ŽITNA SKUPNOST LJUBUANA PREDLAGA
Prizadeti peki
Pred kratkim je vodstvo žitne skupnostj Ljubljane seznanilo republiški IS, zvezo sindikalov Slovenije, republiško gospodarsko zbornico, izvršne svete sknpščin slovenskih občin in izvršni svet skupščine mesta Ljubljane. z aktualnimi problemi pekarstva v naši tepubliki. Informacija zlasti poudarja, da se problcraatika cen kruha v zadn.jih letih Ie redkokdaj pojavlja kot vprašanje obstoja in razvoja pekarske dejavnosti. Kruh je po tej »sodbi« še vedno obravnavan zgolj s potrošnišks-^a vidika, torej kot dob-rina, s katero skušamo zadovoljiti življenjsko raven prebivalstva, zato naj bi imele cene vseskozi politični prizvok. Vsakoletna ko-rektura cen kruha, pa naj bi po informaciji žitne skupnosti, pred-stavl.jala le oblikovanje cen na osnovi podatkov (podražitev) v prejšnjem letu, brez ustreznih rešitev v nadaljnjem tazvoju de.javnosti, kakovosti in obsegn zadovoljevan.ja potreb občanov. Pri tem naj bi bila najbolj sporna, vselej odpi-ta vprašan.ja po-gojev dela (predvsem nočno delo), možne rasti produktivnosti, osebnih dohodkov, strokovnih kadrov itd.
Usklajevanje interesov proiz-vajalcev in potrošnikov pri pe-karskih proizvodih, sodi v pri-stojnost občine — politika ob-likovanja oen osnovnih vrst kruha je v njihovih rokah, stro-kovno-analitično ocenjevanje dokumentaci.ie o cenah kraha, pa so občine prepustile zavodu SRS za cene. Ker so pri obli-kovanju cen prevladovali ti kri-teri.ji, so pekarske organizaei.ie združenega dela stalno v teža-vah, tako da med ostalim ni-ma.io niti najnujne.jših Iastnih sredstev za uresničitev mini-malnih (prepotrebnih> razvo.i-nih načrtov. Delni razvoj ie bil dosežen z združevanjem TOZD pekarstva in mlinarstva, pri če-mer so združena sredstva us-merjena predvsem v razvoj pe-karstva, na račun zaostajanja razvoja mlinarstva. Pri tem velja opozoriti tudi na reševa-nje problematike proizvodnih ztnogljivosti. Izkušnje indu-strijskih pekarn namreč kaže-jo ria bo treba večji del opre-me zamenjati najkasneje v še-stih ali osmih letih, prfrvozni park pa še prej. Velika večja pa je zadrega zavoljo neureje-nih   cen   osnovnih   vrst   kruha.
Za osnovne (standardne) vrste kruha, med katere sodijo črni kruh — tip !000, polčrni — tip 800, polbeli ~ tip 600 in beli — tip 400, velja strog nad-zor nad njihovimi cenami, med-tem pa za oblikovanje poseb-nih   vrst   kruha   (specialni   —
po načinu izdelave ali z dodat-ki), načeloma veljajo tržni po-goji, vendar so tudi te cene evidentirane pri občinah. Pe-karske organizacije združene-ga dela so pred leti sklenile sa-moupravni sporazum o obliko-vanju maloprodajnih cen kruha v okviru republiške gospodar-ske zbornice. Zadnje popravke, podražitve cen osnovnih vrst kruha, so udeleženci sporazu-raa opravili julija 1974, danes, ko so se znašli v izredno tež-kem gospodarskem položaju pa predvsem opozarjajo na to, da so se podražitve tako imenova-nih kaJkulativnih elementov, ki vplivajo na cene kruha v dveh letih (razna goriva, maziva, elektrika, dajatve, storitve, prevozi, življenjski stroški itd.), gibljejo že pri kakih 40 odstot-kih.
Spričo teh in vrste drugih razlogov, je ljubljanska žitna skupnost kot asociacija žitno-predelovalne, testeninarske, pe-karske in konditorske indu-strije ter proizvajalcev žitaric, pripravila gradivo o stanju te dejavnosti na podlagi rezulta-tov poslovanja po zakijučnih računih za leto 1975. O eko-nomskem položaju pekarstva je najprej razpravljal zbor de-legatov te panoge in opozoril, da je potrebno nadaljevati s prizadevanji za dvig produktiv-nosti in ekonomičnosti poslo-vanja, hkrati pa s sprememba-mi cen nadomestiti izpadli do-hodek. Omenimo naj samo, da
je po lanskih zaključnih raču-nih več TOZD pekarstva izka-zovalo poslovno izgubo, prav tako pa tudi pekarska dejav-nost enega izraed komibinatov (2ito Ljubljana, Intes Maribor, Mlinotest Ajdovščina in Merx Celje). Sicer pa minimalni osta-nek dohodka teh delovnih or-ganizacij bremenijo še ostale obveznosti, in to skoraj v vi-šini izkazanega dohodka. Skupna sredstva ostanka do-hodka in amortizacije nad predpisano stopnjo vseh TOZD omenjenih kombinatov (12,6 milijonov dinarjev) pa ne zado-ščajo komaj za postavitev manjše pekarne s statičnimi pečmi. Samo zamenjava ene krušne-pečne linije z vsemi po-trebnimi napravami z zmoglji-vostjo pokrivanja potreb obča-nov po kruhu (do 25.000 pre-bivalcev) velja več kot 6 mi-lijonov din, nova pekarna za potrebe 40.000 občanov pa sta-ne preko 18 milijonov dinar-jev!
Naj bo kakorkoli že, dejstvo je, da ima podražitev kruha običajno velik odmev v jav-nosti. Peki pa sodijo, da ima ta podražitev sicer določen vpliv na povečanje življenjskih stroškov, vendar ne tak kot bi morda mislili. Po statističnih podatkih.naj bi bil kruh v živ-ljenjskih stroških potrošnika udeležen komaj z 2 odstotkoma, to pa je na repu lestvice živil, da ne omenjamo ostalih stro-škov (obleka, obutev ipd.)
V žitni skupnosti Ljubljane menijo, da podobne ugotovitve glede ekonomskega položaja, problemov proizvodnje in pre-skrbe s kruhom, ne veljajo zgolj za pekarstvo širšega ljub-ljanskega območja, v največji meri pa petih ljubljanskih ob-čin. marveč v dobršni meri tu-di za vso slovensko in jugo-slovansko pekarsko industrijo. Zaradi takega stanja predlaga skupnost takojšnjo spremembo cen osnovnih vrst kruha za 0,80   dinarjev.   Podražitev   kru-
ha je po mnenju predstavnf-kov skupnosti nujna, saj so dosedaj pekarske organizacije pokrivale izgubo pri osnovnih vrstah kruha z dohodkom pri posebnih vrstah kruha oziro-ma peciva, ki pa v strukturi proizvodnje predstavljajo le okoli 1/3 celotne proizvodnje pekarstva. Preostali del izpada dohodka naj bi pekarske or-ganizacije v Ljubljani in dru-god krile z večjo produktivno-stjo dela in ekonomičnostjo po-slovanja. Obenem s tem pa ljubljanska žitna skupnost predlaga čimprejšnjo uskladi-tev razvojnih programov pe-karskih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skup. nosti ter takšno oblikova-nje bodoče politike cen kruha, ki bi zagotovila uresničitev teh programov. S tem pa bi se pekarske organizacije, med nji-mi tudi organizacije v Centru in predvsem žito, dokopali do prepotrebne akumulacije.
I. V.