tu so sovjetska letala obsipala z bombami središče mesta in okolico toda po zatrdilu Fincev bombardiranje ni napravilo večje škode. Tekom včerajšnjega dneva so sovjeti napadli z letal razne finske postojanke na skrajnem severu. Na posamezna mesta so vrgli večjo število bomb in poedine finske pozicije so obstreljevali s strojmeami. Kakor zatrjujejo fnski viri. tudi ti napadi Fincem niso | povzročili niti človeških žrtev niti večja | gmotne škod«. Moskva, 5. jan. s. (Associated Press). Po informacijah iz dip'omatskih krogov bo so-vjetsko-bolgsrska trgovinska pogodba podpisana najbrže še danes. V krogih bolgarske delegacije izjavljajo, da pogodba ne kljubuje vsakemu poskusu jo zatreti. Njena krepkost pa je tudi njena slabost: zelo težko se podredi in težko prenaša disciplino, kritična je predvsem napram sebi in le pre -a d a se vdaja raznolikosti nazorov v malih, postranskih rečeh. Napredne vrste so pri nas razbite na mnogo skupin, ki se razlikujejo po svojih ocenah ljudi in dogodkov, po svojih pogledih na dnevno politično taktiko, akoravno so jim osnovne smernice skupne. Kadar se bo naš napredni in nacionalni element, čvrsto stoječ na načelnih osnovah, odločil voditi politiko realnega računanja z dejstvi in enotno organiziranega dela, ga ne bo nihče več mogel podcenjevati in zavzel bo v razvoju našega naroda in države svoje soodločilno mesto. Bližajo se volitve, ki bodo morda pomembnejše od vseh dosedanjih v Jugoslaviji. Če bodo ostale razbite in raztrgane, bodo najpredne vrste same zaigrale svojo historično vlogo pri velikih odločitvah, ki prihajajo. Na dnevnem redu je preureditev države. Napredni in nacionalni Slovenci ne damo izolirati Slovenije. Mi vemo, da je naša gospodarska in socialna eksistenca, s te-m pa tudi naša kulturna plodnost odvisna od tega, da ostane Slovenija čvrsto v sklorou skupnega ju gosi o venskega gospodarskega prostora. Mi se ne odrečemo osnovni misli narodnega ed;nstva. ker vemo, da je naSa usadna povezanost s Srbi in Hrvati ed:Tia garancija naše lastne svobode. Ne damo se politično odtrgati ne od Zcgreba, ne od Beograda, ne le zato. ker nam tako veleva nacionalni instinkt, temveč tudi zato, ker zahtevamo za naš slovenski rod soodloču-^očo pravico pri vodstvu Jugoslavije, ki je ravno tako naša last, kakor je last Stbov in Hrvatov. Prepričani smo da je konsolidacija prilik v naši domovini mogoča le v režimu državljanskih svoboščin in radi smo zavezniki ter sodelavci vsem onim konstruktivnem silam v našem celokupnem narodu, ki bodo morale izgraditi in nositi novo politiko Jugoslavije v duhu ne le politične, temveč tudi socialne in gospodarske demokracije. Vse svoje sile bomo zastavili, da se splošna načela svobode, politične ravnopravnosti in upoštevanja narod- Sovjetska unija lice trgovinskih stllcov Fegsfanfa i, Rolsjarff© zaključena, pričetek posvetovanj z Jaftonsfeo, vodja nemške delegacije se je vrnil v Berlin urejuje političnih vprašani, temveč Mmo gospodarska. Pričakujejo, da bo pogodba uredila predvsem vprašanje ladijskega prometa med sovjetsko Rusijo in Bolgarijo in da bo sovjetska Rusija prevzel* velik del bolgarskega izvoza. Sedaj so se začela tudi med sovjetsko Rusijo in Japonsko pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Pričakovati je, d* bodo pogajanja trajala prccej časa. Vendar se Japonska trudi na vse načine, da jih pospeši, ker v kratkem poteče trgovinska pogodba med Zedinjenimi državami in Japonsko ter mora zato Japonska po izjavah odgovornih japonskih politikov iskati novih trgovinskih zvez. V zvezi * japonsko-sov*-jetskimi pogajanji je pomembno poročilo iz Tokia, da je japonska vlada izročila danes sovjetskemu poslaniku Smetaninu ček za 5,800000 jenov kot obrok (1,400.000 dolarjev) za odkup zapadno-kitajake železnice. Vodja nemške trgovinske delegacije d*. Ritter je predvčerajšnjim iz Moskve odpotoval v Berlin. Večina ostalih članov dele-gacije je ostala ▼ Moskvi. Trgovinska pogajanfa med Anglijo ln Grčijo London, 5. jan. br. Pred dnevi je odpotoval ▼ London grški trg. mm.Sedaj je odpotoval \% Aten za njim še finančni minister. V Londonu se bodo ▼ kratkem pričela pomembna pogajanja za novo ureditev trgovinskih in finančnih odnošajev med Veliko Britanijo in Grčija ne volje uveljavijo tudi v notranjem ustroju bodoče slovenske avtonomne edinice. Upravičeno smatramo, da se organizacija te edinice ne more izvršiti brez nas in našega sodelovanja. Ali ni to dovolj načelnega in delovnega programa za vse napredne ljudi? Ali izvedba tega programa ni vredna, da izročimo pozabljenju nesoglasja, osebne soore in taktična nasprotstva, da pridemo preko malih političnih ra-čunar.iev na dnevni red in povežemo svoje vrste? Po preureditvi države, po volitvah bo pred vse današnje stranke postavljeno vprašanje politično-strankarske reorganizacije v vsej državi. Nove razmere bodo zahtevale nove rešitve. Tudi napredni in nacionalni Slo-veici bomo pck!:cani, da rečemo svojo besedo. Gotovo se ne bomo odločili za izolacijo. Problemi naše ožje domovine, borbe, ki jih bomo morali voditi na domačih tleh, nam ne bodo zameglili pogleda na našo državo in gotovo bomo našli svoj prostor v fronti napredne in demokratske vsedržavne politične organizacije, ki bo zvesto čuvala jugoslovenske narodno in državno miseL .->>*#■ »»si NAŠA M£¥THALNCre~(»se m^o-pe preizkušnje, da bi se izognili večjim nevarnostim. ;ih reveiev. ki ne bodo prepuščeni sami svoji težki usodi, čim toplejša na- pram vsaki humani in plemeniti cesti v njihovo korist. S tem da dokažemo sočutje ob nesreči svojih bližnjih in ljubezen napram soljudem bomo okre-niii skupno moralno moč našega naroda v današnjem času ter dobili vedrej-je poglede na bodočnost. V tej želji je potrebno, da se akcijski odbor za zimsko pomoč, ki obstoji v Beogradu, razširi in tako razširjen prevzame skrb za reveže v vseh naših mestih. Odboru bo dana ta možnost, ako se v vseh naših mestih ustanove odbori za zimsko pomoč, ki bodo z akcijskim odborom za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije v Beogradu stopili v zvezo, da bi se ta široka in plemenita akcija za podpiranje siromakov lahko čim boljše in čim širše izvedla Naj nam pomaga Bog pri tem stremljenju. OLGA enifice ade Nemčije Pomen Goerlngovega imenovanja za diktatorja vsega nemškega vojnega gospodarstva Berlin, 5. 1an. AA. (DNB). Nemški listi prinašajo na uglednem mestu in pod velikimi naslov, poročila Ln komentarje o združitvi vsega nemškega gospodarstva v rokah glavnih voci teljev. Listi poudarjajo, da je ta ukzep zasiuga maršala Goiinga in njegovih gospodarskih sodelavcev, ki bodo gledali, da se ta enotnost v gospodarstvu kar najučinkov.teje izvede. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi med drugim da je združitev vseh nemških gospodarskih sil v rokah maršala Goiinga dokaz neomaj ne volje do zmage »ReUiner Borsen Zeitung« piše v istem smislu. London, 5. jan. br. »Times« je danes objavil daljši komentar o najnovejših nemških ukrepih za dokončno organizacijo vojnega gospodarstva v Nemčiji. List izraž3 mnenje, da je b 1 ravno maršal Goring oni. ki je še pred kratkim poudarjal, da bo zavezniška blokada oorezuspešena, a sedaj mu je bila morda prav zaradi tega poverjena najtežja naloga, kar jih Nemčijo še čaka da dejansko izvrši svoje napovedi glede blokade. Maršal Goring je bil imenovan za diktatorja vsega nemškega vojnega gospodarstva. Nobenega dvoma ne more biti, pravi »Times«, da povzroča finančno vprašanje narodnosocialistični vladi v Berlinu največje skrb.. Na eni strani se množe težave, na drugi strani se nemškemu narodu nalagajo vedno večja bremena. Razumljivo je, če se posamezni narodnosocialistični voditelji sedaj skušajo osvoboditi odgovor- nosti za razpoloženje, ki ga bodo morala taka bremena ustvariti med narodom. Treba je bilo najti moža. ki bi bil sposoben in voljan, da prevzame tako odgovornost. In to je bil zopet Goring. Nobenega dvoma ni, da je položaj, spričo katerega so b li v Nemčiji taki ukrepi potrebni, v veliki meri posledica angleške in francoske blokade. List opozarja nato na podatke, ki j b je pred kratkim objavil ameriški gospodarski izvedenec profesor Hoper, po katerih se je zaradi blokade nemški uvoz že zmanjšal za 45"/». Nazadovanje nemškega zunanjega trgovinskega prometa se je med tem še stop njevalo, ker sta Anglija .n Francija onemogočili tudi vsak nemški izvoz po morju V dveh ali treh mescih se bodo pokazale tudi posledice težav, ki so nastale v nemškem blagovnem prometu z Balkanom Normalno je Nemčija uvažala žito, ž vino in razne surovine z Balkana po morju Morske poti 90 zaprte, sedaj je še Dunav zamrznjen, železniški promet v Srednji Evropi pa je že itak preobremenjen Vprašanje je, kako bodo Nemci uredili svoj trgov nski promet z balkanskimi državami, ko se morajo že sedaj boriti s tako silnimi prometnimi ovirami. Kot poslednji faktor v nemški zunanji trgovin, se je pojavila Sovjetska Rusija, toda še preden se je z njo sploh pričela kakšna zmenjava blaga. so tudi tu prometna vprašanja zajezila od vsega početka vsak možni razvoj gospodarskih odnošajev med obema najnovejšima sosedama. trsovi mornarico Ukrep angleške vlade za čjan uspešnejše nadaljevanje vojne London, 5 jan. s. (Reuter). Minister za trgovinsko mornarico sir John Guilmore je sprejel včeraj zastopnike nagleškib ladijskih družb ter jim sporočil, da prevzame angleška vlada s 1. februarjem kontrolo nad vso angleško trgovinsko mornar! co. Vlada bo vsaki ladji odslej predpisala tovor, ki ga mora voziti, kakor tudi pat, ki se je mora držati. 2e pretekli mesec je vlada rekviriraia nekaj trgovinskih lad j za prevoz žita iz Kanade v Anglijo Tudi novi ukrep, ki je imel predhodnika že v sličnem ukrepu v svetovni vejni, ima namen. da zasigura nemoteno in čim b ij enotno dobavo vseh potrebščin za čim uspešnejše nadaljevanje vojne. Lastniki ladij bodo še nadalje morali nesiti stroške za vzdrževanje ladij in za plačilo posadk, angleška vlada pa bo prevzela samo izgubo ali dobiček, ki bo nastal radi sprememb v prevozu tovorov in poti V Bostonu zaplenjen nemški parnik New York, 5. jan. s. (Reuter) Amerižke oblasti so zaplenile nemški parnik »Paulin Friedrich« (4700 ton), ki se je zatekel v luko v Bostonu. Parnik ima na krovu petroleja v vrednosti enega milijona dolarjev. Zaplenitev je v zvezi s tožbo za odškodnino, ki jo je vložil proti lastnikom neki bivši ladijski častnik. Brazilski protest v Parizu New Vork, 5 jan br Francoske kontrolne oblasti so pred kratkim v evropskih vodah zaplenile 20 vreč pošte na brazilskem pam ku »Almirante Alexandrina« Zaradi teg aje brazilska vlada danes po diplomatski poti protestirala v Parizu Obče so izzvale zadnje zaplembe amerlSke pošte, ki prihaja v Evropo, nezadovoljstvo na vsem ameriškem kontinentu. Kakor je znano, je tudi vlada Zedinjenih držav is protestirala v Londonu zaradi takega postopanja Angleška vlada na protest še ni odgovorila. »Washington Post« opozarja v zvezi s tem, da so ameriške države nevtralne in da se nikakor ne nameravajo odreči svojih pravic. Ameriški interesi na svobodnem poštnem prometu iz Evrope so bili ponovno prekršeni in ameriške države bodo morale najti način in sredstva, da bo za-plenjevanje njihove pošte prenehalo. U&egSl nemški ladji Ne\v York, 5. jan. s (Reuter) Nemška 1200tonska parnika »Quito« in »Bogota«. ki sta se od septembra dalje nahajala v ekvadorski lulci Gvajaquil, sta iz luke pobegnila Južnoafriški ukrepi proti Nemčiji Capetcwn, 5. jan. s. (Reuter) Južnoafriška vlada je z dvema proklamacijama objavila danes ":va gospodarska ukrepa proti Nemčiji. »rva proklamacija navaja seznam tvrdk v nevtralnih državah, ki jih je treba smatrati kot sovražne, druga pa predpisuje preiskavo vseh nevtralnih ladij, ki prihajajo iz nemških luk „Afax" in „AchilSestt zopet odplula Montevideo. 5 jan. s. (Reuter). Angleški križarlci »Ajax« In »Achilles« sta danes zjutraj zopet odpluli iz Montevidea. oziroma Buenos Airesa. Spomladi nemška ofenziva Angleži pričakujejo, da se bodo veliki nemški napadi na suhem, na morju in v zraku pričeli že v zj>dnji spomladi Chicago, 5. januarja. A A. (Reuter). Na sestanku čikaškega združenja za zunanjepolitična vprašanja je govoril kot gost britanski veleposlanik lord Lotiran. Med drugim je izjavil, da bo sovražnik Velike Britanije in Francije pomladi ^ačel z veliko ofenzivo istočasno na kopnem na morju in v zraku ter izrazil tudi prepričanje, da bosta Velika Britan.ja in Francija vzdržab ta naval Po njegovem mneniu računa pri tanski narod s strahovito u» ogorčeno bor bo katere izid bo odločilen za ves člove &.' rod V nadaljnjem svojem izvajanju je lord Lothian poudaril da je glavna in temeljna sila Velike Britanije njena premoč na morju, ki jo bo še povečala. Veleposlanik je nato najpohvalneje govoril o francoski vojski ter izrazi! prepričanje. da mo mogla kljubovati nasprotniku. Navedel je tudi glavne vzroke, ki so pri silili Veliko Britanijo da je prijela za orožje Ista načela, ki so Veliko Britanijo prisilila. da je napovedala 1. septembra vojno Nemčiji, silijo Veliko Britanijo m Francijo da izkažeta vso pomoč tud> Finski, ki se junaško bori za svojo svobodo V interesu miru in napredka evropskih držav v okviru splošnega «vetcvnega sodelovanja je treba, da se združijo čim tesneje evropske države v neke vrste vseevropsko federacijo Preosnova angleške vlade London, 5. januarja. AA. Reuter. Vojni minister Hore Belisha in propagandni minister Mc Milen sta podala ostavko. Za vojnega ministra je imenovan dosedanji trgovinski minister Stanley, za trgovinskega ministra sir Androvv Duncan, za propagandnega ministra pa sir John Blmlt Angleška letala nad Nemčijo London, 5. januarja AA (Reuter). Letalsko ministrstvo poroča. Britanska leta Is so snoči izvedla polet nad severnozapa-dno Nemčijo m običajne patrolne oglede nad nemškimi hidroplanskimi oporišči na Helgolandu in okoliških otokih Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča Državni uradniki in draginja v Angliji London, 5. jan. br. Včeraj je bila pri finančnem ministrstvu siru Johnu Simonu de-putacija državnih uradnikov ki je zahtevala za vse uradništvo zvišanje plač zaradi draginje, ki je nastala v Angliji, odkar se je pričela vojna Minister je obljubil, ds bodo plače povišane če se bo draginja fut stopnjevala Vsako avtomatično povišanje plač v sorazmerju z naraščajočimi cenam' blaga pa bi moglo v danem primeru povzročiti inflacijo. Nemško In francosko vojno poročilo Berlin, 5. jan br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo: Na zapadni fronti je bilo te malo, na nekaterih točkah nekol.kD živahnejšega topniškega delovanja. Izvidniški poleti nemškega letalstva nad Veliko Britanijo in Francijo so se po načrtu nadaljevali Pariz. 5. jan br. Vrhovno poveljstvo fran coske vojske je davi objavilo naslednie 247. vojno poročilo: V pretekli noči so bile le ponekod ns delu izvidniške čete z obeh &ttam Pierlot sestavlja novo belgijsko vlado Bruselj, 5. jan. br. Dane« je končno prišlo do že dolgo napovedane ostavke Pler-lotovega kabineta, ki naj bi jo nadomestila nova vlada narodnega edinstva. Ministrski predsednik Pierlot je bil danes dopoldne na dvoru v avdienci ter je krapu predložil kolektvno ostavko vlade. Kralj je na ostavko pristal, a hkratu je poveril mandat za sestavo novega kabineta spet dosedanjemu ministrskemu predsedniku Pierlotu. Ko je Pierlot zapustil dvor, je novinarjem lzjav.1 da namerava krizo vlade likvidirati v najkrajšem času. Kakor zatrju-jo poučeni politični krogi, je že doseže sporazum med vodstvi katoliške, liberalne n socialne stranke Vlada je že sestavljena Bruselj, 5. Januarja. AA. Havas. Pierlot Je sestavil novo vlado. Zunanje ministrstvo jo prevzel dosedanji zunanji minister Spaak. Pogreb v Belgiji padlega angleškega pilota Bruselj, 5. jan. s. (Reuter). Danes je bil v Liegeu z vsemi vojaškimi častni pokopan angleški letalec, ki je pred dnevi s padalom skočil iz poškodovanega angleškega letala ter se pri tem ubil. Ostala dva angleška letalca bosta v Belgiji nternlra-na, čim bosta zapustila bolnišnico, kjer se sedaj nahajata. Vojna na Kitajskem CungKing, 5. januar;a. AA. (DNB). Zastopnik kitajskih vojaških oblasti je časnikarjem dejal, da so Japonci s svojo nedavno nameravano ofenzivo na kvantun-škem bojišču dož veli popoln poraz. Japonske čete fo tz=ru'bi'e nad 11.000 iju-fl. tako da jiim je praktično nemogoče prodirati dalje v "»meri proti severu. Glede položaja na bojišču je kitajski zastopnk potrdil, da se je japonsk m Č3-tam, kl so dobile znatno pomol, posrečilo okoli novega leta zavzeti mesti Jam-sov ln Fančenjr 45 km severovzhodne od Neninga zdaj divjajo težki boji. Vrž n gorsk prelaz Kunlukvan severovzh-vno «1 Clutanga, m katerega so v tedn'h dlv/a'1 ogorčeni boji. In ki je trikrat menjal grrepodarja, je zdaj spet v rokah Kitajcev. Neprestani potisni sunki po turških pokrajinah Nove sunke so čutili od Egejskega do črnega morja Ankaraf 5. jan. a. (Reuter). Danes so se v Turč ji pcnovUi potresni sunki in občutili so jih tudi v pokra jnah, ki doslej po potresu niso bile prizadete. Kolikor je doslej znano, novi sunki niso povi. oč li vel ke škode. Potresne sunke so občutili vse od Smirne ob otali Egejskega morja pa do Samsuna in Kcresunda ob Črnem morju. Najmočnejši so bili sunki zopet pft mestu Josgad vzhodno od Ankare in j Turčiji prestopil bregove ter povzro-Jtt velike poplave. Del mesta Diarbekr jc deloma pod vodo. Človeških žirtev doslej d bilo. Turška vlada je prejela 200 šotorov, ki jih je poslala angleška vojska iz Egipta. V Londonu je bil osnovan peseben angle-ško-turški komite za pomoč žrtvam potresa in poplav v Turčiji. Iz inozemstva prihaja za žrtve potresa pri Pergamonu v zapadni Mali Aziji. Po Se vedne pomoč. Afgansk. kralj je n?ka-mnesiju potresnih strokovnjakov bodo tra- zal tu raki viadi 2.000 angleških funtov, jali potresni sunki šest mescev, preden se bo zemlja popolnoma umirila. Kakor naknadno javljajo, je pri strahovitem potresu v Erzngjanu ušlo iz tamkajšnje kaznilnice 50 kaznjencev. Niso pa ae potem poslužUi prilike za beg. temveč so sami od seoe pomagali pri reševalnih delih. Turška vlada J-h bo sedaj najbrže vse pomilostila. Sedaj je še tudi Tigris v južnovzhodni avstralska vlada pa 10.000 funtov. Kaznjenci rešili tisoč žensk in otrok AnKaraf 5. jan. s. (Reuter). Turška vlada je predložila parlamentu predlog o pomilostitvi 50 kaznjencev, ki so se izkazali pr, reševalnih delih pri potresni katastrofi v Ersindjanu. Kaznjenci so rešili v mestu izpod razvalin nad 1000 žensk in otrok. Stalin proti vojaški zvezi z Nemčijo? London. 5 jan j (Reuter) Vojaški do pisnik angleškega lista »\orkshire Post« pi še. da trdijo v angleških diplomatskih km gih. da nasprotno z vestmi o bodočem tes nejsein vojaškem sodelovanju med Sovjet sko unijo in Nemčijo Stalin odločno odkla njs podpis kakršnekoh vojaške zveze z Nemčijo Stalin ne bn trpel da bi sedanj-položaj sovjetskih armad na Finskem ka korkoli vplival na njegovo politiko An^le šk1 vojaMci dopisnik dodaia svojim tnfor macijam. da je bi' zadnj1 čas nem^ko-sov jetski pakt samo toliko razširjen da sme Nemčija izvesti neke akcije s katerimi b' dosegla popolnejšo izolacij« Finske z mor ske strani Nemčija se po besedilu pakta sme samo toliko vmešavati v sedanji sovjet sko-finskt spor da prepreči izkrcanje kate rihkoli tujih prostovoljskih čet v skandinavskih pristaniščih Dopisnik *Yorkshire Post« jc prepričan da bo Nemčija svoje akcije izvajal« strogo v teh mejah Zakon za zaščito države na Irskem Dublln, 5. Jan. s. (Reuter). Tako spodnja zbornica kakor tudi senat sta sedaj odobrila oba nova irska zakona za zaščite države. Danes je podpisal zakon tud že irski predsednik dr Hey Zakona pa bosta predložena še vrhovnemu sodišču, da ugotovi če sta v Bkladu z irsko ustavo. Trenutno se nahaja v zaporu okoli 20 članov »irske republikanske armade« Mislijo, da bodo ti kot prv; internirani po novem zakonu. Varnostni ukrepi v Afganistanu Kafl"o, 5. jan. s. (Reuter). Tukajšnji afganski poslanik je novinarjem potrdil, da Je afganska vlada podvzela gotove varnostne ukrepe. Dejal je, da je Afganistan v najboljših odnošajih z Anglijo in Franc -coj, da pa to Se ne pomeni preloma s Sovjetsko Rusijo. Napovedal je dalje, da se bc v kratkem sestala konferenca zastopnikov Turčije, Irana. Iraka in Afganistana, da prouči mednarodni položaj, zlasti z oz.rom na Bližnji vzhod. Bsžič v Beogradu Beograd, 5. jan. p Beograd je v predbo-žičnem razpoloženju Ulice sc po'ne občinstva, ki obiskuje trgovine da zaključi poslednje priprave za piaznuvanjr pravos'av-nega božiča Po snočnj' sen ministrskega sveta je zavladala v političnem pogledu popolna tišina Večina članov vlade bo preži-| veia božične praznike izven Beograda. Del I ministrov je odpotoval v Slovenijo, po ve-| čini na Bled. kjer bode preživeli praznike, i med njimi tudi minister pravde dr. Mar-I kovic in notranji minister Mihaldžič. Zopet ! drugi ministri bedo čez praznike v sv^ih i volilnih okrajih odnrsuo na svojih domo-; vih Člani vlade se bodo vrnili v Beograd ; na tretji dan božičnih praznikov, dne 9. j januarja Kava v Italiji zopet v prometu Rim, 5. Jan. br. Korparac jsko ministrstvo. je danes objavUo ukrepe, po katerih bo v Italiji v kratkem spet omogočen komzum kave, ki je bila v zadnjih mescih povsem izločena iz prometa. Kcmjm bo raclonlran in uvedene bodo posebne karte za živila, ki bedo zaenkrat veljale le za kavo. Glede na povečani italijanski izvoz, posebno v južnoamer'8ke države, je b:la Italija prisiljena povečati uvoe brazilske kave. Poleg- tega so se povečale tudi zaloge abes'nflke kave. Ministrstvo je odredilo, da se morajo te zaloge sedaj sorazmerno enako raze e'ti na vse kraje v državi, tako da bo slehern' kenzument na ossovi svoje karte pričel do one količine btega, do katere bo upravičen. Kavo bodo pre-ipmaJe budi kavarne, točilnice, In dragi lokali, kl Je pa ne bodo smeT' prodajati drugače kakor v predelan' Obliki. Nove karte bofo med kenzumente razdeljene v času od 17. do 25. iamrcrja. Krnzum kave bo racieniran s 11. februarjem v lokalih pa bo neomejen od 10. februarja dalje. izgti dsfesickis sres Petrinja. 5. jan. o. V nekem gozJu prt Glini so zsledili lovci lisičjo jaimo. Ko so jo ookopali. so na^li v njej trupelce moškega deteta, starega, približno 9 mesecev Na prscean košu trupel ca je b;la zagrizena luknja ter srce izjedeno. Domnevajo. da so lisice našle nekje živega ali že mrtvega otioKa ter ga nato zavlekle v svojo jamo, kier so mu mlade lLsice iz-gTizIe srce. O najdbi so obvestili oblasti, j ki so uvedle preiskavo, od kod bi tU o de-| te. ker v tem okraju ni bilo nobene pri-1 jave o kakem pogrešanem otroku. Veleblagovnice na Hrvatskem prepovedale Zagreb, 5. ;an. o. Danaiinje »Narodno novine« objavljajo banovo uredbo. M prepoveduje na področju be.novine Hrvatska snovanje velikih blagovnic. Ljubezenski pav pod vlakom Zagreb, 5. jan. o. V pretekli noii sta. na Borongajski cesti priila 26-ietni delaveo Anirsj Jurijec n njegova prijateljica Angela Sodezžnik pod vlak ,ko sta šla preko železniške proge. Jurijecu je cctrgulo temo nogo ter je kmalu po prevozu v bolni£n!co umrl zaradi velike Izguse krvi. Angela Sodeižnikova pa je bila le lažjo ranjena. Snežni zameti v Dalmaciji Split, 5. jan. o Od včeraj pada po vsem dalmatinskem Zagorju gret sneg, ki močno ovira avtobusni promet. Zaradi snežnih žametov je prekuren avtobusni promet med dalmatinskim Zagorjem ter ostalimi kraji Dalmacije, kakor tudi z Bočno in Hercegovino. Iz meščansko-šolske službe Beograd, 5. jan p. Premeščena sta na prošnjo učitelj meščanske šole v Slovenski Bistrici Ferdo Vigele, na meščansko šo'o v Veliki Kikindi in učitelj I. mešane mo"ke meščanske šole v Ljubljani Bratislav Janko-vič, za upravitelja meščanske šole v Sala-su. Be£gijsko-£rancoska trgovinska pogajanja Bruselj, 5. jan. br. Davi je belgijska trgovinska delegacija znova odpotovala v Pariz, da zaključi pogajanja za novo trgovinsko jiogodbo, ki so bila tik pred božičem prekinjena. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno in megleno, v primorskih krajih dež. v notranjosti države sneg, na ssveru bo temperatura nekol ko pad £, v primorju in južnih krajih pa M dvignila.