slovenska Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata; Al' dneva ne pove nobena prat'ka. F. Prešeren LETNIK XXXVIII - VOLUME XXXVIII NOVEMBER 1987 Št. 11 - No. 11 Dolgoletni urednik Slovenske Države je umrl... + VLADIMIR MAUKO 77-9-7927 do 22-11-1987 Rojen je bil v vasi Vitomarici, fara sv.Andraž v Slovenskih Goricah. Oče je bil trgovec, mati pa učiteljica. Po končani osnovni šoli je šel v Maribor, kjer je ob vdoru Nemcev obiskoval učiteljišče. Umaknil se je v Ljubljano, kjer je iz iste šole diplomiral. Zvest načelom, ki jih je dobil v dijaški organizaciji Slovenske Dijaške Zveze, se je med vojno opredelil za vrste po nadškofu Jegliču v Celju opisane "Kristusove Fronte". Ob koncu vojne se je umaknil v tujino in po neštetih zapletljajih emigriral v Kanado. Tu je opravil enoletni državni "contract" dela v gozdu, nato se preselil v Toronto, kjer je ostal do smrti. Poleg garanja v kanadskih etničnih organizacijah in pri Maltskih Vitezih, ki so opisani po bolj kompetetnih osebnostih kot smo mi, je bil duša in neugnan idealist in garač med neštetimi slovenskimi organizacijami: Ustanovitelj Slovenske Narodne Zveze, urednik Mesečnika Slovenska Država po upokojitvi prvega urednika g.Mirka Geratiča. Z majhnimi pred-sledki je bil urednik tega časopisa, neustrašenega oznan-jevalca ideje slovenske suverenosti, nad 27 let. Bil je član Slovenskega Državnega Gibanja, član Slovensko-Kanad-skega Sveta, član Slovenskega Research Centra, v okrilju katerega je tehnično in finančno pomagal izdati tri knjige o Slovencih, soustanovitelj Hranilnice in Posojilnice Janeza Evangelista Kreka, da omenimo najvažnejše. Umrl je na posledici srčne kapi mesece po težki bolezni ponovne možganske kapi, ki mu je odvezala dar govora. Vladimir Mauko ni bil politik in ni stremel po političnih položajih. Njegova naravna umetniška sposobnost (bil je odličen risar in slikar) ga je nagnila, da se je oprijel uredništva SD z veliko ljubeznijo. Od tega dela ni imel nobenih gmotnih koristi; le skrbi, težave in še stroške. Njegov impulsivni zagon v to delo je bil vzrok, da ga Slovenci dostikrat niso razumeli in niso znali ceniti njegovih dobrih namenov. Toliko bolj so pa njegovo delo cenili Kanadski oblastniki in predstavniki etničnih skupin. To se je pokazalo tudi, ko se je veliko število teh predstavnikov prišlo od njega posloviti na dan pogreba. Vladimir Mauko, garač in idealist, ni dočakal uresničenja svojih idealov, mnogo je pa pripomogel k dejstvu, da danes Slovenci ob potrebi suverene slovenske države razpravljajo po celem svetu. Uredništvo SD izraža njegovima sinovoma, njegovi sestri in ostalim sorodnikom globoko sožalje v prepričanju, da njegovo nesebično in plemenito delo za slovenski narod ni Dilo zastonj. Bog mu bodi milostijiv plačnik! Uredništvo S.D. Poslovilne besede g.Ludvika Jamnika pri odprtem grobu: Žalujoči: sinova:Matjaž in Andrej sestra Santa z možem Daretom in družino, prij atelj i! Ob odprtem se poslavljamo od pokojnega Vladimirja Mauka, očeta, učitelja in dolgoletnega urednika lista SLOVENSKA DRŽAVA, glasnika slovenske državnosti, osebne in narodne svobode. Le prerado se zgodi v življenju, da sodimo človeka v naglici, zato večkrat enostransko, opirajoč te nagle sodbe na človeške pomankljivosti, spodrsljaje. In kdo je brez njih? Preobrnimo to že nekako ustaljeno, udomačeno ravnanje in skušajmo pravilno razčleniti in s tem doumeti pokojnikovo življenje, sodbo pa prepustimo Bogu in zanamcem. Vztrajnost, požrtvovalnost, idealizem! To so v kratkem pokojnikove odlične poteze, katerih se je držal vse življenje. In kje jih je dobil in s trdnim prepričanjem osvojil? odgovor na to vprašanje pa nam pove sledeči slovenski zgodovinski dogodek: Dne 14. oktobra 1939. leta--nekaj tednov potem, ko sta dve evropski velesili, ena iz zahoda, druga iz vzhoda, napadli, razdejali in razdelili poljsko državo, in ko smo takrat tudi Slovenci v strahu prisluhnili grmenju bombnikov,tankov in topov --, se je v Mariboru, na grobu slovenskega in narodnega voditelja ANTONA MARTINA SLOMSKA, v navzočnosti takratnega mariborskega škofa dr.Tomažiča, vršila veličastna manifestacija. Štiristo delegatov na novo ustanovljene katoliške dijaške organizacije, Slovenske dijaške zveze, katere duhovni vodja je bil umorjeni univerzitetni profesor dr. Lambert Ehrlich, izbranih iz vseh srednjih šol Slovenije, je položilo slovesno obljubo, znano pod imenom Slomškova prisega:braniti slovenske narodne vrednote, pomembno izražene v glasu: Bog-,Narod-»Država-! Eden izmed de]^e^Š^ov pri tej prisegi je bil predsednik, imenovan tudi glavar, Slovenske dijaške zveze na mariborskem učiteljišču pokojni Vladimir Mauko. Skozi dolgih 48 let je pokojni Vladimir ostal zvest tej prisegi. Prisega mu je bila v mislih in na utrujenih ustih še zadjne tedne življenja. V tem slovenskem zgodovinskem dogodku, v tej prisegi na Slomškovem grobu, je iskati pokojnikovo moč v njegovi vztrajnosti, požrtvovalnosti, in idealizmu! Druga njegova prav tako pomembna življenska odlika je bila: pomagati bližnjemu. In mnogim je pomagal. Pri tem pa ni gledal, ne vpraševal, kaj je, kdo je, kakšnega prepričanja je.....ipd. .. .Pred seboj je videl človeka, ki mu je treba pomagati. Njegova vsestranska delavnost je dalje razvidna še iz dejstva, da je bil: dolga leta predsednik Etnične tiskovne ontarijske zveze-, podpredsednik Etnične tiskovne federacije za Kanado-, nad trideset let urednik SLOVENSKE DRŽAVE-, član Malteških vitezov.... Pokojnikova življenska pot se je po božji volji stekla, končala. S svojim vsestranskim, neutrudljivim življen-skim delom si je postavil spomenik, ki ga ne bo uničila rja, ne stri čas, na katerem so vklesane njegove odlike: vztrajnost, požrtvovalnost, idealizem! Boril se je za lepšo in pravičnejšo bodočnost slovenskega naroda. Pot je nakazana, utrta, delo pa še nedokončano. Vse to pa bo mogoče doseči le v vseslovenski vztrajnosti, vseslovenski požrtvovalnosti in v vseslovenskem idealizmu! Vlado, boril si se za združitev slovenskega narodnega ozemlja za slovensko osebno in narodno svobodo, za svobodno, mednarodno priznano, državo Slovenijo, neposredno vključeno v bodočo Združeno Evropo, zdaj pa počivaj v svobodni kanadski zemlji! j /1) slovenska RZAVA Minister Ministre Subscription rates $12.00 per year $1 00 single issue Advertising 1 column x i*$4 20 1987 - 1988 _ ' . Member of Multilingual Press ' Member of Canadian Association of Ontario Multilingual Press Federation Published moothly by Slovenian National Federation of Canada 646 Euchd Avenue. Toronto. Ont M6G 2T5 SLOVENSKA DR2AVA IZHAJA ENKRAT MESEČNO GLAVNI UREDNIK: VLADIMIR MAUKO P. O. BOX 393, STATION "A", WILLOWDALE ONTARIO. CANADA M2N 5T1 UREDNIK ZA ARGENTINO: MARTIH DUH CALLE 105, No. 4311 VILLA BALLESTER, ARGENTINA Letna naročnina znata Za ZDA in Kanado $ 12. za Argentino in Braziliio po dogovoru. Anglija. Avstrija. Avstralija. Francija. Italija in druge države $12 US Po letalski pošti po dogovoru Za podpisane članke odgovarja pisec Ni nuino. da bi se avtoneva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelia We extend our deepest sympathy to the family of Vladimir Mauko and the Slovanian community. We shall remember Vladimir Mauko as a long tirne co-operator, a grand European gentleman and a close personal friend to three generations of our editorial staff. Vapaa Sana Press Ltd. North America's Finnish weekly Eulogy by Dr. J.M. Kirschbaum. It is wlth great sorrow that we teli you "Rest in Peace" After addressing the clergy and expressing the sympathy to the family and present friends, Dr. Kirschbaum spoke on behalf of the former officers of the Federation and Ontario Association of the Ethnic Press. In his eulogy he said: "It is with great sorrow that as a past president of both the Canada Federation and Ontario Association of the Ethnic Press of Ontario, I am saying the last "Good-bye" and "Rest in Peace" to a dedicated representative of the Canadian Multicultural press and a very good friend whom many ethnic editors across Canada-from Vancouver to Montreal-will deeply miss. Vladimir Mauko was for more than 30 years an example of a new Canadian who worked hard, and with great enthusiasm, for the respect and recognition not only of his own Slovenian people, but for ali ethno-cultural groups, by the Federal as well as provincial and municipal governments. During the years he was officer, secretary and president of the Ontario Association and the Canada Federation, the ethnic press became a strong link with the governments and a recognized speaker for the right plače in the Canadian community, of ali who cannot claim either Anglo-Saxon or French heritage. By memoranda, personal contacts and by books and articles the governments were made aware of the necessity to change the attitudes and to move towards real equality of ali Canadians, and finally to the policy of multiculturalism. Two books on which he cooperated,bear testimony to his contribution to the cause of the ethnocultural groups and a new Canadianism. Of course, his dedication to the Slovenian cause was also great and exemplary. He lived in this respect according to the dictum: " For God, nation and independent Slovenia". Good fight were you fighting, dear friend. May the Lord give you rest in peace and reward you for your struggle and sacrifices by fulfilling your dreams. ', . Ministry of Culture and Communications Minist6re de la Culture et des Communications 6th Floor 77 Bloor Street West Toronto, Ontario M7A 2R9 (416)965-8098 6e 6tage 77 ouest, rue Bloor Toronto. Ontario M7A 2R9 (416) 965-8098 Dear Friends, Today, we say goodbye to a dear colleague, publisher and editor, respected humanitarian, father and good friend — Vladimir Mauko. His illustrious career was one of service and dedication. He never sought the limelight for himself. And he never- stopped trying to make Ontario and Canada a better plače to live. His accomplishments are numerous. He gave generously of his tirne, energy, finances and expertise to many organizations in the Slovenian community. He was a driving force in the Ontario Multilingual Press Association and the Canada Multilingual Press Federation. As well, Mr. Mauko helped cultural groups outside his own adapt to their new homeland. He also served as a council member on the Ontario Advisory Council on Multiculturalism and Citizenship. I fondly remember his genuine personality. He had the demeanour of a gentle lamb, always courteous, charming and witty. Yet, he could get in there and fight like a tiger for what he believed in. 1 don't think Metro officials will ever forget his successful battle to establish foster homes for the aged in smaller ethnic communities. I greatly admired his ability to deal with people sensitively. As a politician, I am grateful to have learned from this old soldier. I think his example humbles us ali. My deepest sympathy to the Mauko family. Sincerely, Lily Munro Minister of Culture and Communications Ontario The Premier of Ontario Parliament Buildings Oueen s Park Toronto, Ontario M7A 1A1 November 25, 1987 I vvould like to extend my sincere condolences to our citizens of Ontario and particularly to those of Slovenian origin as we mourn the loss of a great community leader and friend. Over the years, Vladimir Mauko worked untiringly to preserve the Slovenian culture, language and traditions. His contributions to multiculturalism has been immeasurable as his role in the development of ethnic press in Canada can attest to. As one who met and spoke with Vladmir on many occasions, I can honestly say that throughout his life he exemplified outstanding qualities of commitment and vision. I therefore, join vvith you ali in remembering the good which he brought to our lives through his great humanity. David Peterson Kanadski zvezni minister za stanovanja Stewart Mclnnes je obljubil, da bo porabila vlada letos $ 1 . 7 4 m i i :i j o n a z a r a z v o j z a d r u ž n i h s t a n o v a n j . T o b o o m o g o č i 1 o g r a d i t e v Q 0 0 d o d a t n i h s t a n o v a n j..... s k i h e r ■ o t „ D o d a t n i d e n a r j e b j. 1 ci o d e i j e n z a r a d i velikega števila pisem, ki jih je dobila vlada,, k o j e s k r c i .i. a p r e d r a c u n z a z a d r u z n a s t a n o v a n j a i n t u d i z a r a d i u g o d n e g a j a v n e g a m n e n j a o zadružnih stanovanjih, kot ga je pokazalo anke-t i r a n j e o r g a n i z a c i j e G a 11 up P o 11 . Pojasnilo: Zaradi težke bolezni Urednika S.D. g.Vladimirja Maukota in iz spoštovanja do njegove želje in upanja, da bo pri decem-berski številki lahko že aktivno sodeloval, so zadnji dve številki izšle z zamudo. Prosimo naročnike za razumevanje! Uredništvo S.D. Na tisto tiho domovanje. - v kočevske temne gozdove, h kraškim jamam, v stajersko stran, -v škofjeloške Dolomite, tja za Ljubljano in pod Karavanke, k neznanim, skritim, pozabljenim krajem v ljubi domovini hiti naša misel ta čas v novembru, na Vseh Svetih in Vernih duš dan. Prižgimo svečo spomina in molimo... Dolga štiri desetletja že počiva v tihih grobovih dvanajst tisoč slovenskih domobrancev, slovenska narodna vojska, dvanajst tisoč predanih in izdanih mladih življenj... in še tisoči žrtev zlobe in sovraštva na slovenski zemlji... Prižgimo svečo in molimo... Sveta je zemlja slovenska, s krvjo mučencev blagoslovljena. Skrivnostno šume gozdovi... Ni poti do grobov mučencev, ne kri-Žev in cvetja v znamenje spomina... V snet nemira, iskanja, zmot in sovraštva prihaja iz daljave časa, iz skrivnostnih gozdov klic Svobode in Resnice Pokleknimo in molimo... A. R. Naša borba še ni končana... V Ameriški domovini je bilo že več dopisov znanih poročevalcev kot so O. Mauser, Stane Pleško, Joseph Melaher, ki skušajo pridobiti slovensko javnost, da z denarnimi prispevki podpre tožbo, kije sedaj v teku v Londonu. Toženca sta grof Nikolaj Tolstoj in Stile Watts in tožitelj je Lord Aldington. Toženca sama namreč nista zmožna kriti vseh stroškov. Tožba pa zadeva poleg drugih narodnih skupin tudi nas Slovence. Lord Aldington, to ni nihče drugi, kot poplemeniteni nekdanji angleški general Toby Low, kije sprožil tožbo proti Wattsu ker ga je v letakih "War crime and War-denships of Winchester College" obtožil vojnih zločinov. Zločine, ki jih ima v mislih S. Watts je ukaz angleškega generala Tobija Lovva, poveljnika 5 cor-pusa angleške armade v Celovcu, ki gaje izdal svojim enotam kmalu po obisku in razgovoru z MacMil-lanom v maju 1945 v Celovcu. Glasom tega ukaza so angleške trupe zbrale in izročile Stalinu 40 tisoč Kozakov, rusko civilno osobje in celo ruske emigrante iz prve svetovne vojne. Titu pa je bilo izročenih na tisoče Jugoslovanov, med njimi 12 tisoč slovenskih Domobrancev in stotine civilistov. Namen te pravde je torej, da se najdejo krivci, ki so odgovorni za našo in drugih narodov tragedijo. Lord Aldington vztraja na svojem stališču, daje bil njegov ukaz v skladu z nadrejeno komando. Ta pravda je poslednja prilika in možnost, da prisilimo resnico na dan, da razgalimo podle zločinske prevare domačih komunistov in njihovih prijateljev z otoka. S po-koljem Domobrancev in drugih jugoslovanskih narodov so komunisti dosegli svoje načrte, njihovi zapadni prijatelji pa zaščitili svoje interese. Ta pravda je tudi obenem svarilen poziv vsem Slovencem, ne glede na njihove različne politične orientacije, da vsaj sedaj, ob tej uri nastopimo kot homogena celota in podpremo proces z denarnimi prispevki. Tudi druge narodne skupine se skupno z nami Slovenci borijo za iste cilje: odkritje resnice. Ne razširimo našega nezaupanja do nekaterih zapadnih politikov na ves narod. Tam je še veliko poštenih ljudi, kot so S. Watts in bivši angleški oficirji, ki se javljajo Tolstoju kot priče proti Aldingto-nu. Če mi Slovenci sedaj ne bomo podprli te pravde - potem zaslužimo usodo, ki nas je zadela. 29. oktobra tega leta je bil sestanek v Torontu, ki gaje sklical sam grof Tolstoj. Zbrali so se predstavniki vseh narodnih grup. Tolstoj je navzočim razložil situacijo in apeliral na vse prizadete narodnosti, da podprejo proces po svojih močeh. Podal je tudi izjavo, da je 90% možnosti, da bo pravda dobljena. V tem slučaju bodo denarni prispevki vrnjeni narodnim grupam. Zato hranite vse spiske o darovalcih. Upam, da bo ta Tolstojeva izjava izbrisala vse nezaupanje in tako olajšala nabirko. Član slovenske skupnosti. Odpustiti - pozabiti sodelovati! Precej črnila je že preteklo ob ko-mentariju gornjih treh pojmov v zvezi z komunistično revolucijo v Sloveniji. Mnogo predlogov in odgovorov je bilo zapisanih s strani ne-komunistov in takozvanih oporečnikov. Za vladajoče komuniste doma, so ti pojmi obravnavani le s stališča sovraštva z namenom svoje politične nasprotnike popolnoma uničiti. Izjava kot: bili so izdajalci, dobili so, kar so zaslužili, škoda, da jih nismo še več pobili, so znane in nas več ne motijo. O kakem obžalovanju, še manj pa o rehabilitaciji nasrotnikov, ni govora. Celo izjavi, da jim je treba postaviti spomenik, je moralo slediti več izjav, ki so demantirale prvotno izjavo. Tako čutijo o spravi komunisti. V teh vrstah nas bolj zanimajo takozvani oporečniki. Čudna druščina so ti oporečniki ki jim je težko ustreči. Tudi najbolj zgovorni med njimi še niso prišli do priznanja, da če že govorimo o odpuščanju, pozabljanju in pokopa-vanju vojne sekire, da bi ti pozivi morali veljati za obe strani, ne pa samo za eno! Tako pa eni očitajo politični emigraciji, da je samo ona kriva bratomorne vojne, drugi tarnajo, da smo se premalo borili proti komunistom in s tem zakrivili, da so oni prišli na oblast, in da zato sedaj Slovenci trpijo pod komunistično peto po naši krivdi; tretji pa v svoji vnemi po spravi (ali bolje kapitulaciji) gredo tako daleč, da - ko jim zmanjka drugih razlogov ali dokazov za enostransko krivdo - postavljajo celo enačbo: Res je, da jih je ena stran pobila 12 000. Vprašanje pa je, koliko bi jih pobila druga stran, če bi zmagala! Eden takih oporečnikov postavlja celo drzno trditev, da verjetno še več! Tako govoričenje je seveda farizejsko in celo nelogično. Postavljati enačbo dejstva t. j. 12 000 pobitih proti hipotezi: kaj bi bilo, če bi bilo in iz tega delati zaključke, je seveda nepošteno. Resnica je namreč ta, da so jedro "druge strani" sestavljali večinoma kmečki fantje, povečini vzgojeni v krščanski veri, ki so prijeli za orožje zato, ker so bili pri-morani braniti sebe, svoje družine in svoje domove. Postali so domobranca, izraz, ki so si ga sami izbrali. Izraz "bela garda" je komunistična kleveta vzeta iz slovarja boljševiške revolucije. Že vera je tem fantom in možem narekovala spoštovati peto božjo zapoved: "Ne ubijaj!", med tem ko je ateistični leninistično- stalinistični komunizem zapovedoval svojim pripadnikom uporabljati vsa sredstva, vključno teror in umor, za zmago komunistične revolucije. Ista vera pa daje kristjanom tudi pravico in celo dolžnost, da svoje življenje branijo. Ker je stalni refren komunistov, da je škof Rožman bil "duhovni vodja bele garde", vprašamo tega modrega oporečnika, če verjame tudi to, da je škof Rožman "z lastnimi rokami moril slovenske ljudi", kot so natolcevali komunisti in kot je zapisala čikaška Prosveta (14. 8. 1948) in bi odobraval tako pobijanje?! Ob tem vprašanju prepuščamo končni odgovor na pozabljanje in odpuščanje moralistom in teologom, ki naj vzamejo v poštev zgodovinsko dejstvo, da se je odpor komunistom pričel šele potem, ko so ti pobili že.nad 1500 Slovencev. Ustavili bi se pa radi po tretjem pojmu, ki ga dandanes vsestransko propagirajo in ga zagovarjajo celo ljudje, ki izpovedujejo da so demokrati, ker so bili rojeni ali pa živijo v demokratski družbi, namreč pojmu brezpogojnega sodelovanja. Večina miroljubnih demokratskih Slovencev v begunstvu brezpogojnega sodelovanja ne sprejme. Ko bodo komunistični diktatorji v Sloveniji postali resnični demokrati, ko bodo odpravili: - enopartijski sistem s skorumpi-rano birokracijo, - tajno policijo z armado vohunov, ovaduhov in agentov, -ustrahovanje v ječah in političnih koncentracijskih taboriščih, cenzuro govorjene in tiskane besede, - favoriziranja partijcev v službah in upoštevanja kristjanov kot drugorazrednih državljanov, - enostransko ateistično indoktri-niranje marksističnega nauka v šolah, brez enake pravice inkul-kiranja judovsko-krščanske filozofije, - preziranje Božiča - prepovedi duhovne tolažbe v ječah, - dovoljevali udruženja delavcev samoupravnih in dostikrat nesposobnih partijskih komisarjev, - ko bodo v znaku odpuščanja prenehali zmerjati svoje politične nasprotnike z izdajalci itd., itd., - in če bodo v okoliščinah in pod takimi pogoji izvedli resnično demokratske in proste volitve, in bi bili pod takimi pogoji od slovenskega naroda izvoljeni, POTEM BOMO TUDI MI Z NJIMI SODELOVALI. Nekaj premikov je v novejši preteklosti že bilo v tej smeri. Upajmo, da jih bo leto 1988 prineslo še več! P. S.: Tako pisanje o "drugi strani" je vzrok, da, čeprav neradi, "pogrevamo staro", vendar odkrito povedano: nepotrebno slovensko tragedijo! AZ Nikolaj Machiavelli (1469-1527): Zgodovina Firenc (odlomek o SVOBODI) "Gospod..., vaša namera je podvreči si to mesto, ki je bilo svobodno... Ali ste pomislili, kako važna in kako dragocenaje za nas beseda svoboda? Je nekaj, kar ne more uničiti nobena sila, kar ne more ugasniti noben čas, kar ne more nadkriliti nobena usluga. Pomislite, gospod, vas prosim, da boste morali uporabiti vso silo, da si to mesto podjarmite. Vsi tujci, ki bi jih zmogli zbrati, da mu zagospodujete, ne bodo zadostovali. V prebivalce mesta ne boste mogli zaupati, kajti čeprav so sedaj vaši prijatelji ter vas spodbujajo k vaši odločitvi, se bodo namreč, čim si pogasijo žejo po maščevanju nad svojimi nasprotniki, zarotili, da vas vržejo iz mesta... Ljudstvo, v katerega zaupate, vam bo pod najneznat-nejšo pretvezo pričelo nasprotovati in se boste v najkrajšem času znašli v nevarnosti, da bo zoper vas vse mesto, kar bo za vas in zanj pogubosno. Varne se lahko počutijo samo tisti princi, ki imajo malo sovražnikov in se jih lahko iznebi-jo, bodisi da jih pobijejo, bodisi da jih izženejo v izgnanstvo. Toda pred splošnim sovraštvom ni varnosti, ker mu je izvor neznan, in tisti, ki se boje vseh ljudi, se ne počutijo varne pred nobenim človekom. Če pa kljub temu vstrajate pri svojem sklepu, trudeč se še v taki previdnosti, edinokar boste dosegli, bo, da boste nadse priklicali še hujše nevarnosti, kajti meščani vas bodo še bolj zasovražili in njih maščevanje bo toliko strašnej-še. Ena stvar je gotova: Da čas ne more pogasiti naše želje po svobodi. Lahko bi navedli mnoga mesta, ki so si vspostavili svobodo navzlic dejstvu, da niso njihovi prebivalci nikoli okusili njeno sladkost in ki so kljub vsemu, navdihujoč se v značajnosti in tradiciji svojih očetov, ne samo za-cenili njeno vrednost, temveč so se borili, da bi jo spet vspostavili in jo obvarovali pred vsemi vrstami težav ter nevarnostmi. Se več, če bi bili njihovi očetje pozabili na to tradicijo, na javne ustanove, magistrate, na embleme svobode, (kijih nujno poznajo vsi državljani!), bi jih zagotovo znova razglasili. Katero vaše dejanje more nadomestiti užitek, ki ga nudi slast svobode? Kaj morete storiti, da bi iztrgali iz src ljudstva željo po svobodi? Ničesar! Ne boste uspeli, tudi če bi priključili vso Tos-cano temu mestu in tudi če bi slavili vsak dan zmago nad našimi sovražniki. Čast bi bila za vas in ne za nas; mi, meščani, bi imeli več tovarišev-slug a ne več pod-ložnikov. Prav tako ne boste mogli utrditi svojega položaja. Naj bo vaše zadržanje še tako korektno, vaše govorjenje še tako laskavo in vaša prostodušnost še tako velika, ne bo zadostovalo, da bi vas ljudstvo vzljubilo. Če drugače mislite, varate samega sebe, kajti narod, ki je bil kdaj svoboden, čuti vsako verigo kot neznosno breme, in mu je vsaka obveznost tlaka..." Poslovenil Branko Rebozov, Bs. Aires Odkrivati resnico Veliko dobro delo ljubezni so resnice in naravne pravice človeka, ljubezni do naroda in do nedolžnih žrtev je, odkrivati resnico, vso resnico, govoriti in pisati o njej... Le tako resnica zmaguje in se more uveljaviti v zgodovini... Marsikdaj se sliši: pustimo preteklost, kar je bilo, je bilo... pozabimo... Božji nauk ni dan, da bi z molkom pokrivali laž in krivico, in tako olajšali delo krivičnikov. Tako izrabljati Kristosov nauk, bi bilo najgrše ponarejenje evangelija, profanacija njegovega nauka. (Dr. Franc Gnidovec v Duh. življenju) Pred nedavnim je proslavil sedemdesetletnico ugledni mizarski mojster, domobranec g. France Gričar, kmalu za njim 80. letnico požrtvovalna delavca v slovenski skupnosti gospa Ema Kesslerjeva in g. France Pernišek. Prisotnost številnih predstavnikov organizirane slovenske skupnosti in osebnih prijateljev na čast jubilantoma so bili skromni izraz hvaležnosti njuno delo med zdomci, zlasti slovensko mladino. Na slavju v čast ge. Eme Kesslerjevi je prepeval moški pevski zbor, z govori hvaležnosti in priznanja pa so jubi-lantko počastili zastopnica slovenske mladine, v imenu skupnosti v Slomškovem domu dr. Sif-rer, za Zedinjeno Slovenijo njen predsednik L. Rezelj, za SDG časnikar Slavko Skoberne. Nič manj prisrčno je bilo 20. nov. slavje na čast jubilanta g. Franceta Perniška na Slovenski pristavi. Predsednik g. dr. J. Savelli je v svojem govoru orisal jubilantovo življenjsko pot in njegovo 30. letno požrtvovalno delo za Pristavo, eno najstarejših slovenskih središč. V našem poročilu o jubilantih ne moremo in tudi ne smemo opustiti jubilej solastnice slovenske tiskarne ge. Alojzije Čečeve. Njeno tiho in zvesto delo za slovenski tisk za v zdomstvu je za nas največje slavje njenega jubileja. Vsem kličemo z dr. Krekom: "Delu slava, delu čast". Vodopivčeva spevoigra "Kovačev študent", ki jo je pristavska mladina pripravila naši skupnosti, je doživela velik uspeh. Glavno vlogo je odlično izvedel Janez Mežnar, kovača pa je igral in pel Luka Debevec. Na umetniški višini je bilo glasbeno vodstvo ge. Anke Gaserjeve, režija pa v rokah g. Gaserja. Zdomstvo si takih mladinskih nastopov vedno želi. Čestitamo! Krivično prelita kri se nikoli ne isteče v prazno, vrača se v spomin in kliče k pravičnemu zadoščenju... Z jedrom komunistične zmote za nas načelno ne more biti nobene idejne kombinacije, s komunistično partijo nobene sprave in pomirjenja, vsaj dokler ima oblast ali teži po izključni oblasti... Ostajajmo trdno na svojih položajih... in z aktivnimi nastopi pomoremo, da so pospeši razvoj v Sloveniji... Izobražene kroge in mladi rod prevzema kritičen duh pred današnjo stvarnostjo, pregledujejo pretekle dogodke in odkrivajo miselne teme lje in resnične namene tega, kar imenujejo osvobodilni boj. Zaupamo, da bo kmalu odkrita in bo prišla v zavest vzročna zveza med miselno podlago revolucije in njenimi nasledki in se pokazala pot iz današnjega stanja v drugačno prihodnost. Naša pomoč miselnemu in razpoloženjskemu razvoju naj bo zdomska osvobodilna akcija z odkrivanjem zgodovinske resnice, s prikazovanjem nevzdržnosti današnjega stanja, s prebujanjem težnje po vsestranski osebni svobodi in tudi narodni neodvisnosti in s prikazovanjem novih poti... (Prof. B. Fink na spominski proslavi v Bs. Airesu). Prejeli smo: Razvoj katoliškega dru žabnega nauka v Severni Ameriki 1. del. Izdalo Meddobje v Argentini. SLOVENSKI OPOREČNIK IN SLOVENSKO POLITIČNO IZSELJENSTVO Pod tem naslovom je anonimni "Hotimir" s posredovanjem "V.Slemensky-ja" objavil v Katoliškem glasu in v ponatisu tudi v Ameriški domovini članek, v katerem (z zelo čudno izraženo izjemo dr.Ljuba Sirca, ki živi v Veliki Britaniji) vsevprek napada in se huduje na "slovensko politično izsel-jenstvo", ki ga enači z "nekdanjimi oblastniki kraljevine Jugoslavije..., ki danes žive v emigraciji". Pisec tej "emigraciji" očita tri poglavitne grehe: (1) da med vojno ni bila sposobna "ukrotiti in onemogočiti redkih komunističnih skupin, ki so pod masko OF začele izvajati svoje gospodstvo na Slovenskem", (2) da še danes "ne uspe svetu enakovredno predstaviti slovenske nacionalne svojskosti", in (3) da je "neučinkovita" zato, ker "je ideološko silno razdrobljena". Kakor je vsak človek na svoj način grešnik, tako ima tudi vsaka družbena skupina svoje slabosti. Vse tri "grehe", ki jih povojnim slovenskim političnim beguncem očita Hotimir, so le-ti v raznih oblikah in raznih merah brez dvoma storili. Vendar pa je treba te očitke bolj točno izraziti in se pri tem vprašati: Prvič,kdo sploh je ta zatrjevana slovenska politična emigracija , ki jo pisec enači z "nekdanjimi oblastniki kraljevine Jugoslavije,...ki danes živi v emigraciji"? Drugič, ali so res ti izseljenci (posebej) krivi za slovensko katastrofo v drugi svetovni vojni? In tretjič, ali jim je mogoče očitati krivdo tudi za to, da (če ali v kolikor) zunanja politika zahodnih držav danes ne podpira, vsaj javno ne, tistih sprememb v Jugoslaviji, ki si jih v današnji Sloveniji domala vsi želijo? Enačba v prvem vprašanju prav gotovo ne drži. "Nekdanji oblastniki kraljevine Jugoslavije" so že dolga leta v grobu. Poslednji med njimi je bil dr.Miha Krek, ki je umrl leta 1969- Se živeči slovenski politični begunci iz vojnih in povojnih let (z izjemo dveh preživelih poslancev poslednjega parlamenta, ki pa je bil razpuščen skoraj dve leti pred nemškim napadom na Jugoslavijo) niso bili med "nekdanjimi oblastniki kraljevine Jugoslavije "in je neresno njim prtiti neko (posebno) krivdo za razsulo predvojne države, za sledečo stalinistično bratomorijo v razmerah okupacije ali za nasilni režim v povojni Jugoslaviji oz. Slovenij i. Kar se posebej tiče slovenskih beguncev, ki so se po vojni priselili v Združene države, je precejšnemu številu časovna odmaknjenost od usodnih dogodkov ob koncu vojne oslabila čut in voljo za osebno politično poslanstvo in s tem povezane naloge. Temu ni kriva neka "silna ideološka razdrobljenost". V Združenih državah so slovenski izseljenci postali naseljenci, ker je privlačna moč ameriške družbe edinstvena in je ni enake na svetu. Slovenski izseljenci so navkljub prilaganju novi družbi večinoma ostali zvesti verskim, etičnim in narodnim vrednotam, ki so jih prinesli s seboj od doma in ohranili neko nadpovprečno zanimanje za povojni razvoj v Sloveniji in Jugoslaviji. Domala vsi so že zdavnaj postali ameriški državljani in se v veliki večini ne nameravajo vrniti v Slovenijo. Saj so v Ameriki zrastli in se uveljavili njihovi otroci. Povedati je treba, da so slovenski izseljenci, z malenkostnimi izjemami, vedno in povsod nastopali kot Slovenci in povdarjali svojo posebnost in se niso zatekali pod jugoslovanski dežnik. Povedati je treba, da so neutrudno prikazovali in povdarjali drugo stran zgodovine o vojni in revoluciji v domovini, kar ni ostalo brez uspeha. Omeniti je vredno, da je bila med temi izseljenci skupina, ki je prižgala in dvignila plamenico slovenske državne misli in suverenosti. Danes je ta misel v osredju razmišljanj in razprav, upov in načrtov o slovenski bodočnosti pri Slovencih v domovini in po svetu. Prav nič resno ni, kriviti te povojne (ali tudi že predvojne) ameriške Slovence za zunanjo politiko Združenih držav (in njihovih zahodnih zaveznikov) do povojne Jugoslavije v sklopu geopolitičnih azmer, ki jih je tako močno sprevrgla druga svetovna vojna. Najprej je treba priznati, da je prav ta ameriška zunanja politika preprečila, da po letu 1948 tudi narodi Jugoslavije niso padli nazaj pod oblast Stalinovega imperija. Razloge za to, da ta zunanja politika ni aktivno podpirala potrebne decentralizacije v povojni Jugoslaviji, pa je treba v prvi vrsti pripisati počasnosti in šibkosti notranjepolitičnega razvoja v Jugoslaviji, dokler ni padel Aleksandar Rankovič, povojni arhitekt staropartijskega in velikosrbskega centralizma po sovjetskem vzorcu, navkljub ustavnim spremembam in samoupravljanju po letu 1948. Ko se je v naslednjem razdobju (1966-1971) notranjepolitična struktura Jugoslavije korenito spremenila v prid suverenosti njenih sestavnih narodov oz. republik, Združene države tega zdravega domačega razvoja niso ovirale in bi ga bile verjetno tudi aktivno podprle, ko se ne bi bil notrnje politični tok v Jugoslaviji po le nekaj letih liberaliza- cije že decembra 1971 nenadoma obrnil nazaj in proti začetemu sproščevanju. Stane Kavčič, ki je v Sloveniji stal na čelu notranjepolitične prenove v letih 1967-1971, je obenem z liberalnejširni voditelji v drugih republikah leta 1972 postal žrtev partijske stare garde, potem, ko je ta v Kara-djordjevem pridobila Tita, da se je odločil za zapovrstne čistke mlajših voditeljev v vseh poglavitnih republikah, še prav posebno na Hrvaškem, ki se še do danes ni mogla izkopati izpod ustrahovanja po letu 1971. Ko pred globokimi ustavnimi spremembami v razdobju 1967-1971 (pa tudi po njih) tudi v Sloveniji še nihče ni mogel odkrito pisati ali govoriti o novem slovenskem narodnem programu in resnični demokratizaciji, je junija 1967 v Celovcu izšla knjiga Cirila Zebota Slovenija včeraj, danes, in jutri, v kateri sta bili posebno poudarjeni dve točki: da se je v evoluciji spreminjanja iz monopolistične in centralistične oblasti komunistične partije potrebno zavzemati za konfederativno preureditev Jugoslavije, ki bo nepovratno afirmirala slovensko suverenost, v teku postpone demokratizacije pa se truditi za osamosvojitev slovenske socialistične zveze, da bi se razvila v enakopravno politično stranko. Prvi knjigi je leta 1969 pod istim naslovom sledila druga. Po skoraj čudežnem naključju je na stotine teh knjig, posebno prve, vkljub dvojni uradni prepovedi prodrlo v Slovenijo, kjer so krožile iz roke v roko. Zaradi te pionirske pobude je Ciril Zebot postal čisto posebna tarča političnega sovraštva staropartijskih mogotcev na čelu z Edvardom Kardeljem in Stanetom Dolancem, ki sta ga osebno klevetala celo kot "šefa črne roke" (Kardelj leta 1969) in "vojnega zločinca" (Dolanec leta 1985). Ko je po Karadjordjrvem decembra 1971 n Jugoslavijo ponovno legla senca staropartijskega nasilja in nazad-njaštva je Ciril Zebot že pomagal bivšemu ameriškemu senatorju Franku Lauschetu pri dolgi vrsti posredovanj pri ameriški administraciji in v kongresu v obrambo zatrte liberalizacije in demokratizacije v Jugoslaviji ter za afirmacijo subverenosti njenih narodov in republik v duhu konfederativnih ustavnih sprememb iz liberalnega obdobja 1967-1971. To delo se je nadaljevalo skozi sedemdeseta in osemdeseta leta, pa tudi potem, ko so se zadnjih nekaj let novi rodovi v Sloveniji, podprti od skoraj vseh slovenskih izobražencev, postavili po robu zatiralski stari gardi in si priborili večjo mero svobode za uveljavljanje pravic slovenskega človeka in naroda ter se v letošnjem letu skoraj glasno upirajo poskusom ponovne centralizacije oblasti prek novih ustavnih sprememb ali celo z grožnjami ponovne vojaške diktature v Beogradu. Po zaslugi senatorja Lauscheta so ameriški vladni in kongresni krogi dobro obveščeni o dogajanjih v Sloveniji in Jugoslaviji. Ti konstruktivni napori so v duhu svobodnega vplivanja ameriških državljanov na zunanjo politiko svoje države. Poseben vpliv Franka Lauscheta izvira iz dejstva, da je bil dvanajst let čan ameriškega zveznega senata in njegovega odbora za zunanje zadeve. Zaradi sorazmerno majhnega števila ameriških Slovencev je njihova politična teža v ogromnih Združenih državah zelo skromna. Zato je toliko bolj pomemben posebni vpliv senatorja Lauscheta za slovensko stvar v okvirju ameriške zunaje politike. Profesor Zebot pa je letos poleg drugih strokovnih srečanj sodeloval tudi pri okrogli mizi ameriškega Freedom House-a v New Yorku dne 6.junija 1987, o kateri Freedom House pripravlja posebno knjigo. Tudi tu ni šlo za kako neodmevno "emigrantsko" politično akcijo, temveč za argumentirano in dokumentirano afirmiranje slovenskih pravic v sklopu ameriške zunanje politike. Želeti je, da bi se aktivno zanimanje ameriških Slovencev za položaj Slovenije v okviru ameriške zunanje politike povečalo. Tudi slovenski državljani demokratičnih držav v zahodni Evropi in drugod po svetu naj bi se tamkajšnjim ustavnim možnostim in političnim okoliščinam primerno trudili za nadaljni razmah in utrditev slovenskih narodnih in človeških pravic. Poglavitna teža izboljšavanja političnih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pa je, hvala Bogu, zopet na ramenih in v rokah slovenskega naroda samega. Po večih desetletjih si slovenski narod začnja "pisati svojo sodbo sam". Mi mu moremo od daleč, več ali manj, le skromno pomagati. Pomoč izseljencev pa je tudi prepričljivejša in uspešnejša, če more oslanjati na sile, dejavnike, gibanja in narod v domovini. Mate Roesmann (Cleveland, Ohio) POKOJNINE. No hitro in brez javne razprave je bil odobren zakon, da se bodo v bodoče pokojnine plačevale za nazaj. Posledica je izguba eno mesečne pokojnine. V veliki meri so prizadeti tudi borci NOBe (revolucije, op. ur.). Njihov komentar v Delu, okt. 87: Tisti ki so nedavno še vse razumeli in podpirali, so sedaj sprevideli in tega, kakor se danes "fura" ne podpirajo več. Z drugimi besedami: Turjak, Dražgoše, Kočevski Rog, Teharje, Škofja Loka je y redu, ko gre pa za enomesečno pokojnino, to pa ne! £. F. Schumacher Small is beautiful A Study of Economics as if People Mattered Prevedel Tone Arko Majhno je lepo Prvi del Moderni svet 1. Vprašanje produkcije Nastajanje te zmote, ki je tako Ena najbolj usodnih napak naše dobe je prepričanje, da je vprašanje produkcije rešeno. Ne samo, da ljudje odmaknjeni od produkcije in torej brez strokovnega obvladanja dejstev, to trdno verjamejo - isto verjamejo skoraj vsi strokovnjaki, voditelji industrije, gospodarski upravitelji v vladah po svetu, akademski in ne-po-sebno-akademski ekonomisti, da o gospodarskih žurnalistih sploh ne govorimo. V mnogih vprašanjih se ne strinjajo, toda vsi so g 1 a sajo, da je vprašanje produkcije rešeno; da je človeštvo vendar doraslo. Z ozirom na bogate države pravijo, daje sedaj najvažnejša naloga "vzgoja za prosti čas", z ozirom na revne pa "prenos tehnologije". Ker pa stvari ne tečejo tako gladko kot bi morale, je temu kriva človeška zlobnost. Zgraditi moramo zato tako popolen politični sistem, da človeška zlobnost izgine in se vsi lepo vedejo, ne glede na količino zlobnosti v njem ali njej. Dejansko prevladuje prepričanje, daje vsak ob rojstvu nepokvarjen; če pa posameznik postane zločinec ali izkoriščevalec, je to pomanjkljivost "sistema". Brez dvoma je v mnogih ozirih "sistem"slab in ga moramo spremeniti. Med najvažnejšimi vzroki zakaj je slab in zakaj se lahko še vedno obdrži kljub svoji slabosti, je prav to napačno mišljenje, da smo "vprašanje produkcije" rešili. Ker pa ta zmota prevladuje pri vseh današnjih sistemih, nimamo veliko izbire med njimi. nezašlisana in tako trdno ukoreninjena, je tesno povezano s filozofskimi, da ne rečem z verskimi, spremembami v človeškem zadržanju do narave v preteklih treh ali štirih stoletjih. Morda bi moral reči: v zadržanju do narave zapad-nega človeštva. Ker je pa trenutno ves svet v procesu uvajanja za-padne civilizacije, je verjetno bolj posplošena trditev upravičena. Moderno človeštvo pa sebe ne smatra kot del narave, pač pa kot nekakšno izvennaravno silo, kateri je namenjeno slednjo domi-nirati in jo osvojiti. Človek celo govori o borbi z naravo. Pozablja pa, da če bi borbo izvojeval, bi se zna- šel med premaganci. Še do nedavnega mu je v borbi šlo dozdevno dovolj dobro, da mu je dajalo videz brezmejnih moči, toda ne dovolj dobro, da bi bila možnost popolne zmage že na vidiku. Slednja je sedaj na vidiku in mnogi ljudje, čeprav le manjšina, prihajajo do spoznanja, kaj to pomeni za na-daljni obstoj človeštva. Videz brezmejnih moči, ki ga gojijo presenetljivi znanstveni in tehnološki dosežki, ustvarja istočasni videz, da je vprašanje produkcije rešeno. Slednji videz temelji na pomanjkanju razlikovanja med dohodkom in kapitalom, kjer je razlikovanje najvažnejše. Sleherni gospodarstvenik pozna razliko in jo vestno ter s precejšnjo prefinje-nostjo uporablja v vseh ekonomskih zadevah - razen kjer je najvažnejše: namreč pri nenadomestljivem kapitalu, katerega človek ni ustvaril, temveč preprosto odkril, in brez katerega ne more storiti IN VENDAR - NEKOČ BO! Jih bo prižgal tvoj sin, ali tvojega vnuka vnuk, toda nekoč — bo. Svečka ob svečki. Zlate jase sredi kočevskih gozdov, svetli vbodljaji obrobljenih kraških jam, bele trepetajoče groze dolenjskih dobrav — nekoč bodo zagorele svečke, sredi noči bo svetal dan od Triglava do Kolpe* od Trsta gor do Šentilja. Ne za njih duše, ki so, kjer so, ne za njih telesa, ki jih ni, kjer so bila, (iz korenin so znova vzklili v svet, kot rože enooke zrejo v nas, kot veje stezajo roke do nas), ne ... svečke, v zvest spomin na vsa ta dolga temna leta, ko so bili nam luč. ZORKO SIMČIČ ničesar. Gospodarstvenik bi ne smatral, da je podjetje rešilo svoja vprašanja produkcije in doseglo sol-ventnost, če bi videl, da naglo trosi svoj kapital. Kako moremo potem prezreti to dejstvo z ozirom na tisto izredno veliko podjetje, na ekonomijo Vesoljke Ladje Zemlje, posebno pa na ekonomijo njenih bogatih potnikov? REVOLUCIJA NA HRVAŠKEM: Pričevanje očividca. (NH 19/87). O Božiču 1944 so partizani po groznem mučenju ubili prve žrtve. Sledilo je streljanje in metanje v jame nič manj kot 2500 ljudi in še dodatno 400 nemških in italijanskih vojakov. Drniš je ogromna grobnica. Vse do zasedbe po partizanih med celo vojno je bilo vsega 7 žrtev. Druga priča:'(NH 20/87). V maju 1945 v Novi Gradiški, kmetija Černik: r i i Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italia, vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvopostelna soba $39.00. Cen- jenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALAČE HOTELU bo poskrbljeno za vaše čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno Izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! VAŠ HOTEL!!! PAIvU partizani so privlekli 75 hrvaških vojakov, večinoma ustašev. Popolnoma gole so privezali na stebla. Po strašnem mučenju so vsem odrezali in jim z njimi zamašili usta. To se je dogajalo tudi drugod, zato se sklepa, daje ta grozota bila odločena na višji ravni. Za smrt 23 nemških vojakov so Nemci ustrelili 2300 ljudi posebno mladine v Kragujevacu (ne 7000!). Nemški general, ki se je po vojni zagovarjal za ta zločin je v olajševalno okoliščino omenil: "Ako bi Hitlerju javili, da ste našim vojakom zamašili usta z odrezanimi bi Hitler odredil še neprimerno večje represalije!" Hrvaški očividec še pravi, da pri vsej krutosti niti Nemec, niti Sovjeti niso padli tako globoko. UKINJENA PODPORA: V ital-janskem državnem proračunu je za triletno obdobje 1985/88 bila tudi določena vsota 35 miljard (40 mil. kan. dol.!) za potrebe slovenske manjšine v Italiji. V omenjeni vsoti je bila vključena vsota 2.4 miljarde lir za Ital-jane živeče v SFRJ. Ker ima italijanski državni proračun na leto 110 miljard kan. dol. deficita so - uvedli drastično varčevanje. Pri tem so podporo za Slovence črtali v celoti, postavko za Italjane v SFRJ pa so obdržali v celoti in jo prenesli v kompetenco zunanjega ministrstva. Ako bo ostalo pri gornjem( bo to strašni udarec za naše Primorce pod Italijo. ...Neizgledi in tožbe... iz domovine... ...Tu se stvari se naprej slabšajo in slabšajo..." ..."Tukaj je trenutno taka situacija, da niti knjižnjice nimajo sredstev za nabavo slovenskih knjig, kar se ni zgodilo do sedaj še nikdar..." ..."Duševne depresije se širijo med mladini in starejšimi. Ta teden smo pokopali našo kolegico, sijajnega poklicnega človeka, velika humanistka, ki je pomagala in znala potolažiti mnoge. Ona pa zase ni našla rešnje poti in naredila samomor. Zelo, zelo žalostno. Mnogi jo bomo zelo pogrešali..." ..."gospodarske analize nič ne pomagajo, inflacija se nadaljuje,vse se draži in cene so nesorazmerno visoke, popolna gospodarska polomija z dolgovi tujim finančnim ustanovam, kijih bodo morali plačevati še bodoči rodovi..." ' t.Ki I i i i i BTi.r u, 5LASNOF JUH..' I.iiv.1 i Ki 2i i L i'-;MI-'AK Dl MlJK!>Mt.:ijO Ugledni katoliški dnevni! Die Furche, ki izhaja na Dunaju, prinaša v 33. številki 14. avgusta 1987 na 5. strani prispevek Rolanda Ho-fwillerja "Ein BI asorchester von st.urer Greisen" (Pihalni orkester trmastih starcev). Hofwi11er omenja v posebnem okencu tudi Blaži cev članek v Novi reviji in izrazi mnenje, da ne predstavlja članek samo "zasebno mnenje prenapetega ljubljanskega družboslovca". ker je splosno znano, da "podpira Novo revijo liberalni del slovenskega partijskega vodstva" . Avtor omenja ljudskega pe ca, ki je prva leta pel, k ponosni, "da teče po nji ho kri", ki pa poje sedaj, da rta vlada kot "pihalni orke cev," v katerem " nihče n vsak svira svojo melodijo", globoko spremembo: Nekdaj imeli preveč članov partij priti hotapi i i kor i stol ovc i izstopajo iz stranke kar tr mir Zivkovič ni samo izstop jo tudi toži, da mu mora p vsa leta članstva, ker s svojega programa (zagotovit ka), ampak je privedla d katastro-f o. vca Djordja Balalevi-ako so sam in mladina vi h J i 1 ah partizanska se obnaša komunist.i č-rster trmastih ■star-e poslusa drugega in Njegove pesmi kažejo so se bal j , da bodo e in da se bodo v njo , danes pa ljudje umoma. Pravnik Tiho-ll iz stranke, marveč ovrniti članarino za tranka ni izpolnila ev družbenega napred-eželo v gospodarsko "Kar je nekoč napolnjev s ponosom, t.zv. "delavs je medtem izkazalo kot sistem." Kljub temu, da 1965 in 1978 pravico"do s la podjetja manj odvisr kljub temu, da je ze ne več kandidatov pri volitv dovoljen natis in prodaja drfavah prepovedanih knji lo. Čeprav je bilo nekaj ni nihče izgubil svojega al o večino Jugoslovanov ko samoupravijanje", se popolnoma bankrotiran so dobili delavci med oodločanja in so posta-a od centralne vlade, kaj časa dopustno imeti ah, kljub temu, da je v drugih komunističnih g, se ni nič spremeni-čistk na nižjih mestih, položaja na vrhu. PH-PALACE HOTEL, Corso Italiana 63 34 170 GORIZIA-GORICA, ltaly: Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I Glede Gorbačeva in njegovih reform so -menja deljena. Stranka se izogiba vsake omembe, čeprav piše o razvoju v ostalih komunističnih državah. Oporečnik Pavluško Imsirovič pa je izjavil, da Jugoslavija ne potrebuje Grobačeva, marveč demokracijo. Kar se dogaja v Sloveniji, ne pomeni glasnosti, marveč prasko pomlad. (Avtor se sprasuje: ali bodo tudi to pomlad pomandrali s pancerj i ?) Razlike med severom in jugom postajajo vse bolj očitne. Južne republike se hočejo zavarovati pred "slovenskimi bacili", Slovenija pa se upira varustvu centralne vlade. Slovenski poslanci bojkotirajo beograjske sklepe že iz načela. V zadnjih dveh mesecih so že trikrat zahtevali Mikuličev odstop. Ta bi bil baje pripravljen odstopiti, če bi našli koga, ki je bolj sposoben kot on. Ho-fwiller pa je mnenja (in pravi, da so si v tem vsi edini), da ni na vidiku niti kakega Grobačeva ali Dubčka in niti ne Kadarj a. :-nnad na njegove ]x?goje bi- lovanje z drugimi. vsako onemogočanje njegovim družbenim osebno celovi tost, vanja." (127) Družnena struktura obstoja za zadovol j evanj e potreb. Vsaka struktura j» ustvarja neke vrste neenakosti ter omejitve osebne svobode, "{enakopravnost in enakost (...) nista utemeljeni niti v dosedanjem družbenem razvoju, niti v človekovi naravi, niti nista nikjer uresničeni v sodobnem svetu" (128). meščanska revolucija je ustvarila enakopravnost pred zakonom, ne jja enakosti. Socializem pa izhaja iz stališča, da je trebit ustvariti za vse ljudi tudi dejanske in ne s;u:io pravno možnost i (v resnici gre tudi tukaj za zgolj ionn.ilno enakost). "Posledica zahteve j« izenačevanju v možnostih, ki bi bila tako korenita, da bi terjala ;jo;x>lno in sprotno izenačevanje, bi bila jjopoino zanikanje prizadevnosti josameznika in v bistvu v nasprotju z njemu priznano pravico do samouve-1javljanja in razvijanja svojih sjx)sobnosti". (i:n) Neenakost izvira iz osebnih lastnosti (prizadevnost) in iz objektivnih okoliščin in je pri-rodno stanje. Za družbeni razvoj je lahko koristna ali škodljiva. "Funkcionalna je takrat, kadar vzpodbuja k čim večjemu prizadevanju čim večjega števila ljudi za }>omik navzgor na druž-t>eni lestvici. Nalog org«mizirane (iružl)e je zato usmer jat i neenakost tako, da bo funkcionalna za družbeni razvoj. Preprečevati tisto neenakost, ki ni funkcionalna." (132-133) Pojolno izenačevanje "pomeni izravnavanje aru5/ue na ravni tistih, ki imajo najmanjše možnosti". (133) Nacionalizacija sredstev proizvodnje, ki je bila od začetka eden glavnih ciljev jugoslovanskega socializma, prihaja v vse večje protislovje z novo tehnologijo, ki zahteva za usj»ešnost večji obseg kot ga zakoni dovoljujejo (omejitve kpetij na 1u ha kot tudi omejitve v obrtništvu in gostinstvu). Lastnina v pravnem pomenu danes nima veliko opraviti z izkoriščanjem. Važno je, kdo odloča v jodjetju o tem, kaj morajo drugi delati, "Odprava slehernega 'izkoriščanja* bi v takih pogoj ih terjala predvsem svobodo }x>samez-nika, da se vključi v proizvodni proces ali {*t sploh ne; v manjši meri pa vsaj to, da bi delal, kar bi hotel in ob pogojih, ki bi jih sam postavljal". (135) Ker takih razmer ni, je vprašanje, kdo in na kak način prehaja iz ene skupine v drugo. Na drugi sf.r ni pa predstavlja nova tehnologija, Ki omogoča večjo učinkovistost majhnih podjetij brez izkoriščanja v smislu ]xxlrejanja podjetniški eliti, več svobode za več ljudi - toda po vse drugačni poti kot jo zagovarja socializem z nacionalizacijo. Samoupravljanje na proizvodnem jxxlrocju ima velik psihološki učinek, ker vzbuja občutek jcmiembnosti, enakopravnosti, ustvarja večje zadovoljstvo in povečuje pripravljenost za sodelovanje. Olajšuje tudi breme podrejenosti in pomaga eliti, da zakrije svojo vlogo nadrejenosti. Samouprav1janje je privlačno zlasti za delavce najnižjega statusa, dokler jim omogoča "znosne delovne pogoje, t.j. sorazmerno nizko delovno storilnost in ohlapnost v pogledu delovne discipline". (137) "Zato je za to obliko 'samoupravljanja ' značilna izrazito groba oblika ;»trosni-stva in porabniške usmerjenosti, na drugi strani pa sorazmerno neodgovorno upravljanje" (138). {Predstavlja samo pasivno, ne aktivno istovetenje. Osel«, ki bi morale igrati vodilno vlogo v podjetjih, večina intelektualnih poklicev, strokovni kader v gospodarskih organizacijah, organizacijah javnih služb in v javni upravi kot tudi visoko kvalificirano delavstvo so potisnje- ni na rob. "Z gospodarsko organizacijo se resnično istoveti tista elita, ki gospodarske in druge organizacije dejansko upravlja. To je v prvi vrsti jiolitična elita. Z manipulacijo t.i. neposrednih proizvajalcev in izločitvijo drugih 'manj neposrednih' proizvajalcev iz upravljanja naj bi zagotovila in trajno ohranila svoj vodstveni položaj. Tako stanje pa jo objektivno prisiljuje, da se v pretežni meri posveča problemom družbene moči, s tem povezano pa tudi izigravanju različnih udeležencev v organizaciji, ki jim jih je ona odredila." (139) Resnični problemi zato niso na podjetniški, marveč na družbeni ravni in zahtevajo tudi mednarodno sodelovanje. Gospodarjenje je ujeto v začarani krog potrošništva - kljub nekaterim njegovimi negativnim prvinam ne moremo brez njega obstajati, ker temelji na njem sedanji način proizvodnje. Pri tem nastajajo vedno večji ekološki problemi: izčrpavanje naravnih bogastev, onesnaženje okolja itd. Teh problemov se 1«. samoupravljanje sploh ne dotika, ampak jih v veliki meri še zaostruje. "Samoupravljanje na jxxijetniški ravni, slečeno vsega leporeČja, ki se mm j navezuje, je le sredstvo, ki naj vzdrži oblast družbene elite v razmerjih vse večjega osveščanja, ko se ljudje vse bolj upirajo sodobnemu suženjstvu." (145) "Samoupravi janje na podjetniški ravni na ta način ne prinaša niti družbene enakosti niti ne odpravlja izkoriščanja." (146) Dalje prihodnjič THE TORONTO STAR, WEDNESDAY, NOVEMBER 25, 1587 Vladimir Mauko, 66 helped to organize ethnic press groups By Joe Serge Toronto Star A; funeral is to be held today for Vladimir Bogdan Mauko, vvho vvas instrumental in bringing into one fold-Ontario's diverse ethnic publications. At the time of his death, Mr. Mauko vvas president of the Ontario Multilingual Press Association and vice-president of the Canadian Multilingual Press Federation. Mr. Mauko died Sunday at Central Hospital after suffering a heart attack. He vvas 66. "He devoted his life to promot-ing understanding among the various etttnic and religious communi-ties in Canada," said Tom Saras, acting president of the Ontario as-sociation. Mr. Mauko's commitment to the ethnic media reflected his "great appreciation" for the lifestyle and freedoms he found in Canada, Saras said. Federation president Bom in Slovenia, a constituent republic of Yugoslavia, Mr. Mauko came to Canada in 1948. He vvas a restaurateur and later an Ontario civil servant. In the early 1950s, he organized the Slovenian National Federation of Canada and vvas its president from 1967 through 1977. For 27 years Mr. Mauko vvas the unpaid publisher of Slovenska Dr zava, a publication of the Slovenian umbrella organUation. He helped found the Slovenian Credit Union, the former Ethnic Preas Association of Ontario and a group for Slovenian academics, through vvhich he helped publish New York, USA: V New Yorku je nenadoma umrl priznani arhitekt, g. Simon Kregar. Pokojni Tika je bil neutrudljiv kulturni delavec v slovenski skupnosti. Pokopan je bil 23. novembra 1987. Vec o njem in njegovem delovanju prihodnjič. Obituaries three books on Slovenia. A past-president of the Canadian Multilingual Press Federation, Mr. Mauko vvas also a former chair-man of the Ontario Intergroup Committee on Aging and a member of the advjsory board of the Canadian Folk Arts Council. The funeral Mass is to be held at Our Lady Help of Christians Church, 611 Manning Ave., at 10 a.m., follovved by burial at Holy Cross Cemetery. Njegov pogreb izpred cerkve MarijePomagaj na Manningu je ob 8h zvečer prenašala tudi televizija na kan.^-7 Uredniku pišejo... ...Ne vem, komu bi izrazil so-žalje ob smrti našega prijatelja in več desetletnega urednika SD, ki mu je bil list vse. Zanj je žrtvoval ne samo veliko svojega denarja ampak tudi se svoje življenjske moči. List je njegov življenjski spomenik. Ohranimo ga! Namesto cvetja na grob pošiljam (kot neimenovani) skromen dar list. Prosim, sporoči moje so-žalje Vladotovemu sinu in vsem pri uredništvu in upravi lista. S. S. Pismo iz Slovenije. Glede bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, o katerem se pri nas zadnje čase toliko piše in govori, kot še nikoli prej - saj še nikoli nismo tako močno občutili posledic pritoka južnih bratov - bi rekel tole: ne podcenjujem nobenega človeka, vendar pa ugotavljam vedno pogosteje, da vsi ne spadamo v isto vprego. Razlike so prevelike za bratsko Uredniku pišejo... SLOVENSKA DRŽAVNOST Če bi šel razvoi doma tako naprej, bi morda mogli Slovenci v 5 do 10 letih končno doseči državno neodvisnost. Bojim pa se, da bo nova ustava in verjetno tudi vojska ta upa polni razvoj zopet zavrla in bo treba čez čas spet začeti z vsem na novo... Čeprav se bo vedno našlo nekaj režimskih komolčarjev, bo režim gotovo izgubil vsako oslombo, ko bo generacija nekdanjih „borcevu končno izginila na pokopališče. Je pa seveda popolnoma nestvarno misliti, da se bodo zadeve odločile v Ljubljani ali Beogradu. Slovenska državna samostojnost bo dosežena le takrat, kadar se bodo mogli Američani in Sovjeti zedinlti o delitvi interesnih sfer na ozemlju sedanje Jugoslavije. Taka delitev bo za Slovence seveda vedno ugodna. Ključ leži pa na Hrvaškem. Če se bodo Hrvatje jasno, dokončno in brez razpravljanja izrecno odpovedali vsakim zahtevam v Bosni, se bodo verjetno mogli priključiti Zahodu. Če pa tega ne bodo storili, do delitve Jugoslavije ne bo prišlo, ali pa — manj verjetno — jih bodo potisnili v sovjetsko sfero. Ozemeljsko politična vrednost same Slovenije, s Hrvaško v ruski sferi, je za Zahod premalo pomembna, da bi se mu bilo zaradi tega vredno pogajati s Sovjeti, čeprav bi ti morda pristali na tiko, zanje izredno ugodno rešitev. Če človek premisli, da Balkan Sloveniio že skoraj 70 let nezaslišano izčrpava in ovira v razvoju, da je pa kljub temu še vedno nekako na gospodarski ravni srednje Evrope, si lahko misli, kakšen red in blaginja bi tam nastala že takoj po prvih letih državne neodvisnosti, seveda pod pogojem, da bi bil zunanji mednarodni položaj pogodbeno urejen in da ne bi prišlo do notranjih, strankarskih zapletljajev. Velika slovenska napaka je, da imajo Slovenci sebe za premajhne. To kljub temu, da je vsaj 60 neodvisnih članic Združenih narodov po številu prebivavstva (kaj šele po stopnji industrijske razvitosti!) enakih ali celd neprimerno manjših od Slovenije. Poleg tega je Slovenija narodnostno enotna in ima tisočletno zgodovinsko in popolno gospodarsko tradicijo. Po mojem je tistih 10% Južnjakov v Sloveniji nepomembnih, brž ko bi postala Slovenija samostojna. Če bi se mogel naravni razvoj nemoteno nadaljevati v sedanji smeri in bi Slovenija dosegla samostojnost pred koncem tega tisočletja, bi dosegla država v teku življenja prve generacije raven kakšnega sedanjega Luksemburga (če se bi vojaško vezala na Zahod) ali Švice (če bi razglasila vojaško nevtralnost). Lep pozdrav! N. N., Francija Naša luč št.6, 1987 simfonijo ali pa še ura zgodovine po zadnji ledeni dobi ni tako daleč, da bi nas zlila v eno nacijo in da ne bi bilo več razlik. Najbolj me prizadeva nedelo, nezakonitost, porast kriminala, laž in prevare, "snadži se"... Kam to pelje - vprašuješ? Nikamor drugam kot v nered in revščino. Stedimo pri vzgoji in izobraževanju - kar lahko edino DOLGOROČNO spremeni okolje in ljudi, da bi nam šlo bolje. Moja vizija ne sega tako daleč in tudi upi ne, da bi se to lahko kmalu uresničilo. Edino upanje je mladi rod, ki je neobremenjen, ker kritično loči zrno od plev, resnico od obljub in utvar, besedo od dejanja. Preveč dolgo se zadržujemo pri Veliki Kladuši. Nikogar noče biti prav sram za kriminalno krajo, vse bi radi socijalizirali in še naprej in v nedogled pobirali bero za nerazvite. Vsi naj delajo trdo in pošteno. Kdor ne dela, naj ne je! Uredniku pišejo: Spoštovani g. urednik! Pred kratkim sem obiskal Slovenijo, radi družinskih razmer. Res, čas je bil zelo kratek, toda v tem času sem marsikaj videl, ki ni slovenskega duha. Izmed petih družin katere sem obiskal, so bili trije možje ne-Slovenci, prišleki iz južnih republik. Na zelo malem prostoru kot je Šmartno ob Paki v Savinjski dolini je približno okrog dvesto ljudi. V tem majhnem kraju sem po naključju spoznal Hrvata, Bosanca in enega penzionista, vojaškega majorja, Šrba, kako si lepo gradijo mogočne hiše v tem čisto slovenskem kraju. Pri belem dnevu sem v Mariboru, v središču mesta, iskal ulico. Ustavim se na vogalu, kjer je stala gruča mladine. Mislil sem pač, da bo vedela za ulico. Povprašam jih in oni mi odgovore v "južnjaščini": "Šta očeš?" Glasno sem odgovoril, da to niso Slovenci in se odpeljal. Za seboj sem slišal njihove kletve: "Majko mu j..." V hotelu Slon v Ljubljani meje doletela ista usoda. Južnjaki vsepovsod: pred in za pultom. Slovencev nikjer! V Celju, na glavni pošti, v telefonskih kabinahje vse popisano s številkami iz drugih republik in imeni s končnicami na -ič. Kamorkoli greš po Sloveniji, vidiš polno južnjakov. Srbi so kupili staro nemško cerkev v središču mesta Celja, izmed Aškerčeve in Gaberške ulice. Na zunanjih cerkvenih stenah je bilo več napisov v nemščini. Te so potrgali in namestili s svojimi. Središče mesta Celje je moj rojstni kraj, zato dobro vem, kako je bilo v časih predno so se ti južnjaki raztepli po vsej Sloveniji. Na celjskem glavnem pokopališču, kjer sem obiskal grob mojih staršev, sem videl dva možaka, kako sta izkopavala grobove, ki niso bili v območju pokopališča, pač pa nekoliko stran in ne zaznamovani kot grobovi. Kosti sta dajala v plastične vreče. Mislil sem takoj, da ni tukaj nekaj v redu. Vzel sem aparat, da bi slikal ta nenavadni prizor. Takoj pride eden možakov in mi reče, daje strogo prepovedano slikati in da naj aparat spravim. Moj bratje bil poleg in poznal enega izmed delavcev, je dejal: "Slikati ne smeš zaradi tega, ker so tukaj pobijali Nemce in domobrance". Vse obmejne carinarnice so prepravljene z južnjaki. Kako presenečenje: horda južnjakov, ki so se obnašali kot Tatari, so me spremljali na obisk v domovino. Za zaključek samo še to: Pri mnogih slovenskih družinah imajo za zete ne-Slovence, južnjake. Ti južnjaki uničujejo slovenski živelj in bodo v kratkem času popolnoma spremenili obličje slovenske zemlje in hkrati oslabili slovensko narodno rast. Ti prišleki so hujši od Nemcev. Kar ti posedejo, ne dobiš več nazaj. Smrt komunizmu, svobodo slovenskemu narodu! Lepo pozdravljeni! V. V. HELSINSKA SKUPINA V SFRJ.- V Helsinkiju so se države obvezale spoštovati človeške pravice. V posameznih državah so se potem osnovale prostovoljne grupe ljudi izven državnega aparata, ki pazijo na take kršitve in seveda opozorijo o tem prizadeto državo, mednarodne organizacije in po potrebi konferenco podpisnikov Hel-sinske listine, ki zaseda vsake dve leti. Obstoj, članstvo in delo v taki skupini je seveda nevarno početje v diktaturah vzhodnega bloka. V SFRJ seje šele sedaj pojavila taka organizacija, ki šteje svoje člane med Hrvati, Srbi in Slovenci. Od Slovencev so v tej organizaciji: Jaša Zlobec, Bojana Leskovar, Alenka Puhar, Tomaž Mastnak, Gorazd Suhadolnik, odvetniki Drago Demšar in Stanislav Klep. Diaspora ni nikdar bila naprošena za sodelovanje na tem polju; povezava s politično emigracijo bi pre-gajanje mogla samo še poostriti. Na posledici ponovne srčne kapi nas Je po težki bolezni dne 22. novembra v letu 66 starosti zapustil naš oče in brat VLADIMIR MAUKO Ob te] priliki želimo izraziti našo najglobjo zahvalo častitama gospodoma F.Sodji in I.Janu za obiske v bolnišnici in za podelitev poslednjih zakramentov; č.g. J.Caslu za molitve v pogrebnem zavodu, č.g. Janu in Danilu Sedlarju za opravljene pogrebne obrede in njune tolažilne besede. Zahvala gospodom Blažu Potočniku, Stanetu Lamovšku in Juriju Erženu za petje in glasbo. Iskrena zahvala številnim obiskovalcem v bolnišnici, kakor tudi vsem, ki so se od pokojnega poslovili v pogrebnem zavodu, v cerkvi Marije Pomagaj in na pokopališču Holy Cross. Zahvala g. Ludviku Jamniku za poslovilne besede ob grobu. Zahvala vsem, ki so poslali cvetje, darovali za sv. maše in v druge dobrodelne namene v njegov spomin, ali izrazili osebno sožalje. Naj počiva v miru! ZaluJoči: sinova Matjaž in Andrej, sestra Santa z družino. IF YOU DRINK, DONTDRiVE. With Reference Canada, the answers areasclose asyour phone. Questions about Government of Canada Programs and Services. Reference Canada helps Canadians find out what they need to know about the Government of Canada's programs and services. Your local Reference Canada branch will direct you to the appropriate government office that can best answer your questions. Ali inquiries can be ansvvered in English and French, from 8:30 a.m. to 4:30 p.m., Monday to Friday. Kličite« • In Saskatchevvan call: Regina (306)780-6683 Toll-free 1 -800-667-7160 • In British Columbia call: Vancouver (604) 666-5555 Toll-free I-800-663-1381 Zenith 08918 (Atlin) • In Alberta call: Calgary Edmonton Toll-free (403)-292-4998 (403)420-2021 1-800-232-9481 • In Manitoba call: CITIZENS INQUIRY SERVICE VVinnipeg (204) 945-3744 Toll-free -800-282-8060 Reference Canada operates in conjunction vvith the provincial mquiry service ■ j t"?': • In Ontario call: Ottavva (613)995-7151 North Bay (705)476-4910 Toronto (416)973-1993 Toll-free Ottawa/Hull region 1-800-267-0340 Area Codes 705,807 I -800-461 -1664 Ali other Ontario residents I -800-387-0700 1 In Quebec call: COMMUNICATION-QUEBEC For local calls consult your tele-phone directory, blue pages sec-tion, under Communication-Quebec. For a toll-free long distance call dial "O" and ask for Zenith Communication-Quebec Reference Canada operates in conjunction with the provincial inquiry service • In Prince Edward Island call: ISLAND INQUIRIES Charlottetown (902) 368-5050 Toll-free 1-368-5050 Reference Canada operates m conjunction with [he provincial inqpiry service • In New Brunsvvick call: NEVV BRUNSWICK INFORMATION SERVICE Fredericton (506) 453-2525 Toll-free 1-800-442-4400 Reference Canada operates in conjunction with the provincial inquiry service • In Nevvfoundland call: St.Johns (709)772-4365 Toll-free 1-800-563-2432 • In Nova Scotia call: Halifax (902)426-8092 Toll-free I -426-8092 • In Yukon Territory call: YUKON INQUIRY CENTRE VVhitehorse (403)667-5811 Toll-free I -667-5955 Reference Canada operates in conjunction vvith the provincial inquiry service l+l Supply & Services. Approvisionnements et Services. Canada