v
DUHOVNO Zl^VZLCTEUSrCrE
^°=s?ov',i«N™-235 ha mm isminnyjM mo x,va-„=šutsetv,^
EL GRAN FESTIVAL ANUAL de la REVISTA
"LA VIDA ESPIRITUAL"
se realizara el 14 de septiembre en el salon del Cir-culo Catolipo de Obreres, Junin 1063.
La suba general de precios aiectč muy seriamen-te el presupuesto de la Revista y obliga a la Admi-nistracičn acudir a la generosidad de sus leetores y amigos.
PRIREDITEV “DUHOVNEGA ŽIVLJENJA"
se bo vršila 14. sept. z začetkom ob 15 uri v salon.u Junin 1063 skoro na voglu Santa Fe.
Program je že v pripravi in bo zelo originalen in pester, zato naj pač nihče ne zamudi prilike, da se lepo razvedri ob enem pa še doprinese svoj delež za vzdrževanje “Duhovnega Življenja".
OGLASE ZA SPORED
El pröximo festival sera una oportunidad para contribuir al cubrimiento del ddficit, pues con. la sus cripciön tan modesta no pueden vencerse los gastos.
ram pošljite čim preje. Nikar naj nihče misli, da je odveč tak oglas! Le kar pohitite in doprinesite na ta način k vzdržanju naše priljubljene revije.
Monden avisos para el numero de Programa, premios para la gran Rifa, consigan nuevos suseriptores y llenen. el salčn en el dia del festival.
Ademäs de cumplir con eso una obra apostčlica, tendrčrn nuestros bienhechores ese dia unas horas de grato esparcimiento.
En las mananitas fresquitas. cuando cae la helada, evoca la memoria los re-cuerdos lejanos do 'as montaiias eslove-nas. Un crucifijo, una hermita. una casi-ta solitaria en un cuadro Manco de nieve ....
Tambien en la Argentina brinda en-ccntos parecidos en los lagos del Sur, pero tambičn en las majestuosas cumbres del Aconcagua, como aparecen en el cuadro de abajo.
Zima frka na vrata, slana pada po širnih argentiskih planjavah, za katerimi daleč tam v notranjosti se dvigajo mogočni Andi blesteči v večnem snegu in ledu-
Še dalje, še mnogo dalje, pa bleste slovenske planine v avgustovem soncu in tu-kajle vidimo eno ljubko podobo iz Julijskih Alp.
Spodnja slika je pa iz kraljestva Akon-kague.

DOBITKE ZA SREČOLOV
tudi kar hitro najavite ali pošljite. Srečolov je vedno posebnost naše prireditve, zato hočemo da bo tudi letos srečolov zadovoljil vse.
Darove, oglase in dobi'ke izročite na upravi, Paz Scldan 4924, na uredništvu, Pasco 431 ali pri pover jenikih v soseščini.
LOS REFUGIADOS ESLOVENOS
ya van llegando poco a poco. Con el vapor Andrea Gritti llegaron 10 'ovenes, entre ellos tambien un her nano del P. Juan..
Un buen amigo fue tan generoso que did a la dispcsicidn de los re fugiados una casita, donde los po-bies hallan časa para los primeros dias. Gracias a la generosidad de alg unas almas nobles hemos conse guido algunos colchones y fraza-das. Pero se precisan muchos mas, por lo cual pedimos a los que po drian soconemos en algo, sea con ropa de cama, sea con utensilios de cocina o con dinero, ya que los re fugiados vienev sin un centavo y la vida es čara.

Los argentinos, los unicos en todo el mundo, que no sufrimos ningu-nas consecuencias de la guerra, debemos ser muy agradecidos a Dios por tal benficio y demostrar nuestra gratitud con generosidad hacia aquellos que necesitan y me-recen la caridad cristiana.
Todas las donacions, sea en cc-sas o dinero, se pueden. mandar a Pasco 431.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361	(48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri rrečer.
Ob sredah in petkih ni doma.
Uprava: Paz Solddn 4924 Telefon 59-6413
Naročnina 5.— letno
CERKVEN) VESTNIK
3. AUG-: Maša na Avellanedi za •j* Franc Špacapan.
Pri sv. Rozi za f stariše Sever.
10. AUG.: Maša na Avelalnedi za f stariše Lozar.
Pri sv. Rozi za j Rudolf Vran.
Molitve na Paternalu, Avalos 250 ob 16.30 uri.
15. AUG.: Pri sv. Rozi za j Ivan Furlan.
24. AUG.: Maša na Avellanedi v dober namen.
Pri sv. Rozi za j Leopold in f Franc Prinčič.
Molitve in shod bratovščine na Avellanedi.
17. AUG.: Maša na Avelanedi v dober namen.
Pri sv. Rozi za f Ido Mavec.
31. AUG.: Na Avellanedi v dober namen.
Pri sv. Rozi za f August Fornazarič in + Ivan Cotič.
*—----------------------------------*
POROČILI SO SE: Pri SV. ROZI: TEREZIJA OSTRIČ iz Markovec in MATEJ TEF-DOSLAVIČ od Kopra. FRANC KAVČIČ iz Brežic in tukajšna domačinka A MIR A MIGUEL.
V MONTEVIDEU se je poročila JAROSLAVA RIJAVEC iz Solkana z DANIELOM G. FACAL.
CIRILOVO NEDELJO smo praznovali z lepim vremenom toda z bolečo zavestjo, da smo s tem dnem ukinili sveto mašo nc Paternalu. Tako malo bližnjih sosedov je prihajalo, da pač nima pomena, da bi mučili dobre rojake od daleč, ker imaio cerkve bliže. Za pevovodjo in pevke je bila ta žrtev odveč in prav tako za duhovnika, ki je moral vedno doma pusitti dolge vrs*e ljudi ki so čakali na spoved-
Brezbožnim bo nemara to celo v zadoščenje, toda oni sami bodo prišli nekoč do spoznanja, kako velika škoda je za človeka, če svoio dušo zanemari. Naj bi jim prav to služilo v opozorilo k resnosti, da ne bodo prepozno bridko razočarani spoznali, kako usodna je zmota človeka, ki živi samo za ta svet.
Odslej bo redno na Paternalu le enkrat na mesec popoldanska služba božja in sicer vselej na drugo nedeljo na Avalos 250 kadar bo shod bratovščine.
Na Avllanedi se bo vršila redna služba božja vsako nedeljo s sveto mašo in Iretio nedeljo v mesecu tudi popoldne.
Sveta maša po naročilu rojakov pa bo na razpolago vsako nedeljo ob 12 uri pri sv. Rozi. kot je že v navadi.
Ko se zahvaljujemo vsem rojakom ki ste se trudili za udeležbo pri sv. maši na Paternalu, naj bo izražena oosebua zahvala neumornemu pevovodju g Ciziiu Jekšetu in pevkam, ob enem pa tudi prošnja, naj bodo pri volji spet storiti, kar bo prihodnost od nas vseh ti rial a.
PRIREDITEV D. Ž. se bliža, 14. september bo hitro tukaj Pripravite in pošljite nam dobitke za srečolov Prijavite oglase za programsko številko.
Vršila se bo veselica v salonu na Ju mn in Santa Fe, kot lani.
Priprava sporeda je že v teku. Marsi-kako presenečenje bomo nudili rojakom ta dan. Zato nikar ne pozabite.
EN VENECIA JULIA
hay gran esjectativa. El paeto de puz yugoslavo-italiano no estä toda/ia rati-ficado, pero las comisiones trabajan fe-brilmente en la delimitacion.
La autoridad religiöse ya decid.io ior-mar una nueva diocesis, que provisoria* mente sena vicariato apostčlico, para el cual ya estä designado el vicario Mons-Močnik con la sede en Solkan, junto a Goricia, al cual corresponderian las pa-rroguias separadas de su sede arzobispctl en Goricia.
El obispo de Trst procedič a la funda-ciön de algunas nuevas parroquias, que exigen las nuevas fronteras o razones histöricas. Las parroquias que se separn-rian de Trst, tendran su futuro obispo en Poreč o Reka (Fiume), en cuanto no vuel-ven a su diocesis historica de Ljubljana.
En Trst va subiendo el nacionaiismo italiano que en los dias de abril llegö hasta tal punto de organizar dos fune-rales püblicos en parroquias del centro en sufragio del alma de Mussolini. Lögi-camente provocö eso grandes reacciones de parte del elemento esloveno y espe-cialmente de los comunistas. Contra Ja mcnifestacion comunista del primero de mayo fueron arroiadas dos bombaš.
Los eslovenos en la zona de Goricia que caerd bajo Italic, ya formaron su organizacion "La Union Democrdtica Eslovena", aue se orientö ciaramente contra el comunismo y empezo a publi-car su periödico "Democracia", al cual atacan furiosamente todos los diarios comunistas, pues es la ünica publicaciön anticomunista en el territorio es1 o veno.
Mas complicada es la lucha politica en Trst, donde estan en el terreno tres gru-pos časi iguales. La lucha mas aguda se desarrolla entre los nacionalistas iialia-nos de tendencia fascista y la IJDAIS (Unidos comunistas). Los dos grupos se empenan en conauistar la tercera parte del pueblo aue son los eslovenos patrio-tas tanto anticomunistas cuanto cniiita-lianos. Ese ultimo grupo no se organizo todavia, pero sera el elemento tiecisivo del futuro triestino, pues los eslovenos decidirdn el exito de las eleccioaes que estan pröximas.
EN ESLOVENIA
sigue el pueblo en su gran mavor'a mi-rando con frialdad la politica que ejerce el gobierno, čada vez mas declarado en su laicizacion de la vida publica. La primera vez en la historia choco con dificul-tades la solemne celebracion del Corpus en Esloveina, aue se celebraba siempre con solemnisimas procesiones. Este ano han debido ser trasladas las procesiones al domingo siguiente.
Hay muchos sacerdotes deteni dos. El obispo de Ljubljana fue atacado no solo con palabras sino fisicamente porque condenö en su sermon paseual como bes-tial el hecho de violar las tumbas de los anticomunistas. cuyos restos mertales fueron levantados los mismos dia de la Se-mana Santa y tirados al rio porgue el pueblo orestaba continuamente culto a sus tumbas.
La imagen milagrosa de "Maria A yu-dad", guardada hasta ahora en la cate-dral de Ljubljana, fue trasladada a su snturio de Brezje. El di anterior de su traslado se unieron 10-000 personas en la catedral v sus inmediaciones para en-romendar a Ella sus penas v esperanzas. El dia mismo del traslado fue prohibida toda manifestaeiön publica.
GRAVES CONSECUENCIAS nuede *ener el hecho ocurrido en Goricia-El cuadro de Ntra. Sehora de Monte Santo, guardado en la catedral de Goricia. debla ser trasladado a su santuario, dis-tante dos horas de camino de Goricia, en
el territorio que corresponde a Yugosla-via segün el tratado de paz. En la nocha anterior al aeto de traslado fu6 secues-trado el cuadro. A pesar de la mterven-ciön extremadamente energica del arzo-bispo de Goricia, para obligar a la devo-luciön dl cuadro, ese na aparecio. El aeto fue cometido por los nacionalistas italianos, pero los nombres no pueden conocerse.
La tirantez, ya tan grande de siempre, subiö mucho mas por un hecho tan lamentable, pues los eslovenos, tan devo-tos a Ntra. Sehora de Monte Santo, que de alll reina sobre sus pueblos, conside ran con justicia como crimen cometido contra su pueblo, el robarles la gran pro-teetora, a la cual podlan con plena con-fianza acudir en todo momenio si ya no peregrinando por ln menos con la mirada al santuario, visible de časi todas las
LA VIDA ESPIRITUAL
Revista mensual Director: P. Juan Hladnik
Pasco 431
T. A. 48 - 3361, 48	0095
Suscripcion anual 5.— $.
No. Reg. Prop. Intelectual 232329
CIRILOVA ČAJANKA in popoldanska služba božja 6. jul. je zbrala lepo število rojakov. Po končanih litanijah j a spregovoril besedo vspodbude č. g. Anton Grč-man, potem se je pa vršil nadaljni del v prostorih Avalos. Najprej kratko poročilo o delu bratovščine in njene naloge, nato dobro pripravljena čajanka, katero nato dobrop ripravljena čajanka, katero so organizirale naše dobre mamice in dekleta. Nabit fe bil salonček velikih in malih, pa je bilo za vse dovolj za prigrizek in prilizek. Nato smo se pa še na debelo nasmejali med veselimi filmi.
Hvala vsem, kateri ste se ta lepi dan potrudili in svoj delež doprinesli.
PODOBA SVEOGORSKE MATERE BOŽJE — UKRADENA. V soboto 7. junija so nameravali prenesti v slovesnem sprevodu milostno sliko svetogorske Matere iz go-riške stolnice v Solkan in nalo na Sv. goro. V noči na soboto pa je bila slika iz stolnice ukradene. Nenavadno bogoskrunsko dejanje je izzvalo v mestu in na podeželju veliko razburjenje, ki se zle pa noče poleči. Mnogi so bili ogorčeni, mnogi žalostni. Slika je last svetogorske-aa svetišča, ki ga upravliaio oo. frančiškani. Ti in goriški nadškof so se v soglasju z goriškim kapitljem domenili, kako naj se slovesna vrnitev čudodelne podobe izvrši. Goriški nadškof je takoj po dogodku, že v soboto 7. t. m. v javnem pismu obsodil dejanje in roteč pozval uarabitelje, naj sliko vrnejo v izogib strogih cerkvenih kazni. Slovenski kanoniki so se v lastnem in v imenu vse slovenske duhovščine pridružili nadškofovi obsodbi. ker to dejanje "žali verski in narodni čut našega ljudstva in bo zanetilo novo ovra5;vo med tu živečima narodoma". V nedeljo 15. t. m bo šla iz Gorice in Solkana spravna procesija na Sv. goro. kjer bo ob 9, uri sv. maša.
Storili so zločin Italijani.
KAPUCINI V SLOVENIJI. Zlati maši bosta pela oo. kapucina Marko Fišer, guardian v Krškem in Ladislav Hazeinali v Ptuju. O. Anzelm Canjuga je bil obsojen na 16 let prisilnega dela, o. Avguštin Ciian na 10 let, ker sta se izražala neugodno o sedanji vladi, da p^eaanja vero, cerkev in duhovnike. V zaporih so še in čakaio obsodbe o. Dionizij Pristovnik v Ljubljani, o. Ilija Boral in o. Ignacij Cafuk. oba v Varaždinu.
ISKSKIIA O KOMUNIZMU
Vsak dan slišimo to besedo, pa vendar je kaj malo ljudi, ki bi imeli o komunizmu pravo sliko.
V	stiski sedanjega časa, ko je toliko socijalnih zlorab, ko toliko boga
tinov živi v brezdelju in nebroj trpinov z delom brez počitka ne more priti do človeka vrednega življenja, zveni mnogim beseda komunizem kot odrešenje iz bede. Pod to besedo umevajo vsi tisti obljubo boljše socijal-ne pravice in boljšega življenja. Saj obeta komunistični program tak so cijalni red, v katerem bomo vsi enaki, ker bo vse skupna last in bo za vse vsega dovolj.	......
Kako pač ne bi trpinovo in siromakovo srce zahrepenelo po takem socijalnem redu, kjer ne bo imel več obupne skrbi, kako preskrbeti otrokom kes kruha in obleko!
Pa so se oglasili tudi taki, kateri so zaklicali: Pozor! Dobro premislite preje, kaj je komunizem, da se ne boste prenaglili in padli v nastavljeno past, iz katere bo še težje ven kot iz tiste, v katero vas je pognal kapital.
Zato je pač nujno, da vsak človek v sedanjem času točno ve, kaj pravzaprav pomeni komunizem.
NJEGOVA OSNOVA.
V	prejšnjem stoletju je takozvana razvojna teorija prišla v modo. Da bi se izmaknili Bogu propadli ljudje, ki jih je bilo sram človeškega dostojanstva, ki smo ga dobili kot otroci božji, so si mesto božjega očetovstva izbrali opico za svojega prednika. Rekli so, da se je človek razvil iz opice in da ni drugega kot žival, ki živi samo za ta svet in nima nobenega višjega nc.mena. Za užitke katere more bogatinu nuditi mesena poželjivost so bili takoj pripravljeni prepustiti nebesa vrabcem. Tako zelo je potegnila izpridence in posvetnjake njihova sla, da si niti niso hoteli dati truda, da bi resno preiskali, če razvojna teorija tudi res velja za človeka. Danes so vsi resni znanstveniki že opustili vsako obrambo razvojne teorije, v kolikor se nanaša na postanek človeka.
V	toku miselnosti prejšnjega stoletja si je Marx, nemški jud, usvojil razvojno teorijo tudi za podlago svojega socijalnega nauka. Umoval je takole: Človek je bil najprej kakor čreda živali, med katerimi je vladala pravica močnejšega. Sila razmer ga je počasi primorala, da je uredil življenje v patrijarhalnem smislu. Stvorile so se močne družine, katere so imele svoje vodnike in tako v združenju svojih sil, v borbi z drugimi skupinami nadaljevale boj za obstanek.
Med tem je pa izobrazba rastla in spoznanje in potrebe so pripehali do razširjenja kroga, v katerem je živel človek. Zato se je pa od družinskih glavarjev prenesla cblast na pokrajinske oziroma narodne zapoved-nike, med člani pa se je upeljala postava, ki je uravnavala medsebojno življenje. To je bil feudalni red, v katerem je bilo nekaj izbrancev, ki so imeli oblast čez nižje ljudstvo.
Toda tudi ta feudalni red ie s časom zastarel in je prišla na dan misel o enakopravnosti vseh ljudi. Tako je nastal meščanski red. v katerem je na prevladovalo samoljubje, kajti kdor je mogel priti do višje moči, kdor ie imel več sposobnosti, se ie okoristil na škedo slabotnega sočloveka. Priiviegiranci meščanskega, z modernim izrazom "buržuisksga" reda, so se polastili donosneaa bogastva in pod zaščito vere in Boga, ki ukazuje “Ne kradi!" nadaljujejo z zlcrabo brezbrembnega delavca.
Toda, tako umeva Marksova teorija, tudi čez to točko razvoia bo družba šla dalje. Zlorabljene delavske mase se bodo zavedele položaia, strnile bodo vse svoie sile, razlastile bodo bogatine in pravično razdelile bogastvo. Tedaj bo dosežen višek razvoia človeštva in tedaj bo na svetu doseženo to. po čemer je doslej človek zastonj hrepenel — sreča v zemeljskem raju.
Neizkušene množice čitajo ta “komunistični evangelij" in iim tako oriietno zveni, da se takoi navdušijo zani, brez pomisleka, če je vse res tako. kot je zamislil Marx. Rozvoing teorija glede človeka ie ostala osme šena v zgodovini. Teoretično ie bila lepo zaroišliena, praktično ie na nro-nadla. ker so spodleteli vsi njeni dokazi. Podobno se bo zgodilo tudi s komunizmom.
V ČEM TE ZMOTA KOMUNIZMA.
Ni dvoma, da ie ta razlaaa razvoia človeške dmžbe v marsičem posrečena. So nač vsakočasn-s razmere, ki človeka primoreio k sočasnemu načinu čivliema. Človek, ki ie '-plošr1'', uporaben, ma po potrebi nrür'i za vsako delo ki aa trenutek zahteva in se prilaandi vsakim razmeram, ki ii aa zaiamejc. Toda v bistvu oš*ane vedno enak. Po komunistični trditvi ie *’j bil človek v početku malikovalec, potem je postal enobcšec in slednjič jt
KATOLIŠKI TISK V SLOVENI)!. V Ljubljani izhaja v omejeni nakladi, ker “ni papirja" školijsko glasilo “Oznanilo". Tudi za molitvenike ni papirja in se je po dolgih prošnjah slednjič le posrečilo dobiti dovoljenje za tisk molitvenika “Pri Jezusu". Mnogo molitvenikov in svetih knjig je bilo pri Ničmanu zaplenjenih in je bilo cele kamiione istih knjig odpeljanih v papirnio Veče, kot star papir za predelavo v novega. Bogata knjižnica “Prosvetne Zveze" je bila zaplenjena in večina knjig vničenih. Le del teh knjig je bil izročen nekemu delavskemu krožku.
VERSKI POLOŽAJ V SLOVENJU. Ljub ljanska škofija ie izdala letopis (lito-grafiran), v katerem beremo sledeče podatke: Pod označko “pogrešani" so sledeči duhovniki, ki so bili ubiti v maju 1945: JENKO JANEZ, kaplan v Žuženber-ku. star 20 let. RONZKAR JANEZ 31 L. FRELIH FRANC, župni upravitelj na Krki. star 45 let. BORIS KERČ. 26 L KLOBOVS ANTON 29 L, ZORN VIKTOR, kaplan v Žuženberku. 28 let PEZDIRC FRANC, župnik. Šent Vid nad Cerknico, 32 L, KUNSTELJ FRANC, kaplan, Mirna. 31 L, pisatelj, SINK MATIJA. 30 1„ ŠOLAR JOŽE, kaplan Sodražica, POLDA ANTON, kaplan v Toplicah, 32 1. HORVAT JANEZ, kaplan Dobrepolje, 29 L. MAVEC JAKOB, župnik v Polomu, 36 let. ubit na begu, TRČEK STANKO, lazarist. 34 1. Ti so bili ubiti ali na begu ali pa potem vrnjeni in pobiti.
Brez sodno obravnave so bili zahrbtno pobiti FILIP TERČELJ in KRASNA FRANC v Davči 27. dec. 1945 TOM FRANC, kaplan na Jesenicah. STRUPI FRANC je umrl v zaporu, na smrt sta bila obsojena FRANC CERKVENIK, župnik v Šent Jerneju in kaplan PETER KRIŽAJ.
Obsojeni na zapor so Dr. 'ANKO AR NEJC, župnik v Šent Jakobu v Ljubljani, MIRKO BARTOL, župnik v Dravljah (8 let), ANTON BERGANT, župnik. Šmihel pri Novem mestu (10 let). DOBROVOLJC LOJZE, kaplan na Vrhniki 13 leta). FRANC FORTUNA, Trebnje (16 let), KAPŠ STANKO, kaolan Dolenja vas pri Ribnici (15 let), KASTELC ANTON, župnik, Jesenice (5 let). KLANČAR POLDE, kaolan, Trebelno (20 let). KOVAČIČ ANTON, župnik. Smlednik (20 let), MOZETIČ FRANC, kaplan, Dobrova (5 let), OVEN lOŽE, bene-ficijat, Šent Vid 6 let). PAHULIE FRANC. Šenpeter (7 let), PETRIČ ANTON, župnik, Mirna oeč (15 let), Dr. POGAČNIK, kc nonik (5 let). PRESETNIK FRANC, župnik. Stari trg, (10 let). SITAR TANEZ, kaplan. Ribnica (5 let). SLEDIČ IVAN, župnik. Rovte (6 let), ŽBONTAR MATEJ, župnik. Kamna gorica.
Zaprti so tudi sledeči redovniki: Križarskega reda: P KLEMENČIČ ALFONZ, župnik (20 let) in ŠAVORA IOŽE (12 let) kaplan. oha V Metliki. SEDET LOVRO (4 leta) in Dr. JAKOB ŽAGAR 6 let) lazarista.
17. aprila ie bilo ooleg teh v preiskovalnem zaooru še 35 duhovnikov in 2 bogoslovca ljubljanske škofije.
2. APRIT.A JE BIL OSKRUNJEN GROB DR. EHRLICHA, ki je nadel kot nrva žrtev komunistične revoluciie, svetniški duhovnik in voditelj katoliške mladine. Istočasno so bili odnešeni zemski ostanki šc 14 drugib žrtev revolucije, na katere grobove so liudie vedno nosili cvetie (Natlačen Peršuh. Kikeli, Župec Praprotnik. Po-graiec, Maidič. Fortuna. Roic in drugi).
Vsa J.bibliana je bila vznemirien« za Velikonoč radi tega dogodka in je ljubljanski škof Mons. Anton Vovk na Veliki petek spregovoril tele besede: “Tisti, kateri niti kosti mrtvih ne puste na miru so
slabši kot Šakali in hijene''. Ostanki teh so bili odneseni neznano kam. Trdijo da so jih vrgli v reko. Izkop so opravili nemški vojni ujetniki.
Tudi zemske ostanke Dr. KOROS<3A so odkopali in neznano kam odnesli letos v maju.
RAKOVNIK in KODELJEVO, glavni salezijanski hiši sta bili zaplenjeni. Tudi lazaristom pri Srcu Jezusovem groze z zaplenitvijo. Iz Hiralnice Sv. Jožefa in Vi-centinuma so bile izgnane redovnice. Na vrsti so sedaj že tudi Noterdamke v Križankah.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI:
Ali je osnovana narodna cerkev na Kr-vatskem in v Sloveniji, kako, kateri duhovniki so pristopili, kako gre stvar med verniki. Kako to stvar vlada konkretno podpira?
Narodna cerkev ni osnovana ne v Sloveniji ne na Hrvatskem.
Kje ima sedež škof dr. Deržečnik kot upravitelj dela goriške škofije?
Dr. Deržečnik je včasih v Mariboru, včasi v Ljubljani pri svoj it, t. j. štajerskih bogoslovcih.
Kako živi in dela škofijska gimnazija in bogoslovna fakulteta v Ljubljani?
Škofijska gimnazija, t. j. nokai študentov v starem semenišču se bori za svoj obstanek. Iz drugih zavodov — ženskih in moških — so koncem maja s silo odpeljali gojence oz. gojenke v svoje zavode (lazaristi, Rakovnik. Križanke, šolske sestre). Bogoslovna fakulteta še dela, hudo bi Se motil, kdor bi iz tega kaj sklepal n ostalih razmerah. Z novim šolskim letom bo fakulteta po vseh znakih prenehala.
Katere cerkvene organizacije vernikov so še ♦olerirane?
O cerkvenih organizacijah se ne govori, zlasti med mladino ne. Starejšim dekletom in materam še puste Marijino družbo.	"
Kako se praktično v Sloveniji in na Hrvatskem more poučevati verouk v osnovnih in sr e dn« ih šolah. Ali kai pouču-jeio posebej v cerkvah? Ali to are brez točajev? Kako mladina prihaja? Kako se obnašajo oblasti?
Verouk se v Slovenili za silo še more poučevati, če tudi v najneugodnejšem času in ob stalnih motnjah in ovirah Za-griene učiteljice se naravnost posvetujejo, kako bi otroke zvabile od verouka. V sredniih šolah imajo važno naloao SKOJEVKE, ki se pri vstopu zavežejo, da ne bodo hodile v cerkev itd. Od niih izvira propaaanda. Študenti so »udi zauo sleni z raznimi krožki, tečaji, sejami, udarniškim delom, da ie težko priti do njih-Kjer ni verouka v šoli, se poučuje v cerkvi, a to je združeno z velikimi težavami. Če se jih malo zbere in skrivaj, že gro.
Ali se za vzdrževanje cerkvenih ustanov sme pobirati kak davek takse? Kako so predpisane, kako se plačujejo? Če ne v Sloveniji, morda na Hrvatskem?
Dovoljene so samo običajne nabirke v puščico v cerkvi za cerkev in uslužbence. Davek s^ ne sme pobirati. Matice so v državnih rokah.
Katoliški tisk?
Katoliški tisk je onemogočen. Legalno niti preproste podobice ni mogoče natisniti. Enkrat ni papirja, drugič tiskarna ne zmore deta, tretjič sindikat stavcev takih stvari noče staviti. Že zdavnaj je vlada dovolila na*is molitvenika "Dri Jezusu", nimamo ga šn danes. Edine, kar se tiska, je "Oznanilo".
ki ist j an. Vero si je ustvarjal sam sproti. Bodoči človek pa bo brezbožec, ker mu "Boga" več ne bo treba. Dokler je bilo njegovo znanje omejeno, si je razlagal nepoznane stvari s tajnimi silami, ki so bili “bogovi", "duhovi", "en sam Bog"; sedaj pa, ko je prišel trenutek, da bo človek imel v rokah ključ do vseh slaivnosti, bo odstavil Bega, katerega v resnici ni; izmislili so si ga bogatini zato, da bi z r.jim strašili svoje sužnje. Bog, duša, večnost, zapovedi, vera, Cerkev, vse to so po komunistični trditvi izmišlja tine človekove, tvorba meščanskega socijalnega reda, katerega temelj je zasebno' lastnina, družina ir. vera.
* Podobno kot je razvojna teorija glede človeka ostala osmešen.a, ker je pretiravala, tako je tudi z naukom o razvoju človeške družbe.
Zasebna lastnina ni tvorba socijalnega položaja, temveč je utemeljena v bistvu človeka. Človek ni kakor čebela, ki nima lastne osebnosti in ne pameti ter dela le to, kar ji je nagonsko dano. Človek ima osebnost, se zaveda samega sebe mora samega sebe sam vzdrževati in je ustvarjen za večnost. Za ohranitev življenja nujno potrebuje raznih stvari., ker pač vsak mora jesti lastnoročno in iz svojega. V tem je utemeljena zasebna last. katera pa seveda ne sme biti neomejena, temveč mora upoštevati pravice drugih ljudi. Upravičena je pač omejitev privatne lastnine, toda odpraviti jo, je izgrešeno. Saj so poskusili to že neštetokrat v zgodovini. Krščanstvo samo je preživelo že mnogo zmot, ki so si stavile za pravilo uničenje zasebne lastnine, toda vsi poskusi so končali vselej v moralnem ingospodarskem propadu. Samo prostovaljna odpoved imetju, kakršne store tisti, kateri sprejmejo zaradi Boga vedno uboštvo, je mogoča. Samo v katoliških samostanih, kjer žive svetniške duše, ki so se radi božjega kraljestva odrekle vsemu posvetnemu, je mogoče življenje brez zasebne lastnine; med ljudmi živečimi v svetu pa je vedno toliko samoljubja, pohlepa, nevoščljivosti in resničnih potreb, da je nemogoče izravnati življe nje drugače kot z modro regulacijo imetja ne pa z njegovo popolno odpravo.
Komunizem trdi, da bi bilo lahko odpraviti zasebno last, če bi odpra vili tudi družino. Radi skrbi za otroke so stariši primorani varovati in večati svojo last. Prav družino smatra za glavni steber kapitalističnega reda in zato je treba razgnati družino. Otroci morajo biti skupna last. Za njihovo rast in odgojo naj skrbi država. Oče in mati morata biti pred vsem produktivna za družbo, zato mora otrok takoj, ko ne potrebuje več materinih prsi, proč od matere v skupne zavode.
Pač ni treba nobenih dokazov, da je ta trditev komunizma usodna zmota. Če bi. bil človek la produkcijski stroj, bi komunizem veljal. Toda ali se ne upira vsem človeškim čustvom misel, da naj se razdeie družinsko življenje; da naj mati zgubi pravico do lastnega otroka; naj se očetu odvzame skrb za družino? Od kod bo pa komunizem vzel drugo gonilno silo, če odpravi očetovstvo in materinstvo, ki sta občudovanja vredna ne le v nesebičnosti temveč tudi v iznajdljivosti? Vsak človek pa, ki ima zdravo pamet razume, kako strahovit polom bo zadel človeštvo tisto uro, ko bi se odpravila družina, opustila svetost zakona in se prepustil svet svobodni ljubezni.
Prav v zvezi s tem je pa tudi tretja osnovna zmota komunizma, ki trdi, da je veia tvorba buržujskega socijalnega reda. Ni Bog ustvaril človeka, temveč človek si je Boga izmislil, tako uči pravi komunizem. Seveda te ga ne pove začetnikem, temveč to zvedo pristaši šele tedaj, kadar so že toliko zavezani in prežeti z novim evangelijem, da se takih trditev več ne ustrašijo. Vera, Cerkev, Bog, zapovedi, zakramenti to so stvari, katere ne gredo v račun komunizmu, ki je popolen materijalizem, ker zanika po smrtno življenje in pravi da človek prav zato ne pride do tega, da bi si ustvaril raj na zemlji, ker upa v posmrtna nebesa. Ta nebesa in vse, kar je z njimi v zvezi, je iznajdba bogatinov, tako uči komunizem, kadar naravnost pove, kaj hoče. Izmislili so si jih bogatini za proletarce, kateri naj vanje upajo in vdano trpe in mirno gledajo, kako jim bogatini kri pijejo, ne da bi oni sami spolnjevali zapovedi, katere nalagajo proletarcem.
Zato je v programu komunizma bistveno sovraštvo proti veri in Bogu. Vera, družina in zasebno imetje so temeljne točke, iz katerih je razvidno bistvo komunizma.
NOVA KRIVA VERA.
Zares se čudno sliši. da bi bil komunizem kriva vera. Na splošno gledajo nanj ljudje kot na socijalni sistem, kateri se je rodil iz potreb sedanjega časa. Vnebovpijoče krivice so zdramile množice in te so se oprijele novega oznanila, ki jim obeta na zemlji več pravice.
Toda komunizem gre mnogo dalje kot katerikoli socijalni sistem. Saj
poznamo razne socijalizme zadnjih desetletij, ki so predložili reformne načrte. Eni so bili veri prijazni, drugi več ali manj sovražni. Položaj ko munizma je povsem drugačen.
Komunizem je nova vera. V bistvu človekovega srca je, da upa v srečo. Vera nas uči, da nas čaka popolna sreča po smrti. Na zemlji sreča ni doma. Tukaj jo moramo zaslužiti z lepim življenjem. Tako nas je učil Kristus. Njegov nauk je imel vedno sovražnike. Napovedal je Gospod sam. da bodo prihajali krivi preroki in seje to dogajalo v vseh stoletjih. Vedno so našli ti poslanci pekla nekaj, s čemer so poskusili zrahljati čistost božjega nauka in prevreči dostojnost človeškega življenja. Vsaka kriva vera je bila sodobna. Hudič r.i neumen in zato vedno dela tako, kol je najbolj moderno. V starem veku je potvarjal verske resnice in ustvarjal krive vera: v srednjem veku je blodil narode s čarovnijami in vražami; novi vek je bil poln nadutosti, zato je hodil hudič v salonski obleki brezbožne filozofije: danes je najbolj pereč problem človeštva v socijalr.ih potrebah, zato je hudič poiskal tam svoje mesto.
Ker je brezverska filozofija prošlih desetletij doživela polom in je v razumnih ljudeh vera le porastla, zato je hudič v sedanji dobi doumel, da je vero uničiti nemogoče, pač pa je mogoče potvoriti jo. In tako imamo v komunizmu sedaj v resnici krivo vero.
Zato pravi komunizem: ljudje, kateri verjejo v posmrtna nebesa, če se jim še zdi vredno vanje vervati, se lahko svoje vere drže. Oni so se pač tega naučili v mladosti in kdo bi jim to vzel. Naj jo le imajo! Toda prav zato, ker se zgubljajo v fantazijah o posmrtnih nebesih, jim bogatini otemajo srečo na zemlji. Toda tista sreča po kateri človek hrepeni, sc da uresničiti na zemlji in se bo uresničila, kadar bodo vsi ljudje strnili vse sile v ta namen. To bo pa šele tedaj mogoče, kadar si bodo ljudje ona posmrtna nebesa izbili iz glave.
Marx, Engels. Baebler, Lenin in drugi so doumeli globino življenja in oznanili proletarjatu odrešenje. To odrešenje pa bo postalo resnične šele tedaj, kadar bodo vsi ljudje brezpogojno sprejeli novi nauk in zanj zastavili vse sile. Z enako nepopustljivostjo, doslednostjo in ognjenim navdušenjem, kakor so prvi kristjani šli v smrt za evangelij, morajo iti na delo pristaši komunizma. Nihče nima pravice, da povprašuje in razsoja po lastni glavi, kaj se njemu prav zdi. V železni disciplini je ključ, s ka terim bo komunizem ustvaril zemski raj. Kakor katoliki verujemo v božjo besedo, ker vemo da se ne moti, čeprav vselej njenega nauka ne razu memo do dna, tako zahteva komunizem od svojih članov slepo podreditev. Voditeljem in ustanovnikom komunizma je treba ne le verjeti tem več jim tudi slepo slediti.
Jasno je torej da je komunizem vera. Je kriva vera, katera je nebesa potegnila iz posmrtnega življenja na ta svet in zapovedala svojim pri padnikom, da morajo v ta nebesa verovati in se zanje žrtvovati.
Komunizem je zamislil ne le lastno vero, temveč je ustvaril tudi lastno moralo. Zanj ne veljajo božje zapovedi, ker v posmrtno življenje rte varuje, pač pa velja ena zapoved, ki je glavna in največja: Zločin je vse, kar komunizem ovira, dobro delo je vse, kar komunizem pospešuje. Zato je umor lahko zločin ali pa junaško dejanje. Zločin je tedaj, kadar kdo umori komunista, ki je komunizmu potreben; junaško dejanje je tedaj, ka dar kdo “likvidira" človeka, ki je komunizmu na potu. Tatvina je zločin, kadar kdo odvzame imetje, ki bi meglo koristiti komunizmu, dobro deio pa je tedaj, kadar kdo nekomunistu uropa ali ukrade imetje, in ga nato obrne v namene komunizma.
Komunizem je kriva vera, čigar bisetvena zmota je v tem, da taji posmrtna nebesa in hoče upostaviti na zemlji raj.
Nekoč so bili mohamedanci tako gereči za svojo vero, da so smatrali za največjo zaslugo, če je kdo ubil gjaura (kristjana). Danes je za komu nista največje junaštvo, če hladnokrvno spravi s pota človeka, ki je ne-spravjliv naeprotnik komunizma. In če je kdo v stanu umoriti lastnega očeta, brata, sestro ali celo mater, ki so protikomunisti, je to največje junaštvo.
Kdo bi še trdil torej, da komunizem ni kriva vera!
Ljudje sicer mislijo, da bo komunizem prinesel srečno bodočnost člo za sedanji čas. Kakor se danes ljudem čudno zdi, kako so mogli nekoč veštvu, v resnici je pa čisto jasno vsakomur, kdor le malo zgodovine pozna, da je to le ena izmed krivih ver, katero je hudobni duh pripravil ljudje slediti arijanizmu, pozneje mohamedanizmu in katerikoli krivi veri, tako se bodo čez 50 let. ko bodo komunizem videli iz primerne razdalje, ljudje za glavo prijemali ob misli na to, kako je bilo mogoče, da so prosvetljeni ljudje dvajsetega stoletja, ki so smatrali za ponižujoče, verovati v krščanskega Boga, verjeli v komunistični srp in kladivo.
El cuadro de Ntra. Senora de Monte San to, secuestrado de la catedral de Goricia la noche anterior al dia en que deberia realizarse su traslado a su Santuario, de donde fuč retirado durante la guerra.
DELAVSKE PLAČE V JUGOSLAVIJI. Uradni list z dne 29. aprila je objavil uredbo o plačah kmetijskih dela'/cev. Uredba deli kmečko delo v dve katego riji. 1. Priložnostni, mesečni in sezonski delavci, 2. stalni delavci Prva kategorija je plačana na uro ali pa na akord. Glede na težavnost ali na strokovno plat dela so določene tri stopnje plač na uro in sicer 6—7, 7—9 in 9—11.50 din na uro. Preddelavci dobe po dva din več na uro-Mesečni in sezonski delavci, ki čez G me secev na leto delajo, imajo pravico na delno plačilo v naravi. Dobe namreč tisto količino poljskih pridelkov posestva, na katerem delajo, po odkupni ceni in to liko, kot potrebujejo za prehrano svoje družine čez vse leto. Stalni delavci pa ne morejo biti plačani na akord in so zopet deljeni glede na težavnost in vrsto kmečkih del v tri vrste, ki jim pripadajo naslednje plače; 1600—2000,	2000—2600
in 2B00—3200 din na mesec. Pri teh plačah je treba še posebej upoštevati posamezne stroke, sposobnost, izkušnje in obseg odgovornosti. Za državna kmečka posestva so še podrobne določbe za razne ugodnosti, ki jih delavci morajo prejemati, kakor stanovanje, plačilo vožnje, hrana. Stalni kmečki delavci na državnih posestvih imajo v užitek po 6500 kvadratnih metrov, ki jih lahko za sebe obde lujejo. Znatne so torej ugodnosti, ki jih imajo delavci na drž. posestvih in kmetje bodo že težko dobili delavce. Se teže pa jih bodo plačevali, sai plače niso majhne. vsekakor pa v čisto drugem razmerju, kakor so bile nekdaj. Še huje pa se bo kmetom poznalo to, da so bile že dolo čene razmeroma zelo nizke odkupne cene za žita letošnje letine. Slov. poročevalec z dne 7. V. je objavil uredbo o odkupnih cenah in sicer za sto kilogramov srednje kakovosti in čistoče Pšenica 330 din. rž 300. jari ječmen 320, ozimni ječmen 280. oves 280, za koruzo je izšla posebna uredba, ki določa cene za obvezno oddajo, ki je za koruzo prav tako v veljavi kot za druga žita. Cene za koruzo se sučejo po odstotku vlage 14%, 16%. 18% in 20% od 250, 245. 240 do 235. za 22% 230, za 24% pa 225 din za sto kilogramov. Posebno nizke se zde cene belemu žitu, če jih primerjamo s cenami za koruzo. Vse skupaj pa so izredno nizke, če iih primerjamo s cenami drugih potrebščin in živil na trgu. Kmetje bodo od države dobili prav malo za svoje obvezno dobavljeno žito, če računamo še na precej visoke davke, verjetno sploh ne bodo mogli delati z drugimi delavci, ker ne bodo zaslužili toliko, da bi mogli zdržati. Delali bodo lahko samo z družin skimi močmi, če bodo pa imeli več zemlje pa ne bodo mogli izpolniti obvez, ki so jim po velikosti zemljišč predpisani in sledile bodo kazni. Tako bodo primorani vstopiti v kolhoze.
UN ASUNTO MUY GRAVE
El desequilibiio social es un hecho. Siempre exis-tiö, pero hubo puentes que juntaban los extremos opuestos.
La religiön que ofrece al pobre como modele de vida a Jesucristo, Dios hecho hombre, atemorizaba tambien al rico con el "ay de los ricos , recordändo les la obligaciön que imponen los bienes que tienen en su poder como administradores y no como dueiios absolutes.
Mientras al rico y al pobre, la vida publica y las leyes partian de esta base, mientras el pobre sabia aprovechar su pobreza como estimulo para las vrtu-des, mientras el rico sabia beneficiarse de su riqueza para hacer obras buenas,, existiö el equilibrio de la vida, aunque jamäs sin injusticias, pero por lo menos se mantenia una atmosfera de relative armonia.
Peio actualmente el cielo de la etemidad dejö de ser esperanza para una inmensa mayoria, que ya no vive para ganarlo sino que eoloeö todos sus empenos en la vida terrena.
La libertad e igualdad, proclamadas como dere-cho universal llegaron a tedos los oidos y halagaron a todo hombre como una müsica agradable. Para que la armonia fuese perfecta, deberia agiegarse la fra-temidad. Pero esa falla y con ella se desvanece toda la construcciön que quiso fabricar el hombre al prescindir de la religiön. No hay fraternidad sincera, per eso no hay tampoco aquel amor que da, sino söio el egoismo que reclama; por eso ya no hay modo como evitar los choques que entre la gente descrerda se producen inevitablemente, porque no soi todos iguales ni de tamano, ni de peso, ni de capacidad, ni de talento, ni de figura, ni de voz. Solo la religiön es capaz de nivelar las divergencias.
Desde que entrö en el escenario de la humani-dad la industrializaciön de la economia national, desde que se formö aquella capa de gente que de-pende totalmente del producto de su trabajo que roa liza en el servicio del capital. se planteö el problema social con peso especial.
Una infinidad de sitemas se ofrecieron para re-mediar el mal y establecer un orden social justo. El ' mdividualismo" aconsejö la libre competencia. Se le diö el nombre de "liberalismo". Prescindiendo de todo lazo de ley eterna y de obligaciön social, dejö riendas sueltas al capitalismo, colocando asi al obre-ro en condiciön de esclavitud completa. Afirmando asi la "libertad" sin tomar para nada en cuenta la "fraternidad" ar.ulö la "igualdad". Por cierto que a los duenos de fuentes de producciön resultö tal siste ma muy a gusto.
No tardö en aparecer el "socialismo", en plena oposieiön al "liberalismo". El socialismo insistier en que la base del bien de la humanidad estä en el bienestar de la sociedad. Los intereses individuales deben. ser sacrificados a los intereses comunes de la sociedad.
No faltaron los utopistas que sonaban con las "repüblicas paradisiacas" en alguna isla solilaria, donde no hay egoismo porque no hay propiedad pri-vada.h La imaginaeiön inventö cuadios de vida fehz, pero que jamäs har. podido hacerse realidad, porque no tomaban en cuenta al hombre con sus inclinac.o nes egoistas y porque no contaron con recursos para poner su teoria en präetica.
Entre otros sistemas sociaiistas aparece tambien el
COMUNISMO.
La miseria de la ger.te obrere, las ideas de la re-voluciön fiancesa y las ciencias y filosofia modernes brindaron a Marx la base sobre la cual construyö el sistema de su comunismo. Partiendo de la teoria de la "evolueiön" profetizö el futuro desarrollo de la humanidad. cuyo punto culminante seria la sociedad sin clases, en la cual todos seriar, iguales y todos felices. Pero esa evolueiön tardaria demasiado por lo cual deberia adelantärsela con la revolueiön y de esta manera establecer mäs pronto el paraiso en la tierra. Toda la gente desposeida y descontenta presto gus tosa sus oidos al nuevo mensaje que prome'iö a los explotados la felicidad ya en la tierra.
No cabe duda de que el ideal del comunismo para Ile /ar a la humanidad hacia ur. porvenir feliz es loable. Equivocado estä en su punto de partida que es materialismo ateo y en su camino que no toma en cuenta al hombre como es. Construir sin fundamento trae muerte en ruinas.
Sin entrar er, los detalles, que expliccremos mäs adelante presentamos los puntos piincipales del evan gelio comunista.
Marx y Engels, los evangelistas del comunismo y sus profetas anunciaron que la evolueiön de la humanidad, dejar.do deträs la epoca potrimonial y feu dal, debe sobrepasar tambien la burguesa que es la actual, nara terminar en la proletaria cuando la gente obrera impondrä su voluntad y la felicidad para todos.
La evolueiön tardaria demasiado; por lo tanto la gente proletaria tiene la misiön de adelnatarla con la revolueiön, expropiar.do a los propietarios y convir tiendo todas las fuentes de producciön en propiedad comün. Cuando el hombre no tenga mäs nada propio, vivirä feliz como las abejas en su panal, que no pe-lean por una goto de miel.
Con seguridad harär. a los planes proletarios gran oposieiön los duenos del capital y la gente de men-talidad burguesa, lo cual provocarä inevitablemente choques y llevarä a la revolueiön que ha de ser pun to de partida para el paraiso comunista.
Antes de llegar al paraiso pretendido tendrä que hacerse muchas cosas. Los enemigos irreducübles del comunismo no podrän ser cor.vertidos. Mientras que den ellos con libertad de acciön, entorpecerän continuamente la realizaeiön del ideal comunista. Puesto que el camino del comunismo es la dic.adura del pro-letariado con la cual se impondrä la felicidad um versah es tambien deber supremo de todo comunista trabajar en la Implantation de ese pretendido ideal. Todo lc que en cualquier manera contribuye para el odvenimiento de la dictadura del proletariado, es no solo licito, sino deber. Robar y matar, mentir y calumniar, sabatecr y sembrar descon'ento son me dios licitos y causa de heroismo para el comunista autentico. No hay ctro crimen que aquello que en-torpece la marcha del comunismo pues la vocacion suprema del hombre es realizar la felicidad en el paraiso terreno segun la teoria comunista.
SUS PRINCIP ALES OBSTACULCS SON:
1.	LA PROPIEDAD PRIV ADA. El comunismo afir-ma que en ella se apoya el egoismo humano. Quitar le al hembre cosas que Hama suyas, es librarlo del lazo que lo tiene atado. Libre ya de sus propicdades y sin posibilidad de adquirirlas quedarä como el pä-jaro que logrö escaparse de la jaula.
2.	LA FAMILIA es otra traba que impide la marcha hacia el mundo del paraiso comunista. Teniendo
cl padre y la madre la proocupaciön de sus hijos, sienten la necesidad de concentrar sus esfuerzos para mantener su hogar. La iamilia es por lo tanto ei sos-ten basico del sitema burgues, producto del eapita lismo. Junto con el capitalismo debe ser pues destrui-da tambien la familia, y el hombre, libre ya de las angustias familiäres, depositara toda su enctgia en procurar el bien colectivo.
3.	LA RELIGION es tambien incompatible con el comunismo. porque hablčmdole al hombre del cielo en la eternidad, aconsejandole las virtudes de pa-ciencia, resignaciön, perdön, concentrando sus princi pales esfuerzos para la felicidad despues de la muer-te, entorpece sus actividades para la tierra y lo montiere esclavizado en las cadenas del capitalismo el cual es en realidad el inventar de la religičn. pues la religiön en general y la Iglesia Catolica en ospecial es, segün la doctrina comunista, producto de la socie dad burguesa con la cual los explotadores quieren se guir eternamente manteraendo supeditadas las masas populäres. Invocan a Dios y explotan su situaciön privilegiada. sin atenerse ellcs mismos para nada a las leyes religiosas que imponen a los subordinados. La religiön es el estupefaciente, el opio, para el pueblo.
1. la MORAL CRISTIANA, aquella que respeta la dignidad de la personalidad, la propiedad, la san-tidad del hogar. la honestidad son incompatibles con la moral comunista, que desconcce la personalidad supeditdndola a lo colectivo. Para conquistar a la gente joven, se le predica la libertad que es liber-tinaje, pues negando la vida sobrenatural preter.de conquistar a la juventud con la entrega desenfrenada a las pasiones carnales. Una juventud sin moral es condiciön previa para la implantaciön del comunismo.
No hay otra realidad que la lucha por la existen-cia en la cual debe triunfar el proletariado. Destrozar todas las “tradiciones burguesas", liquidar todas las supersticiones religiosas, ponerse en la realidad de que no hay ri alma ni espiritu, ni Dios ni demonio, ni cielo ni infiernc, sino solo la materia en su eterna evoluciön. es el postulado absoluto del comunismo. Si la gente no renuncia al cielo sobre las estretlas y a las esperanzas de la justicia divina, r.o alcanzarä jamäs la felicidad en la tierra, es el dogma comunista.
EL COMUNISMO ES UNA HEREJIA.
Suena paradöjico, sin embargo es verdad. El comunismo no es solo un sistema social, como el so-cialismo sea nacional, federal, central, corporativo etc.
En vista de la insuficiencia de los socialismos que haciar. ciertos cumplimientos con la religiön, sin poder remediar el mal social y ni siquiera dismmuir la marcha fatal hacia la ruina, se fue el comunismo hasta el extremo absolute, contra la religiön.
Mientras los diversos socialismos teman para la religiön una sonrisa compasiva, compad.eciendo a las “beatas" y felicitändose a si mismos por haberse li-brado de las trabas religiosas que les impedian el libertiraje, comprendieron los ideölogos del comunismo, que el s.entimiento religiöse estä demasiado arraigado en el corazör. humano como para poder ser eliminado. Luchar contra la religiön es fortalecer la. Cuanto mäs se la persigue tanto mas se fortaleco.
Por eso quiso el comunismo aprovechar tambien la tendencia religiosa del corazör, humano para al-canzar su objetivo. De la eterna lucha entre el bien y el mal, empezada en el paraiso, presenciamos ac-
30. augusta praznuje Argentina na slovesen način praznik sv. Roze. za vetnice latinske Amerike, V Bs. Airesu se vr#i ta dan veličastna pro cesija pri Sve ti Rozi (Pasco in Belgrano) ob 15 uri. Po vabljeni ste rojaki, da se te procesije vdeležite.
tualmente una nueva fase. El demonio fue siempre moderno. En la Edad Media se paseaba vestido de menstruo. er. el siglo “esclarecido" tomö häbito de “gentlemen", en los tiempos modernos le conviene intervenir en la solueiön de los problemas sociales. Como siempre es tambien esta vez su objetivo ünico socavar la fe sana en los corazones creyenles pero con un disimulo astuto.
Hoy ya no arrastra la mistica supersticiosa de las brujas antiguas; la mayoria de la gente es tambien inaccesible para las sutiles filosofias ateas. El mate-rialismo crudo arrastra solo a los perversos. que re-sultan inütiles para la lucha. Por eso trata el demonio de apoderarse mediante el comunismo de la fibra mäs profunda que es la religiosidad. Su lucha no va dirigida contia el sentimiento religioso con la inten-ciön de destruirlo, sino con intencion de suplantar los dogmas religiöses con otra doctrira, lo mismo que hacian anteriormente las grandes herejias que com-batian no la religiön como tal, sino c una que otra verdad de la Iglesia Catölica, segtin la mentalidad de la epoca. Tergiversar alguna verdad religiosa es alejar la gente del buen camino y eso es lo que pre-tende el demonio y sabe hacer magistralmente.
Hoy, en el tiempo del racionalismo, son los problemas sociales los que mäs interesan a todos. En ese ambiente cayö el plan mäs moderno del demonio, ofreciendo al hombre un nuevo “evangelio", que el cielo no estä sobre las estrellas sino que debe hacerse realidad en la tierra. Para los “conscriptos" puede ser ütil todavia la palabra de que "Jesucristo era ei primer comunista". Para los adultos. cuya formueiön y condiciön ir.‘electual estä demasiado ligada con las tradiciones catölicas puede servir muy bien alguna medalla o crucifijo, “recuerdo de la madre, esposa o tia", guardado para tal momento en los pliegues de la ropa de los apöstoles del comunismo, pues di-cen “el comunismo no va contra Dios sino que quiere librat a los pueblos del tutorismo romano". Eso de perseguir a los sacerdotes, asi afirman los rojos, no es cierto. Solo sor. castigadcs aquellos curas que se meten en la politica; solo se fiscalizan aquellos con ventos cuyos edificios son indispensables para fines del pueblo; solo se suprime la ensenanza religiosa alli donele el pueblo lo reclama; no se imprimen los li-
bros Y diarios religiöses porque hay escasez de papel; no se prohiben los oficios religiöses sir?o cuando estor-ban la marcha normal de la vida; no se prohibe asistir a misa, pero los domingos de manana hay que asistir al mitin o hacsr trabajos voluntarios si se quiere evi-tar el titulo de “reaccionario", lo cual puede tener por consecuencia la muerte por hambre . . . iQuien no endende este lenguaje?
Toda especie de pretextos sirven al comunismo para disfrazar su verdadero objetivo que es la lucha contra la Iglesia Catölica. Solo aquellos que son fie-les a su fe, que la aman, sufren al ver lo que pasa; como tan solo los hijos buenos sufren las iniusticias causadas a su buena madre, mientras que los hijos ingratos ni siquiera n.otan lo que lastima el corazön de eella.
Asi el comunismo no es negaeiön de la religiön sino es su falsificaciön. Es una herejia de las tantas que ya conoce la historia de la Iglesia. Las anteroires atacaban una que otra verdad religiosa, combatian una que otra norma de la moral evangelica, se dirigian contra algün prelado o santo de la Iglesia, siempre de acuerdo a la mentalidad de su epoca, ya que el demonio sabe ser siempre el mds moderno y contem poräneo.
Para la mentalidad del siglo XX fabricö el demon,io el estandarte en el cual figura: Proletarios de todo el mundo, unios. El cielo no estä sobre las estre-llas; tampoco hay Dios. El infierno es el espantapäja-ros que inventaren los curas y los capitalisats para amedrentar a los obreres. Dejad el cielo a los päjaros y poneos a establecer el paraiso en la tierra. Mientras que dirijais vuestras miradas hacia el cielo, debereis sufrir en la tierra." He aqui la nueva religiön en la cual debe creer el comunista con mds fe que el catö-lico en los santos Evangelios.
Äy de quien se atreve a poner en duda la teoria de Marx, o quien sea tan audaz de sospechar sobre el “Manifiesto Comunista" de Engels, de Len.in o de otros pröceres comunistas.
LA NUEVA REDENCION
Despues de 1900 anos de cristianismo, asi acusa el comunismo, la Iglesia no logrö establecer el bien-estar en el mundo. Los creyentes, conocedores del va-lor de la Cruz, dolores, luchas contra la carne, y de la misma muerte, viviendo en el volle de lägiimas, tenemos siempre presente la palabra de Jesus: "Vos otros liorareis y os entristecereis mientras que el mundo gozarä. Pero vuestra tristeza se convertird en gozo y ese qozo nadie os lo quitarä mds". Los des-creidos . que son hoy la mayoria, no se conforman con la esperar.za de la dicha eterna. He cqui al comunismo que viene con la promesa de establecer el paraiso en la tierra. Por proyectar el cielo sobre las estrellas. no se hace realidad en la tierra, asi sonö el evangelio de la nueva redeneiön.
Puesto que el corazön humano noble siente rece-sidad de la grandeza y a spira al heroismo. supo apro-vechar el comunismo tambien esta fibra. El cielo debe ser conquistado mediante una lucha vigorosa. Las energias que deberian ser utilizadas para esa con-quista sobrenatural las invierte el comur’smo en la conquista del paraiso terreno. El camino hacia ese paraiso serd penoso, lleno de sacrificio, salpicado de sangre. Pero no importa. Algün dia ha de llegar, asi cree el comunista verdadero y no se asusta ni de privaciones, ni de er.emigos, ni de peligros, ni de castigos, ni de sangre, ni de muerte, ni de persecu ciön, ni de torturas.
Es un error creer que todos los comunistas son gente perversa, vivideres, ladron.es y haraganes. Mu-
chos hay. quinese, desconoeiende la verdad del des-tino humano, hallaron el ideal de sus nobles aspira-ciones en la promesa del paraiso comunista y se sa-crifican por el con un celo parecido al de los apöstoles del Evangelio. Viendo las justicias sociales, arsiosos por remediarlas, pero imposibilitados para llegar al conocimien.to de la Verdad divina, se han lanzado a la lucha para conquistar el paraiso terreno, despre-ocupados por si mismos. No serän muchos, pero exis-ten, y son ellos los que brindan argumentos para la literatura comunista con la cual pretenden formar la nueva juventud.
El demonio que sabe magistralmente introducir en las filas del clero catölico ministros indignos, para tener asi modo como descalificar a la Iglesia a los ojos de la gente ignorante o de mala fe, supo hallar tambien modo, como conquistar para sus mentiras algunos jövenes de corazön noble, para poder disfrazar asi las intenciones perverses que persigue.
El comunismo naciö de las angustias de la. epoca en la cual vivimos. Si los catölicos fueramos realmente präcticos, si todos comprendieramos y pusieramos en practica aquello de que: lo primero es el reino de Dios, habria un. reparto mds equitativo de los bienes terrenos y ninguna injusticia provocativa. Pero son tan pccos hoy los creyentes del evangelio y cumpli-dores del cristianismo integral que realmente parece primär en la gsneralidad lo murdano sobre lo celes-tial.
No hemos de sorprendernos pues, si de esas cen-fusiones tan fundamentales de la mentalidad humana ha nacido una nueva herejia, que preter.de establecer el paraiso terreno y que para tal objeto mues tra no menor heroismo que en su epoca el islamismo y procede con mentalidad parecida, pues como un mohametano consideraba como acto de sumo mö-rito el matar a un cristiano, asi considera hoy ur. co munista convencido que matar a un anticomunista no es crimen, sino merito, y matar a su propio hermano anticomunista es heroismo. Solo podrä asegurarse la realizaeiön del paraiso terreno si se eliminan sin con-sideiaciön todos aquellos que son adversarios irreduc-tibles del comunismo.
El hombre no puede vivir sin la religiön. Si aban-dona la buena se enreda pronto con alguna supersti-ciön; si pierde la verdadero se fabrica alguna mer.ti-rosa. Hoy dia, en el tiempo de los problemas sociales, es asi el comunismo el estandarte que eligiö el demonio para llevar las almas y la humanidad a la iuina. El mundo que no quiere la Redeneiön que le viene de la Santa Cruz, divinizö el trabajo y levantö a los altares el martillo y la hoz.
Der.tro de cincuenta anos todos quedarän pas-mados al preguntarse, como fue posible en pleno siglo XX que la gente haya podido ser enganada tan miserablemente, pero hoy son muy pocos los que en treven la horrible mentira y engano que contiene el comunismo. En los articulos siquier.tes trataremos de analizar desapasionadamente la doctrina del comunismo.
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
Po Argentini sem in Tja
To pot je bilo malo po Argentiniji. Nič več kot do D.irsene Norte D, kjer je sfrfotal kragulj čez srebrno reko in počenil na vodo pred Colonijo. Moral sem zopet v Montevideo, da obiščem stare znance.
Colonio poznamo po imenu in po radiju. Malo pa je rojakov, kateri vedo, da je tam jugosolovansko ime dobro znano. Mihailovičev sin je zamislil, da bi buenosaireški bogatini ob nedeljah kaj radi pohiteli malo na izlet tja čez reko, če bi jim bila tam na razpolago zabava, kot si je razkošen meščan Želi. Izdelal je velik načrt za ustanovitev tega "Montecarlo”, kateremu je dal ime “Real de San Carlos". Zgradil je amfiteater za bikoborbe, hipodrom, igralnice za vsakovrsten šport, velikanscki hotel in seveda kot najpoglavitnejšo privlačno točko: igralnico in kabarete .	20 miljonov pesov jc bilo
vloženih v to. Arhitekt Markovič je mojstersko izpeljal vse gradbene načret in res je nedeljo za nedeljo hitelo po pet ladij in na tisoče potnikov iz Buenosa v Real de San Carlos. Svoje, često temne namene, so pokrili nezvesti možje in razbrzdani sinovi s konjskimi dirkami in bikoborbo. Mihailovičev nadebudni sin je pa sanjal o slavi in bogastvu, ki je končalo v tem, da je stari Nikola moral plačati 20 miljonov dolga, zaparvljivi sin si je nekaj časa krpal nenasitne žepe, dokler ni urugvajska oblast prepovedala bikoborbe, kar se je zgodilo pred 30 leti in je tedaj vse razkošje tega zabavišča padlo v nič. Trava je prerastla vse drugo, razen hotela, ki se bori -d eksistenco in dirkališča, ki se kdaj oživi, ter električne centrale, katera oskrbuje sedaj Colonijo. Vse te objekte, j1' namreč odkupila država, Mihailovič pa je utrpel 10 miljonov škode na samovoljnem početju sina. Pristaniške naprave sluzijo sedaj nalaganju peska katerega dobiva od tam sedaj Buenos Aires. Amfiteater stoji zapuščen.
Vse te stvari sem obiskal letos 14. julija. Mikali so me tudi krasni vrtovi, zlasti v pomarančah, toda ura je hitela in kar naprej sem jo ubral s pulmanom, ki brzi, da ne rečem plava, v Montevideo, 177 km daleč. To je cesta da je veselje, voz da je užitek, šofer pa, da je radost.
Noč je že bila in mrzel veter je vlekel, ko smo zavozili na ulice Montevidea. Kam sedaj? Gospod Doktorič je “pio ganku gor in dol španciral in čakal in me pričakal. Gospod France je imel večerjo že na mizi in smo bili kar takoj v pri jateljskem pomenku. Pavle je že sporočil, kdaj bo' mogel imeti kaj časa, tako da sem kar takoj izdelal program, po katerem^ sem hotel obiskati čim več rojakov v kratkih dneh.
Fa je posegla nemila smrt v naše vrste. Bolestna solza se je utrnila Drufovku, ko mi je stisnil roko v pozdrav. Ni je ve<-' dobre gospe Viktorije, da bi sprejela v prijaznem sta novanju tamkaj nad morjem. Hčerki Lilijani gleda bridkost skozi njen ljubeznivi nasmeh . Vse so storili, da hi rešili živlejnjc ljubljeni materi in ženi, toda Bog je hotel drugače.
Nič nismo, nič, na tem svetu!
Enako bolestno je zadela smrt tudi pri Ogrizkovih S n dela je požela očeta božja dekla. Pač je bila tolažba to, -o vsi rojaki izkazali toliko izrazov hvaležnosti, toda grob grob. eprav z rožami okrašen, ostane boleč. Lepi fotograf spomini znova odpirajo bolečo rano.
Najprej sem htel pač pozdarviri te družine, ki jih tako bridko zadelo. Nato pa sem hitel do ostalih rojakov zive razmetani po širnem mestu. Pr, Rijavcu so pa med t ime h veselje v hiši. Hči se je poročila. V centru žive nekat I rckmurci. moj, znanci od davnaj ali od lam. Rajhar, Šen vsl,bl zelelb da pridem na obed ali večerjo, toda toliko dni kot je dobrih družin. Kar hitro je bilo treba dal tja na Agraciado, kjer živ, družina Janoša Kranjca, prve ioja-a, k, Je vstopil v slovenske verne vrste takoj ko je č Doktoric prišel v Montevideo. Lani j,h nisem znal najti z.
Jlh P<1 letos hitreje poiskal. Ni prida Janoševo zdrav toda njegova ljubeznjivost je bila tako velika, da me
spremil do Karčija Xeruga daleč tja nekam, kjer se zlomi Bulevard Artigas.
Kar noč je že bila, tako da je sinček menil: mama jaz ne poznam gospoda! Kako bo poznal, če je pa luč ugasnila “Vidite, kako demokracijo imamo mi tu", je menil Karel. Če sc jim ljubi, pa nam luč vzamejo. . . Šele ko je sveča zasvetila, smo se dobro videli in me je fantek bistro pogledal, pa vendar menil, da se ne spomni, kdaj sem ga krstil. . .
Prekratek je bil dan in premalo papirja imamo, da bi bolj na dolgo opisoval, zato kar v drugi dan prestopim, ko sem obiskal naše redovne sestre, ki dele krščansko ljubezen v Montevideu.
Popoldne pa doli po Millanu. Tam imajo Prekmurci svoj salon. Pa sem mogel le skozi okno videti, da se za nedeljo na nekaj pripravljajo. Nikogar ni bilo doma, ki bi odprl. Nato sem pohitel do Prelogarjevih, ki eive ne daleč od tam... O ti šment! Kdo bi si mislil, da bom našel takorekoč znance iz davnih let tam od Primskovega in od Čateža.
“Pa sem si mislil, da boste enkrat takole k nam padli, gospod”, tako je menil gospodar, žena pa hitela in hčerki tudi, kako bi na najbolj iskren način pokazali kaj je gostoljubnost.
Saj sc Vam ne mudi gospod, tako so menili oni, toda moja ura ima to nerodno navado, da kar naprej gre, če mi je prav ali ne; ni mi kazalo drugega kot za njo. . In sem jo mahnil dalje in po čudnih ovinkih našel ulico Segunda Marga kjer živi Polde Rajbar. Le po naslovu sem jih poznal, pa smo bili takoj kot stari znanci. Pa so še tam okrog drugi rojaki, toda ura je trmasto hitela v noč. Pri Pavletu bo pa mama huda, če sc beseda ne spolni in zato kar n p rej
Samo pesjan ti povej, kje je ulica Cuna Pini in Ca gancha. . Pač je bilo nekaj korakov več zato treba ker nisem na pravem mestu izstopil, pa so sc ravno tako ujele sto pinje, da sva s Pavletom hkratu prišla.
Tam blizu žive Mislej, Nabergoj, Kodelja, ki sem jih v naglici poiskal s Pavletovo pomočjo in z naglico njegovega konjča. Potem smo pa sedli k mizi in menili “Bog žvi takega gospodarja, k nam da pit brez dnarja, Bog živi gospodinjo hišno, ki n m postreže s tolikimi dobrotami in še s solato Irišno”.
Tako hitro so ginili dnevi, da ne bom imel niti celega enega za obisk v Las Brujas. Moral sem še v Poeitos, kjer živi več rojakov. Kar sapo je zaprlo sestri Patriciji na ulici Juli.1 Cesar, ko sem nenadno stopil pred njo. Pri Mačkovih je gospa kar onemela in slednjič doumela: “Pa saj to 'te vi, gospod, ki ste krstili našega dečka” Dolgo bilo, p redno bi prišli vsemu do konca, toda predolga je še pot pred nami, zato sem moral kar kmalu naprej, da G koga obiščem.
El antiguo Santuario del Monte Santo, destruldo durante la guerra de 1914.
Zastonj sem trkal na Ferkotova vrata. Pozdravi bratovi in drugih rojakov so ostali v moji malhi, ker ni bilo nikogar doma, da bi mu jih iz,ročil. Zato sem jo mahnil kar naprej do Ludovika Ogrizka, ki sem ga našel v hiši, mimo katere sem hodil dan preje, ne da bi se zavedel. .. Kako prav, gospod Janez, da se pokažete. Tako poravnamo račune in morda bi tudi ponesli Matevžu nekaj, česar že dolgo čaka
Da smo tudi kapljico domačga pokusili, to se ve. Saj naši rojaki skoraj vsi imajo tam kaj takega v hiši. Tudi sicer je vino v Urugvaju bolj pošteno kot v Argentini. Čuti se mu pa zelo, da ima svojski okus, ki ga mu da uruguajska Zemlja.
Toda, Janez, tako ne bo nič! Treba je dalje! V Las Brujas je daleč. . . Pa skoro ni bilo daleč. Tako je drvel omnibus, da sem komaj malo brevirja zmolil, in že smo bili na mestu, čeprav je 40 km daleč.
Vsulo se je gojenk z vseh strani in prihitele so sestre za prijazen pozdrav. Jaz sem bil pa tako malo pesniški, da sem menil: kar mi je najbolj treba, je, da mi nogavice pokrpate, ker kože mi več ne morete. . . Pešjan je s takimi stvarmi, kadar se ti nogavica raztrgač ker imajo tako grdo navado, da zjutraj nič ne povedo, kaj nameravajo čez dan . . in potem te še čevelj ožuli.
Pa se je nato vse lepo uredilo in jaz mesto raztrganih sem odnesel ene nove in stare popravljene in še eno jopico za 20 letnico mašništva, katerega sem slavil prav tisti dan, na dan svetega Aleša, koža na žulju se je pa že tudi pokrpala.
Lepo je v Las Brujas, toda “cvetje", katero sestram pošiljajo iz montevidejskih ulic, nesrečna zgubljena dekleta, ni nič kaj brhkega. Urugvaj je dežela, kjer najbolj vlada loža in židovstvo. Sadovi laične vzgoje so najbolj očitni v izvržkih, kateri prijadrajo v roke našim dobrim sestram, ki imajo nalogo, da zbude spet zavest dostojnosti v teh nesrečnih žrtvah lastne nevednosti in pohote zapeljivcev.
Lahko si mislite, gospod Janez, kako se počutimo v tem delu, toda nekaj dobrega pa le storimo in to nas tolaži in pokoncu drži Jutri pa le kaj lepega povejte pri maši!
Drugo jutro smo imeli cerkveno slovesnost. Bil je 14 julij, urugvajski državni praznik.
Spet je bil dan kratek, hraneč je prišel z gospo in vsemi tremi sinčki, krasnimi fantiči, in g. Doktoričem. Ogledali smo
si malo zgradbe, ki nosijo krute spomine na nasilnika Santosa, k je tamkaj dal ugasniti nešteto življenj v tistih časih pred 70 leti nazaj. Mučilnice in celo leve je imel, morišče za obešanje in kdo ve kaj še vse. . .
So pač taki ljudje, da zlorabijo svobodo in s tom izzovejo nujno nasilnike, kateri spet na okrute načine dopovedo ljudem, da je svoboda omejena stvar, kajti nebrzdanost pelje v razvaline.
Sonce se je skrilo za goste oblake in celo deževalo je, toda čas se vseeno ni ustavil. Kar naprej ho spet treba, pa je pognal France in že smo bili na Penarolu, kjer smo med mešanico hiš z vsemi čudnimi številkami, ki ne poznajo ne starega ne srednjega veka, našli na Camino Santos dom Samsovih. . Mala hčerka je kar takoj prihitela s slovensko pozdravno besedo, toda.. .
Pri vas ste pa danes hudi, tako sem ugotovil!
Res so bili hudi. Prašiča in tele so deli že tisti dan iz
kože.
Kar hitro smo bili povabljeni na klobaso ali pa na frigana jetrca, toda čas nam ni dopuščal, pa tudi želodec ne. Saj smo ravnokar prišli od polne mize. . . Samsovi so iz Lokve in glej ga šmenta. Gospa me povprašuje, če kaj poznam Veverje iz Rosarija in Cordobe . . Seveda jih in tudi one iz Icano v Santiago del Estero. . .
Saj to je pa moj oče, je menila presenečena žena. Hm, za celo popoldne bi imeli pomenka, toda kaj bo rekel pa Hinko Vrabel in Drufovka in Makovec in Vanči, če nas ne bo, kakor je bilo še napovedano.
Zato smo pa morali dalje in smo še zadnji kos programa dokončali, čeprav v zadnji točki z malo nevšečnostjo, ker nam je neroden vozač pred nami zmlinčil naš voz spredaj. To je pač za spomin, je menil France. Nerodno je to, da bom tri dni brez voza. . .
Naslednje jutro je budilka zaregljala že ob petih. Janež kar na noge! Opravil sem mašo in nato na pulmana, ki je brzel skozi vlažno jutro proti Coloniji. Še skok čez vodo, pa sem bil spet doma, ravno prav! Ravno k ksilu!
Pa se mu res dobro godi gospodu Janezu!
Res je da rad potujem, pa bi bil še rajši v miru doma. To mi lahko verjamete. Toda Bog mi je dal tako postavo, da moram na pot, in zato rad grem, ne pa zato, da bi čas ubijal in nevoščljivce v jezo spravljal.
GORICA. Piše član Slov. Soc. Odbora. Prejel sem pismo, ki ste ga poslali po NN. Imamo silnega posla z ljudmi, ki beže. Sedaj je nov naval. Pred časom smo iste opozarjali, kaj pride, pa so rekli da se njim, ki so bili vedno zavedni patrioti gotovo ne bo nič zgodilo. Sedaj se jezijo in obupujejo, ker so mnogi že ob vse, ker jim zapirajo trgovine. Kmetje prodajajo vse skozi zadruge in so na tleh. Posebno hudo je radi denarja, ker jugo-iira ne velja nikjer drugje nič kot v coni B. Jajce v coni B plačajo kmetu po 8 jlir, v Gorici je pa 35 lir. Maslo v B 250 jlir, v Gorici 1000 lir. Toda v coni B se ne more nič kupiti in ljudje morajo po vse v Gorico, toda ne smejo nič domov nesti. Za ilire ne dobe nič.
SV. MARJETA PRI MARIBORU: Vojska ni prizanesla. Vničila je ves iarni arhiv. Vse knjige in spise so odpeljali. Zvonik je bil bombardiran. Še ni popravljen. V župnišču živi družina enega učitelja in en krojač s pomočnikom. Zvonove so odpeljali. Samo en zvonček še imajo.
SV. KRIŽ - KRIŽEVCI. 2. sept. je bila birma.
ŠTANJEL NA KRASU. Štanjel je postal kar lepa vas. Pozidali so Angleži. Pozidavo Kobdila so prevzeli Lahi in so jo zelo slabo napravili.
IZ PIVKE. KNEŽAK. Morda dobite pisma, kjer se kdo kaj pohvali. Mi se ne moremo. Cene so take, da kar ne razu-
V Tomaju je zaspal v Gospodu 8. VI.
■j* Rudolf Vran, star 39 Jet.
Obolel je na pljučnici, ki ga je v 5 dneh položila v prerani grob Zo ljubljenim očetom žalujejo žene: Klementina Brundala s tremi otroci
Živi so še tudi stariši, 2 sestri in 1 brat.
Tukaj žalujejo za svakom seshe Zofija por. Živec, Marija por. Zkulca Štefanija por. Štrancar.
Maša z-a rajnega bo 10 augusla pri sv Rozi ob 12 uri.
memo. Če pelješ meter drv v Divačo, dobiš zanje 4000 jugolir. Če bi jih mogel peljati v Trst bi dobil pa 30.000 lir. toda ti jih ne moreš peljati v Trst, pač pa jih pelje tisti, ki jih od tebe kupi.
ČRNI VRH - SENIGALIA. 2. jun. sta se v baziliki loretske Matere božje poročila JOŽE RUPNIK iz ZAVRATEN in LJUDMILA KAVČIČ iz ČRNEGA VRHA nad Idrijo. Mladi par je poročil taboriščni župnik g. Orehar. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo in želimo vso srečo!
PO NAJNOVEJŠIH VESTEH je bi! priprt tudi dr. METOD MIKUŽ. Razlog tega ni bil se sporočen.
V MARIBORU sta bila ustreljena Karel in Elza Laznicka, ker sta pomagala ljudem bežati iz Jugoslavije.
VEL. LAŠČE. Na cvetno nedeljo je bil ubit bivši begunes Žnidaršič Franc iz Medvedjeka pri Vel, Laščah 250 m od domače hiše, ko se je vračal od mizarja. Lansko jesen se je vrnil iz špitalskega taborišča. Njegov brat si je od žalosti prere-el d 'oorujoq a d£ os jitjedij udja jdz malo upanja, da bi ozdravel.
LJUBLJANA (10. jul.). Pravkar sem zvedel od prijatelja: Sredi junija je bil železniški in poštni promet s Koprivnico na Hrvaškem za tri dni prekinjen vsled akcij Križarjev.
MORAVČE. Pred dvemi tedni so z arti-lijerijo obstreljavali gozdove med Moravčami in Trojanami. Tam je precej ilegalcev, ki so v dotičnih okoliših likvidirali -eaoroj,, ‘AOiueuodsrja qtnsuDzi)JDd oßourn 'iDiuiiUiso a ngojod Djijnj eup z ^oejDA -ouzjop nluDAejujodzi me)useAard a al Dp sti padel kot žrtev tujega kapitala član kom. partije ter personalni referent okrajnega ljudskega odbora Maribor-okolica
'3u°y ?!9»W
OBIČAJNA LETNA PROCESIJA iz Ljubljane k Materi božji na Rakovniku je zbrala ca 20.000 ljudi. Zbrani denar je bil takoj na licu mesta zaplenjen. Zavod salezijancev na Rakovniku je namenjen za vojašnico.
LOS ESLOVENOS EN TRS I
LA ADMIN1STRAC10N DE TRSI.
El estatuto de Trst era parecido al de Venecia. La lc-gislaciön correspondia a todos los patricios que formaban en conjunto el Consejo grande, el cual elegia de entre si cada 4 meses 40 miembros del “Consejo menor“. Pero el nüme-ro variaba, manteniendose una proporeiön de 4 a 1. Ese consejo menor tema en sus manos la administraeiön de la Ciudad Libre y Territorio, disponiendo las normas comer-ciales. El Consejo mayor elegia tambien a dos revisores que vigilaban sobre el Consejo menor. El tesorero v dos guardias se designaban por 4 meses, pereibiendo su sueldo. Aparte tenlan a un administrador con sueldo fijo, que tenia per deber ocuparse de la adquisiciön del trigo que se compraba en Eslovenia.
Segün el estatuto tenia la eiudad dos jueces, llamados de afuera, segün la costumbre de la Edad Media. Uno tenia su ocupaciön en los pleitos el otro era jue? en lo criminal. Los dos jueces tenlan la funeiön por 2 anos con 294 florines de sueldo (asi en el siglo 16).
La costumbre de las demäs ciudades indujo tair.bien a los triestinos a elegir un intendente (župan). La primera vez sucedio en 1150 cuando era elegido el conde Enrique dclla Torre. En 1192. fue constituido el conde Mainhard. M.is tarde nombraron los intendentes de Trst los emperadores de Viena.
En los tiempos del intendente Enrique fue redaetado el estatuto triestino en latin, cuyo original se guarda todavia en 4 grandes folios de pergamino en el arehivo municipal. Ese estatuto reinaba basta 1786 cuando quedö abolido por la unificacion de derecho en todo el teritorio de Austria.
Segün ese estatuto se aplicaban penas muy severas. I’or falta contra su patron se corta al delincuente la manu de-rccha; al culpable de traicion se le ataba a la cola del ca-ballo arrastrandolo asi por la ciudd y horeändolo luego; la blasfcmia contra Dios, Jesucristo o la Virgen Santisima se eastigaba con 100 liras de multa; si no podia pagar la multa lo hundian varias vcces en el mar pero sin ahogarlo; a los reineidentes en la blasfcmia se eastigaba con un mes de car-cel a pan y agua; a los entregados al vieio del juego o derro-che, sordos para las air.onestaciones, sc les eastigaba con difamarlcs oficialmentc desde la escalera del municipiö.
En lo penal no ce hacia ninguna difereneia entre los patricios y plebeyos.
La poblacion deorigen latino eran las siete lamilias Patricias, que desde el siglo XII empezaron a mezclar.se con los innngrantes eslovenos de los derredores. En 1224 halla-mos ya una cantidad de apellidos eslovenos en las actas como testigos, lo que demuestra que gozaban ya de derechos civi-les completos. Sivce, Pentek, Mulce, Senoras Vodanka e Imica, Fricegoj, Zalokar, Nedeljko, Prevec, Papež, Prosinc, Petač son nombres que demuestran la presencia de deinen-to esloveno. En 1417 figura un tal Petač como "vicedom" de Trst (subintendente).
Los linutes del territorio variaban. Del siglo XIII hay un sello, que presenta las murallas trianguläres, con tres torres y tres puertas. Trst tenia entonces la forma de tri a n-gulo. El angulo mas alto era el del Tabor, los otros dos tocaban el mar. La inscripcion en el sello diee: Tergeste tiene por limites: Sistilianum (Sezljan)-Publica (carretera que atravesaba Prosek y Opčina), Castilir (Gradišče) y el mar. Lin letrero parecido tienen tambien las monedas obis-pales aeunadas en esa epoca.
La entrada a Trst fue vigilada por dos eastillos: Mliov (Moeeo) y Mohovljan. El primero estaba en Robida sobre Zabrežee. Ese castillo lo incorporo en 1414 Erncsto Fierro a Carniola. El segundo castillo se hallaba en Kontovel.
La ubicacion de Trst brndaba a la ciudad grandes con-dieiones comerciales, pues alli se eomunicaban los paises de Austria con el mar. Trst adquiria de alli los elementos ali-menticios y maderas para construcciön y barcos.
Trst por su parte eportaba la sal, frutas, especies v de-mas articulos para los paises de Austria-Hungria. Se adap-taron algunos nuevos caminos enlazandolos con los autiguos roiranos que ban sobrevivido a las tormentas de las inva-siones.
En tales condiciones empezo a floreeer Trst lo quc provoco gran desazön en Venecia, de lo cual se originö no solo rivalidad eomercial sino tambien odio que provoco cruentos conflietos hvlicos. Cuenta la bistoria de scis guerras entre las dos ciudades adriaticas. Los veneeianos lograron varias veces apoderarse de Trst, pero no lograron extermi-na-la a pesar de su fundacmn de la rival a Trst que era Lapodistria (Koper) en la costa de Istria por donde querian los veneeianos fiscalizar el comercio con la Europa central.
BREZJANSKA MARIJA. Sredi junija so slovesno prenesli čudodelno sliko Marije z Brezij iz stolnice v Ljubljani nazaj na Brezje. Marija Pomagaj je bila doslej vedno oblegana v stolnici in Ljubljančani so se k njej zatekali tako zelo, da je Begunka v drugič postala Kraljica Slovencev. Veliko je bilo razburjenja, še večja pa žalost med verniki, ko so zvedeli, da jih bo zapustila vprav v časih, ko ni jo tako radi imeli med seboj. Marsikdo pravi, saj Marija Pomagaj res spada na Brezje, toda bojim se, kaj bo zadelo Ljubljano, ko ne bo več med nami Marije.
Druga pa piše: “Hudo je v Ljubljani, so jih zopet precej zaprli, kar naprej je hudo. Bolj ko preganjajo, kar je poštenega in vernega, bolj ljudje tišče v cerkev in Marija z Brezij ne bo nikoli več tako počaščena kot je sedaj. Kaj bo z nami, dobrega gotovo nič — ko jo pogledam, bi se samo iokala".
NADŠKOF STEPINAC je dobil nedavno poziv, naj se odreče zagrebški škofiji, kar je pa odklonil, kakor tudi ponudbo, da bi zapustil domovino. Radi te odklonitve sedaj z njim strožje ravnajo. Obiskovalci zelo težko pridejo do njega in morejo govoriti z niim le v navzočnosti straže. Sveto mašo more imeti vsaki dan.
IZ KANADE DOMOV. Rojaki v Kanadi so se zelo navdušili za pot v domovino
El cuadro de Ntra. Senora "Maria Ayu-dad", que iue trasladado en estos dia a su Santuario en Brezje, desde Ljubljana donde se guardaba durante la guerra-
in jih je šlo s prvim transportom kar 500. Za kritje stroškov so zbrali 2 milj. dolarjev. Dva od teh sta se vrnila v Loški potok. Neki Tanko iz Podklanca, po domače Jernej iz Zavrata, se je ustrelil 11 dni po prihodu, drugemu je domači zrak tako slabo storil; da se mu je zmešalo
VSE GRE K VOJAKOM. 8 letnikov je v Jugoslaviji pod orožjem. Od 20 leta naprej. Službeni rok je po 2 ali 3 leta. Na orožne vaje so bili vpoklicani vsi rezervni častniki Napovedujejo, da bodo v kratkem, vpoklicani na mesečne orožne vaje vsi možki do 60 leta.
UDARNIŠKO DELO v Ljubljani. V mesecih april-junij je 16360 ljubljančanov opravilo 68460 delavnih ur. Vrednost tega dela je ocenjena na pol miljena din.
V BRUSNICAH pri N. M. so ukradli mrliški križ in ga zlomili in vrgli v vodo. Od Radoviče do Semiča v Beli krajini in na Igu in v Želimljah so tudi podrli več križev veliki teden.
PODGORA. V juniju je bila nova maša domačina Brezigar Hildi. Novomašnik je iz zelo revne družine in se priporoča svojim rojakom za pomoč. Če bi kdo želel v ta namen kaj prispevati, naj pošlje na našo upravo. Župnik v Podgori je č. Reščič. Gospa Anita Kogoj nor. Frau prišla srečno domov.
n''O
BAJO EL SOL LIBRE
VIGESIMO CUARTO CAPITULO
Por un instante, el pueblo permanecio callad,, para gritir luego con mayor ahinco. Ei aire se desgarro de gritos. Las luvencitas lexantaron las manos, los hombres se pusieron en tila. golpearon y entrechocamn las armas, y el cieln se ena .r-deda de rutdos:
j Gloria a Iztok . . . Gloria, gloria al vovodal’
Bojan hizo con las manos ademan de aquietar a la mul-titud. Volvio a empezar sus preguntas:
Les pregunto, eonocen el dolor de Svarim, quc K mordio como una serpiente cuando le fue raptacia su hi ja linica, por todos estimada?"
El ejercito tristemente mira a quien hablaki. con un suspiro de pesar.
—Les pregunto, cual es nuestro deber ahora, que s,i bemos donele vivc la raptada Liubimza?
jA buscarla! jTras ella!", atrono el ejercito.
Pregunto tambičn, debemos ir a buscarla aün cuando estv deträs de los fortificados muros de Salonica.
—”jA Salonica! jMuerte, muerte ,i Bizanca)! j Penin esta con nosotros!"
El ejercito sc mareo, los jefes levantaron las armas. £1 estruendo cubrio el rumor de las olas del mar. Rado saltaba de alegria, abrazaba a los jövenes y repetia:
“jA Salonica, a Salonica!”
Solo dos callahan, los guerreros tn.is grandes, Iztok v Jarozir.
Se hizo mas profunda la cicatriz de la fre.ate del viejo soldado, huyö el color dc sus labios. Miraba fijamente a Iztok v con penetrante mirada trataba de leer los pensannentos que se encerraban en la oscurecida frente del voivoda, cuyas ce-jas parecian caer bajo una pesada preocupcičn. frozir sahia que Iztok esperba el momento en que se aquietar i el oleaje humano. Entonces hablaria su prudencia para comunicar ai ejercito, ebrio de vietoria, que sc romperia las cabezas y quehraria las costillas frente a la fortaleza de Salonica.
Cuando se apaciguaron los gritos, cuando solo desde la inmensa lejania se oia repetir la voz del eco, devolviendo los liltimos gritos, se levantč Iztok sobre la piedra de la cual hablara Bojan. Y hablö previsoramente:
“jHermanos eslovenos, hermanos antos! Penin nos vs propicio, las parcas nos favorecen, contentas de naher per-manccido junto a un linaje de tan grandes heroes, y los dioses estän con nosotros, por haber vengado tambivn su nnm brc al abatir a los cristianados. Y ahora . . . Salonica.
En ese mismo instante, se conmovio el ejercito, apa-tän-dosc algunos de sus hombres. Desde Oriente ahria las filas, al galope tendido, sobre un caballo cubierto de polvo y de espuma, un mensajero. De su agitado pecho sah'an enr.v r-tadas las palabras de su mensaje:
—“j El ejercito, . . . Bizancio ... la cab.dleria . . . contra nosotros!”
Entre los jefes, uuedo el caballo mortalmente eansacG. Se abrieron sus patas, sc cstremecio y cayö. El joven se a trni a la silla, busco aliento, y pronuncio en alta voz:
“Por el carr.ino de Salonica llega desde Bizancio un ejercito contra nosotros. Lo comanda el gran general de la guardia imperial, Azhad.”
Tras esas palabras, cl joven se sento, y perdiendo ei sen-tido cayo en brazos de los principales, que lo ateudieron en-seguida.
La sorpresa cundio en 'a multitud. Todos los jefes, sol-dados y aün los jefes ancianos, quedaron silenciosamcnt.’ mirando a Iztok.
Cuando el voivoda oyo nombrar a Azbad, p.irecio 'stre mecerlo una preocupacion. Sabia que el magister equitum no
salia de Bizancio con las manos vacias n mal 'qiiraado. Pero partd enseguida el temor. Sintib en el corazön aigö asi mmo la voz del destino, como una orden.
"No esta destinado para ti. Iztok, beber la Julzun de sus labios sin tcrminar la tarca comenzada. No descansat.i la flor sobre tu pecho basta que no digas: jTerminado. tarn bien tu, Irene, tambien tu sufrimiento estä vengado!”
Pensando asi, que iria a pelear por ella, solo por ella. se reanimö su rostro. Los jefes se sintieronmds esn.- ,;nzad< - al verlo asi, terminaron sus pr< Kupaciones, la espcranz.i asoma-ba en las mejillas del voivoda. Nadic se rcuniö, ivtdic deliktni. —j Grdena, Iztok! jTii eres el voivoda!”
El joven hijo de S'-arun monto su caballo. El yclmo do rado rcfulgiö entre las filas, yendo entre ellas como una llain.i entre combustibles, Encendiendo todu a su paso. Se oyeron las primeras ördenes, tintinearon los aceros, relinch.uon ios ea ballos, resonaron los cuernos. Antes del anochccer, ya estara el ejercito preparado, y aün antes que el asombrado y cnsan grentado sol se hundiera en las aguas, la cahllcr.a salici de Toper al encuentro de los enemigos.
La muchcdumbre indisciplinada, sc ocupti de los gatiadrs, que llevb a los montes y a las sierras a pacer, ocnltandosv en las espesuras, quc circundab in Toper. Tenia a su carg- > cm-dar el Krtin y vigilar a los prisioncros, basta tan-.o no vnl viera el ejercito.
Cuando se inicio la oscuridad. entre los apagados fvtvgi'S quedö solo Radovan.
-“jNo caminare de noche! ;Conto me abandonaron! jComo un hueso roido! j Lindo premio para mis sufrimien-tos! "jVuelvete atois!” Me ordeno Iztok. Sin duela les sera facil escapar, porque los neos estan huyendo de !a ciudad Ciertamcnte serä facil. Pero no por eso me tienen que echav a mi como a un perro jVuelvete atriis! Viičlvet: a Soh.ui, y saluda, y di, y ruega, y pide y traelos aqul C.laro! Cual quiera come si alguien le da en la boca. Gran i.nior es este, que debe pelear por los enamorados. jVete enseguida, hoy, enseguida, pronto, por favor, padrecito .
Radovan imitaba a Radu
”No caminare de noche, lo dije y lo aseguro!
Ei mušico enoiado fue a Toper, y comenzo i busear en las despensas. En 11 pretoria encontro una todavia lnloeada, guardando vino y comestihles. Puso una antoreh.i, preparo fuego y comenzo a -cenar. Cuando termino de eenar, llevo a sus labios un recipiente tan grande que hizo e.i a la luz y a el. Su caheza se apoyo sobre la vasija y asi sc durreiö ^ Cuando se extendiö en Bizancio la noticia de la invasion de los bärbaros, empalideciö la piel, ya transparente, qux cubria las mejillas del Emperador. T das las noche; perma-necian iluminadas sus habitaciones y hora tras Hora L eo.mi nicaba su secretario nuevos terrores de los bärbaros, rarrados nor los fugitivos. El despota maldecia a Tunus, volviendose continuamente a miar. a traves de la ventana la eupula de Santa Sofia, lc rezaba pidiendo sabiduria.
Micntras Justiniano uncia su cucllo al yugo de las preocupacioncs que lo hundian bajo su peso, la -mpeiatriz se alegraba por la invasion de los bärbaros. Estaba plenamente convencida de quc se trataba dc una accidn de Iztok. Porque sus espias habian oido los murmullos de las tabernas. los eo-mentarios de los foros, las preocupacioncs de los soldados, y los juicios dc los guerreros deccupados que iban a pasav el otoho a Bizancio. Y todo Bizancio juzgaba que csa invasion de los bärbaros, que actuaban como un verdadera ejercito organizado al atacar las fuerzaS bizantinas, era tarca de Iztok. No le dolia a la vanidosa mujer la hcrida que sufvia el im perio bajo las hucstcs eslovenas. Aunque odi.ioa a Iztok, habia tanta maldad en ella quc sc sentia orgullosa de su p.i sado amor. Lo ünico que la preocupab.i era que el Eir.pera-dor llegara a saK-r que en pnncipio habia sido ella la que encendiera esa antorcha de venganzas. Como si en medio de
LJUBLJANA. V prvi polovici junija so v Ljubljani zaprli 78 oseb iz meščanskih krogov, med njimi tudi več študentov z univerze. Dijaki so bili prijeti zato, ker so neznani storilci v neki predavalnici na univerzi zamenjali sliko maršala Tita s sliko Kialja Petra II. Dalje je bil aretiran tudi vseučiliški profesor dr. Boris Furlan. Zaprli so ga osem dni potem, ko mu je umrla žena. Vzrok aretacije ni znan. (Po "Demokraciji", 13. VI.)
KRIŽE PODIRAJO V Škofji loki in okolici je bilo na Vel. petek podrtih več kri žev. Podirajo jih 15 letni smrkavci. Na Brzinovem sta ga podrla Lupčev France in Medvedov H.
PISMO IZ PROSEKA. Ne vem kako se zahvaliti za noslani paket, ki je prišel nedotaknjen. Štof ie izvrsten, tukai ga ne dobiš takega. Mož ie ves ponosen name in nase, ker so tu zelo šteti taki, ki dobe kaj od tam. Tukaj je pa vse blago sama štraca. Tukaj je bila pomlad strašno suha in ie strašna draginja. Preje si za 5000 lir kupil pet volov, danes ie pet volov stane poldrugi milion. Doma bodo padli pod Jugoslavijo, mi pa bomo samostojni bomo imeli vsega, samo tičjega mleka menda ne.
Pišeš, da od tam eni hodiio domov. Naj le pridejo. Se bodo zjokali 'n kesali. Do bro pa bo tistim, ki so zapisani v stranki-
Danes sem videla v Trstu šoeh po 1100 lir (12. jun.), bela moka po 240 lir. Teletina ie po 1000 lir Vsaki dan ie slabše-Če ne pride kai iz Amerike nas bo vseh konec, ker se tudi ne dobi čeprav bi bili denarji Letina kaže strašno slabo. Žita ne bo, sena tudi ne. Seno je po 2000 lir cent.
NA ORLOVEM VRHU pri Liubljctni je bi lo Dokopanih več domobrancev, katere so o Veliki noči odkopali in ostanke nezna-nokam odpeljali.
V LJUBLJANO so pripeljali ostanke 200 partizanov, med katerimi so tudi tisti od S. Urha pri Rudniku, kjer so se odigra vali zelo krvavi dogodki bojev med partizani in doombranci.
ŠENT JERNEJ. V Novem mestu ie bil obsojen in obešen Ignac Črtalj iz Ostroga in Franc Kodrič iz Mihovice obsojen na 20 let. Tudi neka? drugih je bilo obsojenih, ker so podpirali skrivače.
TRBOVLJE. Kot vohun in kolaboracionist ie bil obsojen Rudolf Jaklič.
PRESELJENCI. Iz Maribora in okolice je bilo preseljenih v Vojvodino 800 oseb. So večinoma vplivni kmetje z družinami, katere smatra oblast za nezanesljive
Na njihove domove in drugam v Slove nijo je bilo preoeljanih več pravoslavnih črnogorskih družin in tudi pravoslavni popi z njimi.
ADVOKATI NA VRSTI: Ljuba Prenerje va, ki je pred sodiščem v Ljubljani dala klofuto državnemu tožilcu, je zaubila pravico advokatske oisarne. V Mariboru je zadelo isto nekdanjega župana Juvana, Igorja Rozino. Fremevca in Štefančiča.
DR. LEONID PITAMHIC, znani sloven ski pravnik nekoč poslanik v Sev. Ameriki in autor odlične knjige "O državi", vseučiliški profesor v Ljubljani ie bil uDokoien. Isto se ie zgodilo tudi dr. JANKU POLECU.
LJUBLJANA 70 letnico jo praznoval profesor slavistike na univerzi dr. Rajko Nahtigal. 70 letnico je praznoval tudi znani pisatelj kosmatih povesti in iger ALOJZIJ KRAIGAR. Rojen je bil v Postojni. Po poklicu je zdravnik. Najbolj znano njegovo delo je "Kontrolor Škrobar".
SLOVENSKI FRANČIŠKANI so izvolili novo vodstvo. Provincijal je P. Teodor Taučar, kustos P. Roman Tominc, defini-torji P. Argandelj Apej, P. Metod Valje vec in P. Rupert Suhač in Marjan Valon-čak Tajnik je P. Benjamin Tomšič.
JOŽEFIŠČE na Vidovdanski cesti, ve lika hiralnica je bila izpraznjena. Store in onemogle bodo odpeljali kam na deželo. Tako je izpraznjenih S00 sob.
FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN je tudi dal prostore oblasti. Tam kjer so preje imeli svoje gojence sedaj stanujejo razni uradniki OF.
HOTEL MIKLIČ je bil poznan kot najodličnejši ljubljanski hotel. Tam sc sedaj zbira izbrana gospoda iz vrst sedanje oblasti civilne in voajške. Lastnik, stori Miklič je bil že pred časom razlaščen in je umrl te dni v ubožnici.
NOVE ŽUPNIJE NA NOTRANJSKEM. Tržaški škof je kanonično ustanovil več samostojnih župnij, ki so že davno imele svojega lastnega duhovnika. Tako eo nastale župnije: UBELJSKO (Hrcnovice) z Razdrtim, OREHEK, ŠMIHEL (Košana), DUTOVLJE s Skopim in Kopriva (Tomaj), LOKEV (Gročana).
ŽAGA PRI BOVCU je bila zelo prizadeta. Zavezniška uprava ie pozidala 70 hiš in popravila 30. 27. marca so bilo te izročene lastnikom z lepo slovesnostjo.
TRST V napetosti pričakujejo tržačuni samostojnosti, ki bo prišla do ratifikaciji mirovne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Sedai so začeli zopet fašisti dvigati glavo. Na prvega maja so vrgli celo 2 bombi na komunistični sDre^od in jih drugače izzivali. Slovenski ni laški komunisti pa večinoma nastopajo skupno.
Tisi je v resni nevarnosti in bo gospodarstvo prišlo na nič, kajti Jugoslavija ie cočelc politiko priviligiranja in razvoja Reke. ki bo ves pomorski promet Podonavja potegnila nase s preferenčnimi tarifami. Trst bo moral umreti ali se izročili jucrcslaviji.
7REČE NA ŠTAJERSKEM. Tudi pri nar j? vojska zaorala globoko brazdo. Ni je družine brez žrtve. Še danes so nekateri brez strehe . . Smo v ležkočah za hrano radi lanske hude suše Primanjkuje nam obleke.
žrr-čo so postale važna industrijska točka. Iz nekdanjih barak se dvigalo mogočno stavbe, ki rastejo na Pogorišču.
BEZENA PRI MARIBORU. Ivan ie absolvent kmet. šole v Mariboru, ki zopet po filu•©. Učenci čistijo ruševine; to je udarniško delo ki ga vsak mora doprinesti-V Jugoslaviji je bil to preje kulu r. Rudolf Godnič, doma iz KOMNA je umrl. Bil je zelo potrpežljiv v bolez.ni ;n je umrl spravljen z Bogom. Lucija ie molila 25 let zeni. Sai veš, da ni maral nič slišati od cerkve. Njena molitev je bila uslišana. Spovedat ga ie prišel en pater Prinesel je s seboj tudi kangljico, če bi mogel dobiti
kje kaj mleka, ki ga v mestu ne morejo dobiti.
RUŠKA BOŽJA POT ie ostala nedotak njena. Kaplan in penzionist sta bila odseljena od Nemcev in sta se vrnila. Župnik je ostal doma. Maše ima kot pred vojno Marsikdo pride v cerkev, ki preje ni hodil, in tudi obratno.
LjUBLJANA. — Piše redovnica . . Vprašate, kai bi me rabile. Odgovarjam: vse karkoli iznajde Vaša velika ljubezen; vse nam bo dobrodošlo, ker smo vsega zelo potrebne, naj bo živež ali obleka. Sedaj smo civil.
Najbrže se bomo morale spet seliti. Pa saj je Bog povsod Nismo žalostne. Vesele smo, da moremo po Frančiškovi poti uboštva in zaničevanja hoditi za Je zusom.
P. S. S tresočo roko pristavljam zadnjo novico: Danes je prišel končni odlok, da moramo zapustiti samostan. Jaz odidem domov v Sv. Križ in sestre gredo na svoje domove ali kamor morejo.
LJUBLJANA. Uršulinke so sedaj stisnjene v levi trakt poslopja in *o vse brez službe. V desnem traktu je državna gimnazija za dekleta. V liceju tudi ni več kot je bilo Pomanjkanja v hrani ne trpim-Zdravi smo.
ČRNI VRH bo Dostal imeniten kraj za letovišče. Te res krai zdav in za pomiritev živcev.
V	VELENJU bodo Dri Dražmirju napravili novo električno centralo. 10.000 de lavcev bo zaposlenih Lepa dolina bo pa seveda uničena.
KONJICE. Arhidijakon Tovornik je bil od Nemcev pregnan na Hrvaško. Sedaj je doma Sedaj pa so odselili na Nemško vse nemčurske družine od tu.
V	LJUBLJANI je OZNA sprožila plaz aretacij. Po presenetljivi aretaciji univ. prof. dr. BORISA FURLANA, ki ie stori! v inozemstvu toliko zaslug sedanjemu režimu ter bil član Subašičeve vlade, ki je sklenila sporazum s Titom, nam sedaj sporočajo, da je bil aretiran tudi odvetnik dr LEMEŽ, eden najstarejših vodilnih slovenskih komunistov stare šole, ki je ves čas vojne prebil v hribih. Dalie so zaprli zelo znano slovensko ženo ANGE LO VODETOVO. bivšega predsednika slo venskega učiteljskega udruženja KUME-LJA, univ. docenta dr. inž. NAGODETA. inž KAVČNIKA. prof. HRIBARJA, bivše ga lastnika kina Union KHAMA in celo kopico drugih ljudi.
V	nezanesljivi vojski so začeli izvajati obsežno čistko .
ODVETNIŠKE PISARNE so zap.-li:	dr.
Krapežu, Ljubi Ferner, znani slovenski pisateljici: dr. Peršinu. dr. Tavčarju, dr. Grosmanu, dr. Akačičevi in dr. Kamušiču-Ta “akcija" se izvaja po celi državi.
V	ŠKOFJI LOKI je bila za Teiovo pripravljena velika procesija ter je bilo vse mesto okrašeno. Ponoči pa so zlikovci požgali mlaie in oskrunili kapelice.
ZA 15. VI. SO V LJUBLJANI priprav ljali prenos brezjanske Marijine podobe na Brezje. Na predvečer se je v stolnici zbralo toliko ljudi, da so morali s tati celo na Vodnikovem trgu. Ob koncu so zapeli himno: Zmagala si Devica slavna, ma-
la noche huhiera relampagueado una espada, cayendo su filo sohre su propio cuello, asi recordo de prnnto la carta de Iztok. Hacia ya tiempo que sv habia destruido esc pergammo; ya no estaban junto al Eniperador ninguno de los senadores que aquella vez la oyeran. Aquclla vez el despota no lo habia creido. Pero si alguien se elevara esc dia para deirle en las horas llenas de amargura: “Este es Iztok, este es Orion, a quien la emperatriz
Un estremecimicnto la recorrio cuando penso en Azbad, que con clla y por ella tejiera las intrigas. Y desde quc no le habia devueltoo a Irene, desde quc no cumpliert con sus descos, lo habia humillado y tratado friamente. Si el magister equitum queria vengarse? ^Si trataba de Mcga.r hasta el Emperador?
fContinuara)
Traduecion de DARINKA ČEHOVIN
gala kačo pekla strt mora biti sovrag. Drugo jutro so bili po mestu raztreseni pozivi na obevzno delo Sliko so morali prenesti na Brezje brez vsake svečanosti.
DÖRNBERG. 2. VI. so se pri tukajšnjem zavezniškem poveljstvu prijavili in predali 4 jugoslovanski vojaki in 1 civilist. Bili so lačni in so najprej prosili, da bi dobili kaj hrane. Vaščani so prihod Jugoslovanov opazili. Ker so se v zadnjih dneh zopet razširjale vesti o prihodu jugoslovanskih čet, so dogodek po svoje tolmačili.
BANJŠICE. 28. VI. je Nar zaščita streljala na skupino domačih ljudi, ko so že baje prekoračili Morganovo črto v smeri proti Gorici Pri tem ieu bila tri moške in dve ženski, med tema tudi mater, ki zapušča pet otrok. O šestem moškem pa se ne ve, kam je izginil. Reveži so bili namenjeni v Gorico, kjer so hote’i prodati nekaj pridelkov in z izkupičkom nabaviti nujne stvari, ki jih v coni B ni dobiti. Mlademu ubitemu Stanku iz Lokovca so vaška dekleta kupila v Gorici lep venec za pogreb.
LJUBLJANA. JAVNA TRIBUNA, "Slov. Poročevalec" z dne 4. maja ugotavlja:
LJUBLJANA je že od nekdaj slovela kot eno najlepših in najbolj čistih mest Današnja zanemarjenost pa ji ta sloves krati, pa to prav po pravici. V nekaterih ulicah je tako, da bi bilo treba pograbiti metlo in lopato, da bi odstranili nesnago. Na Ajdovščini n. pr. pred kavarno Evropo štrli v zrak zapuščeno in golo ogrodje nekdanjega kioska Včasih jc bila na njem ura, danes je ni več. Stekla so razbita. V notranjost tega kioska mečejo nedisciplinirani Ljubljančani odpadke, tramvajske vozne listke, škatlje unrinih konzerv, smeti itd.
Ali ne bi bilo potrebno, da bi na tako prometni točki stoječi kiosk služil zopet svojemu prvotnemu namenu? Zakaj ne bi na njem lepili lepakov ali časopisov in zakaj ne bi njegov podstavek spet služil za javno električno uro, ki je Ljubljani in Ljubljančanom zares potrebna? Sploh pa ni menda v Ljubljani od nekdanjih javnih električnih ur nobena več na svojem mestu.
Na mestih, kjer so ulice posebno ozke, so bile zaavrovane s posebnimi varnostnimi količki Tako je pred frančiškansko cerkvijo, v Gradišču, na Kongresnem trgu, kjer so že dali časa varnostni količki podrti, verige pa potrgane.
Primer zase so ljubljanski hodniki ali pločniki. Da ne govorimo, kako so bili zanemarjeni v lanski in letošnji hudi zimi. Dobesedno prebijati se je moral človek preko snežnih zametov ali pa plavati v brozgi, kadar je bila od juga. Včasih je bilo v tem oziru boljše, ker je ’ ilo nadzorstvo strožje. Danes pa se veliko hišnih gospodarjev ne zmeni za red in snago na pločnikih pred svojimi hišami. So pač vi deli, da tudi pred mestnimi ni bilo boljše. Človek bi le rad vedel, koliko hišnih lastnikov ie bilo prijavljenih, ker niso čistili hodnikov. Verjetno zelo malo, kljub temu, da bi lahko narodna milica nadzirala take nemarneže in jih prijavljala.
Smetarji so uslužbenci MLO. Ko opravljajo svoje delo, vozijo kar po pločnikih. Seveda se pločniki pri tem aa debelo krušijo.
V Ljubljani je še mnogo napisov iz dobe okupacije. Ponekod so jih slabo prebelili, dež je spral belilo. Greš mimo pa bereš kot pred leti: biancheria, sartorla, trattoria itd. Tudi ti napisi ne delajo časti Ljubljani.
Nekateri podjetniki, obrtniki, trgovci so se preselili ali opustili svojo obrt in pri-
stopili v zadruge ali v državna podjetja-Za njimi so pa marsikje ostali napisi. Prideš v hišo, kjer je bil pred časom ta ali oni obrtnik, zunaj je še napis, obrtnika pa zastonj iščeš. Slučajno zveš, da že leio dni in več ni v tei hiši.
V izložbenih oknih trgovin je razstavljeno blago. Blizu prvega je še in razstav-lejno blago že dolgo iščeš. Sedaj nenadoma prilika za nakup, pa ti povedo, da blago ni naprodaj, ampak samo v okras izložbe. Ali ne bi mogli dobiti kaj drugega, s čimer bi okrasili izložbo? Če pa že to blago mora biti tam, naj bi bilo označeno z napisom, da služi izložbi v okras. Naše izložbe so sploh poglavje zase. Nedavno je bilo v izložbenem oknu Bate nasproti poste Ljubljana, poleg čevljev staro pločevinasto vedro, polno umazane vode. Verjetno ie nanje poazhila snažilka. Ostalo pa ie v izložbi ob 19. uri, ko je trgovina že zaprta in gre dovolj ljudi tam mimo.
Posebnost sedanje Ljubljane so nekatere vinjene ženske. So sicer redke, vendar pa tako opazne, da domačina spravijo v zadrego, kaj šele tujca. Gostilničarji bi morali ukazati, da vin^nim osebam ne točijo nobene pijače več.
Značilnost za ljubljanske gostilne so razlike v cenah. Kranjska klobasa stane v enem podjetju 18 din, drugod 25. Nekaj uslužbencev urada za cene ie bilo postreženih v gostilni Lovšin v Gradišču. Za pečenico s kislim zeljem in kruhom so plačali 29.50 din. Uslužbence urada za cene osebje te gostilne pozna. Drugi gostje pa so za pečenico brez zeiia morali plačati 32 din v isti gostilni. Pa še ta cena, dasi je previsoka, ni povsod enaka. Ponekod so imeli pečenico po 40 do 50 din. Kontrola bi morala take slučaje kaznovati Poglavje zase je v ljubljanskih gostilnah tudi vino. Včasih se ti zdi. da so vsa vina enaka, namreč enako slaba, ker dobrega vina v Ljubljani ne dobiš?
Posebnost Ljubljane ie njena večerna zatemnitev. Pravijo, da ni žarnic. Ne drži to, ker Ljubljana je ponoči razsvetljena, če je treba in kadar jetreba (razne svečanosti). V Ljubljani gore ponekod luči noč in dan, ponoči pa po najbolj prometnih ulicah komaj najdeš domov. Če pa moraš iz gledališča, kina ali od koncerta ponoči v Šiško ali kam drugem proti periferiji, moraš biti pogumen, da se v temi prebiješ do doma.
KRANJ. Slovenski poročevalec ie priobčil 24. V. poročilo o sodni razpravi, ki se ie končala 22. V. pred okrožnim sodiščem v Ljubljani proti članom bivšega MLO (mestnega ljudskega odbora) v Kranju Bivši predsednik Hlebš Rudolf je bil obtožen, da je opustil nadzorstvo nad poslovanjem, izdane so bile živilske nakaznice mnogim neupravičenccm, izvršeni niso bili popisi kmečkih posestev in odkup krompirja, vodarina za 1. 1945 ni bila pobrana. Soobtoženemu Mohorju je omogočil malverzacijo in Ravniku dovoljeval uporabo mestnega avtomobila. Javno je klevetal ljudsko oblast in njene predstavnike. Obsodba — 5 let prisilnega dela in zaplemba celotnega premoženja. Mohor Gabrijel, član in poverjenik za gospodarstvo MLO ie za svojo lovsko vilo v Bašlju pod Storžičem uporabljal državni gradbeni material, tako 3 kub. metre desk, 60 cementnih plošč, lesonit plošče, last MLO in prevažal material in pohištvo iz Kranja v Bašelj, uporabljal je delavce in jim plačal le čisto mezdo, do-čim ie socialne dajatve naprtil MLO. Na stroške MLO si ie dajal popravljati motorno kolo, ki ga je uporabljal skoraj izključno le v zasebne namene. Od ljud
ske imovine si je neupravičeno pridobil pohištvo in opremo za svojo luksuzno vilo. Pri ocenjevanju tega pohištva pa je pretkano dosegel, da mu ie bilo prenizko ocenjeno. Dalje je naabvil 100 kg apna. dasi ie vedel, da ie namenjeno izključno potrebam mestnega gospodarstva. Iz ljudske imovine je poklonil Nosanu 1 kolo, Kobalovi električni kuhalnik in dve otroški postelji, Ravniku pa je dal les za čebelnjak. Skladišče na Podrtini je uprav ljal tako, da ga ni prijavil niti MI.O niti ni popisal inventure. Še dobil 7 vreč cementa, ki jih ni plačal, vojne ujetnike za svoja dela, uporabljal vojaške avtomobile za prevoz svojega gradiva. Kazen — Smrt z ustrelitvijo, celotna zaplemba. Ravnik Janko, 4 leta p. d., zaplemba.
BEGUNKA IZ SLOVENIJE je dobila od prijateljice na Gorenjskem pismo, iz katerega ob'avimo odlomke:	' Če se kaj
spominjaš, kako smo prej v solo hodili, je bilo zelo strogo in smo si s lem nekaj pridobili: sedaj pa, ko se je država na glavo postavila, se je pa še šola in po-sebno učitelji. Veš, otroke imenujejojo vse za pionirje. V šoli pozdravljajo Zdravo", molijo nič — pa to moramo sami vedeti, da cerkev in molitev v naši demokratični in federativni državi odpada. Zato se pa Vam priporočamo, da bi se Vi spominjali z molitvijo, da bi naša država stala tako, kot je stala nekdaj. Na sestanke se pa zberemo vsa dekleta in gremo. Vso pot se pogovarjamo, kako jim bomo odgovarjale nazaj, kar najprej se poženemo za naše fante in može, ker tiho jim pa še nismo. Najrajši pa zapojemo tole pesmico: “Mi smo svobode siti — pri tem praznem koriti" in tako dalje. Zaradi te rudeče države sedaj še rudeče rože ne maramo videti. Prav radi napravijo kakšen miting s plesom in vabijo najrajši mladino seveda, da bi plesali z njimi. Po Ljubljani ljudje govorijo: Kralj Peter je dal moko po tri dinarje, maršal Tito pa koruzno po devet. Pa žalibog, ko bi bila vsaj moka, a ie koruza v zrniu. Ljubljan čani se posmehujejo in pravijo: Škoda, da nimamo kljunov, pa bi zobali. Ves, vsa Ljubljana in vsa mesta in vasi so tega gospodarstva že sili do grla. Pred kratkim ie bil na Goreniskem sestanek, kjer je neka tovarišica oz. partizanka prav sladko govorila, da naj zalivamo naša polja, da bo naše delo uspelo do jeseni, in vse ljudstvo je nazaj odgovorilo:	Le
Boga tako ovenčaite kakor Titovo sliko, pa'bo Bog nam dal dežja". Žalostno je, ker imamo sedaj po vsej Jugoslaviji tako sušo, da ne bomo popolnoma nič pridelali. Sedaj pa še pesmico, ki io najrajši pojemo: Hej brigade hitite, razpodite bandite — požigalce slovenskih domov. Mi smo svobode siti, pri tem praznem koriti
__ ni prav nič več za živet. Svobodo so
obljubili, na pekel so nar’dili — in po žgali in zrooali vse so do tal.
PRI GROSUPLJEM so morali kmetje obvezno posejati veliko polja z lanom, da bo pridelek tekstilnih surovin čitn večji. Vsi kmetski gospodarji so dobili predpisano, koliko drv morajo na leto napraviti. Kdor ne bo izpolnil predpisa, bo seveda občutno kaznovan,
V OKOLICI BREŽIC se je pojavil koloradski hrošč, ki ie naivečii škodljivec krompirjevih nasadov. Menda je bi! tja zonešen med okupacijo. Posebna mladinska briaada ie zadnie tedne pobirala take hrošče. Uradni list je obiavil 2. Š. odredbo o zatiranju hrošča, ki je torej tudi šr» stopila v veljavo Uredba predpisuje kmetom in upravam drž. kmetiiskih posetev dolžnost- da nrealednlejo krompirjeve njive od 1. aprila do 30. iktobra.
Ljudski odbori pa morajo od časa do časa organizirati skupne preglede s sodelovanjem množičnih organizacij in mladine Nadaljno kontrolo in organizacijo zatiranja vodijo okrajni izvršilni odbori in nad niimi republiška ministrstva, za kmetijstvo. Predvidene so karantene in celo uničenje nasadovl
KOLORADSKI HROŠČ postaja nevaren-Pregledi krompirjevih nasadov so pokazali, da se je koloradski hrošč, najbolj nevarni škodljivec na rompirju, že .-nočno razširil po Sloveniji in tudi po predelih, ki doslej tega škodljivca še niso poznali. Vlada Slovenije je zato odredila za 15. junij množični pregled vseh krompirjevih nasadov v Sloveniji. Sodelovati morajo vse množične organizacije, da se bo ugotovilo, kje se ie že razširil. Pri preglednu bodo zlasti uničevali ličinke. Pregled bo dal jasno silko razširjenosti in morda bo mogoče škodljivca zatreti, sicer bodo šli vsako leto težki milijoni za škropljenje in krompirjeva letina bo kljub temu še vedno slabša.
ŽUPNIK PIŠE SOBRATU NA KOROŠKEM. "Sicer res zapiramo reakcijo, zadnji teden tu čez 70. iz Mirja!). Ampak streljamo jih na splošno ne, kakega tudi, ampak . . . Torej čemu se bati? O bin-koštih je bil na par dnevnem dopustu g. R. Je potrjen za tri leta. Shujšal je 18 kil, pa je bolj zdrav, kot je bil prej. Srce mu nič več ne nagaja. Njegov oče bo čez tri leta prost, če prej ne umrje. Mama je za enkrat še v svoji hiši, dasi je baje že zaplenjena za ljudsko imovino. Živi od dobrih ljudi. Je pri nas kar lepo in lletno. Jutri je cerkveno zapovedan praznik (Telovo), državno pa ne, anipak navaden deloven dan, tako da smo mi procesijo preložili na prihodnjo nedeljo. Po večini iara pa jo bodo opravili kar v cerkvi, da ne bodo motili prometa in promet nje! Ampak, če bi kdo napak sklepal, da je pri nas cerkev ali celo vera preganjana . . . Sai so cerkve lahko vse odprte in je v njih služba božja — dasi ni več varna tam nobena ieč, ne sveče, ne oltarni prti, ne žarnice itd. In so marsikje cerkve podnevi kar zaprte, tudi naša! — Raste lepo, dasi je treba zalivati. Tovarišice iz kuhinj — včasih ste rekli: gospe in kuharce — se kor trgajo za solato in vso povrtnino, ker ni kaj deti v lonec . . . Je drugače kot je bilo nekdaj, ko so Vam skozi okno ponujale vsega najboljšega! Pa kar je bilo, je minilo — cbnova je naše geslo! Kdaj pride? Čez pet let! Smo pravkar začeli prvo petletko ... Ko se vrnete, bo vsega v izobilju, tovarn, najtežjih strojev in kar ti izdelujejo, ni čudno, da se Vam do takrat ne mudi še vrniti se! Ste previdni in modri! Raj bi radi! Saj tudi bo, samo šele čez pet let, če pa še ne, bomo pa imeli še eno ali še več petletk, potem bo pa gotovo! Sicer pa bomo kmalu srečni kot v pravem ra ju . . . Strgali bomo staro, novega kupiti ne moremo
SLOVENEC. VPOKLICAN K VOJAKOM, je pa pisal prijatelju v taborišče Spittal. 'Mi imamo tukaj vsega dovolj, samo ljudem marsikaj manjka, ker višje sile niso dale dežja, ampak samo sušo lansko leto. Razni debeluharji pa so žito rajši zakopali. Kruh po mestih sliči na barvo, kakršno ima fermentin, pa še tega manjka, da ga fehtajo. Za na sebe dati je pa vse na bon in karto, dasi je bilo po vojski marsikaj že brez tega, ko so nam dajali še zapadni reveži. Za pod rob dajo navadnim ljudem, ki težko ne delajo pa tudi tem, manj kot so nam dajali po-polentarji in potem njihovi nasledniki, ki stanujejo izza Alp in Karavank. Torej kakšen je sedaj naš zadatek? Mi se bolj malo nahajamo v mestih in mnogo skupaj, ampak naše stanovanje ic teren, kjer lovimo in čakamo tiste, ki so ostali še tukaj, ki so proti nam. Kakšni so bili v južnem delu naše države pa tudi veš,
njihova prva črka je č . . . Veš. pa ne smeš misliti, da jih je malo, jih je še precej, samo nam v roke ne pridejo, ker jih ljudstvo skriva n podpira, ker ve da se borijo za pravo in za tisto, kar narod želi, in mu ie bilo odvzeto. Veš, kakor vse gleda se ponavlja tisto, kar se je začelo leta 41, samo sedaj se bo zaključilo drugače. Torej naša služba je otežkočena, ker je glava vedno na vagi, sicer jaz bolj malo hodim, ker sem prišel do enega pisarčka, Tine pa več hodi, včasih je po štirinajst dni zunaj in ve, kako, krogle lete okrog glave.
ARETACIJE. — IZ LJUBLJANE smo dobili vest, da so organi OZNE aretirali v Ljubljani pobeglega inž. M. Engelmana in znano slovensko javno delavko. Gospo Engelman, mater iz zaporov OZNE Gospo Pavlo Hočevar, prav tako znano in po javnem delu zaslužno ženo. Gospoda Jožeta Černigoja, njegovo ženo in hčerko Vido. Aretacije so povzročile splošno pozornost. V pojasnilo k temu še nekaj podatkov, ki jih posnemam iz zasebnega pisma, došlega iz Trsta. "Inž. Miran Engelman je bil tu v službi najprej pri Genio Civile v Trstu,, in sicer kot inženir gradbenik. Kasneje pa so ga prestavili v Komen pri Gorici, kjer je postal šef gradbene obnove Zavezniške vojaške uprave na tistem področju. Pisarno je imel v poslopju, kjer ie tudi civilna po licija, stanoval pa je nekoliko r.daljcno od tam. Bilo je enkrat v začetku leta, ko so "neznanci" zvečer po 8. uri streljali z brzostrelko skozi polkna v njegovi pisarni ter s stremi streli ubili nekega civilnega policista, ki je takrat slučajno sedel za Miranovo pisalno mizo. Miran je namreč prej odšel, omenjeni človek pa ga je prosil, če lahko na njegov pisalni stroj napiše neke svoje pesmi. Miranu ie bil po postavi, izrazu, laseh in sploh popolnoma podoben (ko je nato nek tržaški list priobčil policistovo sliko, bi bil lahko prisegel, da ie to Miran). Streli, ki so bili namenjeni Miranu, so ubili tega policista. Miranu smo nato toplo priporočali, naj se umakne od tod. Poznaš ga; strašno je trmast in ponosen. Ni se dal pregovoriti. ni maral nobene zaščite in je naprej opravljal svojo službo. Zaradi tega so nekateri začeli celo sumiti vanj. Prišel pa ie 8. marec ko se ie to maščevalo. Mirana so ponoči ugrabili — črn avto, tri neznane osebe. Sled za njim je izginila, domnevali so tudi, da so ga že mod potjo ubili. Zanimivo je, da so prilično istočasno prepeljali dr. Brankoia Vorčo-na (njegovega svaka) iz Maribora v Ljubljano. Zaradi tega smo sklepali, da gre morda za kakšno soočenje ter upali, da je Miran še živ. In glej ga spaku; sedaj se je razvedelo, da je srečno ušel OZNI in bos ter v silno slabem stanju pri Ri hemberku prišel spet na svobodna tla-Kot ie svoj čas pobegnil Gestapu, tako je zdaj pobegnil Ozni. Zaradi tega bo, se mi zdi, nastal precejšen škandalčck. ker je on pač živi dokaz v zavezniških rokah, da ugrablja tovarišija preko meje.
' Tovariša šefa apora", iz katerega je pobegnil, bodo zaradi tega verjetno skrajšali za eno glavo".
MARŠAL TITO NA BLEDU. Maršal Tito je obvestil diplomatske predstavnik", da se bo jugoslovanska vlada dne 15. junija preselila v nekdanjo "poletno rezidenco, jugoslovanskih kraljev", na Bled. kjer bo ostala dva meseca.
VSE TEKMUJE V JUGOSLAWE Pomočniki poverjenikov za finance in referenti iz okrajev bivšega ljubljanskega okrožja so na svoji konferenci izdelali načrt za tekmovanje za sodobno odmero davkov, tako da bodo zagotovljena finančna sredstva. Tekmovanje je napovedal odsek za finance okraja Ljubljana okolica vsem navzočim odsekom, in sicer v naslednjih točkah: "Kateri okraj bo prej izvedel odmero dohodnine za leto 1947; kateri okraj
se bo v izmeri najbolj približal višini davka, ki ustreza dohodku kraja; kaieri izmed okrajev bo izvršil izmero na najmanj birokratičen način in kje bo sorazmerno najmanj pritožb.
Nov slovenski minister, (po Slov. poročevalcu z dne 10. VI) 9. junija je predsednik slovenske vlade Marinko pisal prezidiju pismo, v katerem poziva, naj se po 84. členu ustave predvideno ministrstvo za komunalne zadeve takoj ustanovi in nai predsedstvo imenuje za ministra Slovenije tov. Ivana Regenta. Takoj je bil izdan ukaz in še isti dan je ludi že prisegel novi minister slovenske vlade. Je Tržačan po rodu ter je do leta 1927 živel v Trstu, pisal pri tamkajšnjem slov. časopisju. Nato je emigriral v Jugoslavijo, bil že 100% komunist, po dveh letih šel v Belgijo in Pariz. Leta 1933 je odšel v Mggkvo in tam prirejal slovenske prevode komunistične literature. Med vojno je govoril oddaje v slovenščini po moskovskem radiju. Sedaj pa ie dobil — nagrado.
V	LJUBLJANA so zaprti: profesor Hribar sin znane družine pok. Dragutina Hribarja, prof, dr. Boris Furlan, dekan juridične fakultete ljubljanske univerze in bivši predsednik OF v Londonu, dr. ing. Nago de, Metod Kumelj (organizator Rdeče po moči) bivši vodja komunistične stranke dr. Milan Lemež in še ca 7C drugih manj znanih ljudi. Obdolženi so anglofilstva.
VOLČE. Marijina družba je priredila proslavo 25 letnice župnikovanja priljubljenega ALOJZIJA KODERMACA. Častiti g. župnik vrši še vedno čil in zdrav in z navdušenjem svoje apostolsko delo kljub velikim težavam, katere je prinesel sedanji čas.
PLAČE. 11. maja so pri sv. Križu blagoslovili novo lurško kapelo. Blagoslov je AO[soßD[q Jiq ef dijj "soroj. '»uofj jiadjcIo luseAojs a urn) po ur lA^reo iuzdj a uef[ procesiji prenesen v kapelo. Vsaka vas je postavila na poti slavolok, skozi kate-katerega so nesli Marijo. Zbralo se je 5000 ljudi. Glavni govor je imel P. Anton, gvardjan kap. samostana.
SOLKAN. 18. maja ponoči se je izvršil roparski napad v Frankovo hišo. Gospodinja je pa spoznala maskirane napadalce in tako ne le rešila imetje temveč ludi preprečila zlobno namero, da postavijo zlikovci na obtožno klop poštene ljudi, katere so hoteli spraviti v nesrečo. Storilci so mladoletni Marij Srebrnič, Silvin Laščak, August Jug.
TRST, 10. jul. Ime! sem priliko poškiliti v Jugoslavijo. Cesta iz Vrhnike v Ljubljano je zaprta zaradi udarniškega pripravljanja. V Ljubljani sem hotel videti na lastne oči kako je. Sem se uveri! da vlada strah pred tem, kaj je in še večji pred tem, kaj pride. Kruh imajo trd, ržen. Pozimi so imeli samo koruznega. Duhovnikov je zaprtih 49 iz obeh škofij. Šolskim sestram sovzeli najprej Krekovo gospodinjsko šolo nato Marjanišče (sedaj se imenuje Cankarjev dom) sedaj so jim vzeli še Vezilnico na Lončarski stezi. Sestre so šle večinoma na domove.
PROFESORJI V BOGOSLOVJU v Ljubljani so Fabian (dekan) Snoj, Grivec, Lukman, Janžekovič, Trstenjak, Jeraj, Močnik, Držečnik, Prevzvišeni, Alekšič. Potočnik, Fajdiga Mastnik Maks, Miklavčič, Demšar, Jere, Veider in zdravnik Debevec. Spiritual je P. Laura za mariborske za ljubljanske pa Čepon.
Letos so še nekam dobro delali. Za naprej so jim pa odkazali omejen prostor v podstrešnih sobicah semenišča skupno z invalidi.
Pravijo da se zares pripravljajo na vojsko. Nekje za Zagrebom se grade velike utrdbe.
V	petletnem načrtu jebojda kot glavna točka odprava vseh samostanov.
BEGUNCI PRIHAJAJO.
Počasi, pa vendarle. Po 2 ali več so prihajali preje, 25. jul. je pa prišla skupina 10 fantov, v cvetu let, katerih imena so: Janez Brulc iz Šmihela pri Novem mestu, Boh Lojze iz Grosuplja, Nčace Hladnik iz Rovt, Kocmur Sebastjan iz Ljubljane, Kovič Anton iz Kresnic, Oman Jože in dr Pogačnik Frido iz Ljubljane, Rot Zdenko iz Rakitne, Škoda Lojze od Sv. Duha pri Krškem. Žitnik Vinko iz Grosuplja. Vsi so takoj našli zaposlitev.
Ob enem ko sporočamo to vest, opozarjamo rojake na dolžnost da pomagate bratom in sestram v potrebi. Za temi jih bo še več prišlo in za prvo silo jim bo treba vsega dati. Zato nikar ne odlašajte, temveč pošljite kaj zanje tako v denarju kot v blagu. Posebno posteljnine je treba.
BEGUNCI NA KOROŠKEM.
bodo morali še kakega pol leta potrpeti. Dokler Argentina ne upostavi diplomatskih zvez z Austrijo, ni mogoče ničesar storiti. Toda akcija za omogočitev prihoda v Argentino tistim, katerim, kateri imajo tukaj kaj svojcev, je že v tekuj OD DOMA
zaenkrat ni mogoče nikogar dobiti. Sedaj so diplomatske zveze med Jugosuavijo in Argentino upostavljene, toda iz Jugoslavije more ven le kaka priletna oseba, mladim se to ne dovoli, razen če je to v interesu jugoslovanske oblasti in pa za državljane tujih držav.
Stariši, kateri imajo tam otroke, ne morejo trenutno ničesar storiti za to, da bi jih sem dobili.
IZ JULIJSKE BENEČIJE, Cone A in Trsta je pa sedaj primerno lahko dobiti pravico za priselitev, kajti po novi postavi se lahko pošlje poklic vsakemu sorodniku, ne le v prvem kolenu, kot je bila preje navada. Treba je iti na Direcciön de Migraciones v Ddrseni Norte.
ESPLENDIDOS LOTES — GRANDES — BARATOS EN 120 MENSUALIDADES
Junto al tranvla — agua subterrdnea muy buena, donde estä formandose el fuutro barrio Eden Argentino.
JUAN BARB6
LANUS OESTE — 4 DE JUNIO
sobre el camino del futuro aeropuerto de Ezeiza. Venta de lotes particular
Escritorio: Santa Fe 5695 Lands Geste, sobre el terreno.
Tomar tranvla 20 desde Hetiro, 53 desde Puente Barracas.
E SNEA
PERIODICO SEMANAL aparece los dias 3 - 10 - 17 y 24 de čada mes, Dedicado exclusivamente a la Industria Lechora y a la Granja.
Consultorio Tecnico, Industrial y Veterinario - Andlisis, etc. GRATIS PARA LOS ■ SUSCRIPTORES PRECIO DE LA SUSCRIPCION' S 10.— ANUALES Redaccidn y Administracidn:
MORENO 2718 — T. A. 45-3503 — Buenos Aires
“ L A
VIDA ESPIRITUAL”
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina
“DUHOVNO
ŽIVLJENJE”
O -O 5 m a e	TARIFA REDUCIDA 1
«i" 8g i	Conceeiön UM
< CZ)	
DR. NICOLAS I. ETEROVIČ HURE Advokat
Pc srednjem v vseh pravnih zadevah kot zapuščine, odpusti, zavarovanje, nezgode itd.
Uruguo y 344/4 H - Capital Calle 13 No. 833 - La Plata U T. 36 - 2258	Tel. Paz 2664
JUAN BOGANI
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALSINA — 1926
T. A. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires
Recreo “EUROPA”
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ I.—, otroci $ 0-50.
T. A. 749 - 0589 — TIGRE — FCCA
A M A R O
MONTE CUDINE
A Z A F R A N
MONTE CUDINE
CALIDAD Y RENDIMIENTO
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
Capital 1,000.000 $.	BELGRANO 2289
ROJAKI IZ NOTRANJOSTI!
Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v
HOTELU
“PACIFICO”
kjer boste ceno in dobro postreženi.
CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik:
ANTON BOJANOVIČ
FTnViO N "TRST"
Moreno 2831 — MAR DEL PLATA Rojakom se priporoča ANDRES FON
Poceni in po domače
i Stavbe - načrti - proračuni - firma j
FRANC KLAJNŠEK
je preselil pisarno in sedaj uraduje v ponedeljek, sredo in petek od 16 do 19 ure v
Asuncion 4602 — T. A. 50-0724
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLDAN 4844, T. A- 59-1356
1
Načrti za stavbe	Firma J
VITO GABRIELČIČ	j
Tehnični Konstruktor	I
Obras y Cloacas	J
Baigorria 4825	T. A. 50-3985 j
.	"•"•■•••••'••-••■•■■•"I
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne instalacije izvršuje
Luis Dancu
PERU 932	T. A. 34	3405