SLOVENSKE novice Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. p, Uspešen za oglaševanje« Letnik lil. V NOVICE ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADL1 / BDINJIiNIHDRŽAV. GLASILO S. K. P. DRL ZBE. SLOVENIAN NEVVS]| An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. .,rjjske čete se umikajo čez reko načeli črti. Italijani jih dujejo. Zahodni breg je očiščen od Avstrijcev. }ilBE i poraz ob reki Piave. zašle- NA MOŽTVU IN VOJNEM MATERIJALU SO OGROMNE. POROČILA “ASSOCIATED PRESS” .^translation filed with the postmaster at Calumet,ichigan,on June,28,1918 ' by the act of Oct.6, 17, strijskih ujetnikov ob reki Piave 45,000. Med terni je vštetih kakih 12 ali 15 tisoč, ki so bili zajeti še zadnji teden, predno so Avstrijci se začeli umikati. Kako velika da je bila italijanska zmaga,sedaj še ni mogoče do-ločiti, ker vsak trenutek prinaša nova poročila o naraščajočih avstrijskih izghbah. Mnogo tisoč jih J9 bilo ubitih, ko so poskušali pri ti na levi breg. -Neko poročile pravi, da so Avstrijci izgubili do 200 tisoč mož. f Italijani ne samo da zasledujejo Avstrijce do reke, ampak so na »ekterih mestih prekoračili reko in zasedli mostove na levem bregu Upanje nemškega poveljništva,. da bo avstrijska ofenziva v Italiji vsaj nekoliko odpomogla kritičnemu položaju na zapadni fronti v Franciji, je z avstrijskim porazom naenkrat splavalo po vodi. Avstrija vsled tega poraza ne bo mogla pričeti z novim napredovanjem ob reki Piave vsaj za nekaj dni ne. Kajti bojna črta ob reki je za Italijane sedaj bolj trdna, kot je bila v začetku bitke. JNeničija sedaj pošilja po železnici svoje vojake na severni del avstro - italijanske bojne črte z namenom, da bi vrnila pogum avstrijskim vojakom, ob enem pa tudi vsled premoči na številu, skuušk prodreti skozi gorske prelaze v beneške planjave. / V upanju, da jim bodo zavezniki dali ngmudoma pemoč, ktero potrebujejo in pričakujoč od A-merike ne samo vojakov kakor hitro jih je mogoče prevažati,am-tndi vojnega materijala in pa,živeža, je italijansko vrhovno povelj ništvo prepričano, da se bo zmagoslavni italijanski pohod nadaljeval tje do višine Banjška, kjer so se vršile hude bitke zadnjo jesen in da se Italijani ne bodo ustavili, dokler ne zasedejo vsega ozemlja na desnem bregu reke Soče, koder je general Cadorna zmagoslavno vodil v početku vojne svoje čete. Z očiščenjem zahodnega brega rek« Piave od Avstrijcev, so pričeli Italijani z operacijami na Ihanski vojni stan v severni ^ji, 24. junija. — Od Montel-pdoli do morja je bil sovraž-jpreinagan in prisiljen od Hajnških čet k «nerednemu umilili, Vrhunec tega, o čemur so riirijci san jali da bo popolno jjtaje Italijanov, se je preobr- I: v njihov popolen poraz, šjhrbtom naslanjajoč se na našlo reko Piave so Avstrijci zad-panini odbijali hude italijan protinapade v upanju.da reši-položaj,.Sedaj se pa trudijo sostiti reko in se varno umakni vzhodni breg. vatri jake izgube se cenijo na 0.000 in malo je upanja, da tnuade srečnv ušle na drugi i?bz ovili žrtev. Ujetnikov «jo dosedaj Italijani na EMO. Avstrijsko umikanje ki se je Alio v popolnem redu, se je «kgoma prevrnilo v velikan-iniešnjavo. Veliko tisoče v Okov 8e je podalo brez boja to hitro so jih dohiteli Itali. “•Ud je padal skozi celih a dm polagoma, se je z to «ilo vlil v nedeljo jutro '° ob času, ko je italijanska •r'ja odprla ogenj n urmka-* Avstrijce. Italijanska kon-ta se je udeležila pogona in 5 bežeče k še večjemu be-' be^u so Avstrijci potne-°d sebe puške, strelivo in vso i‘$o, 'ssliington, 24. jVmija — Za- P 45,000 ujetnikov in zaplen-j11 ogromnega vojnega materi-,(Jd strani Italijanov v njibo-. ‘ protinapadu na Avstrijce, ‘•erem so potisnili sovražnika rHko Piave, se poroča v uradni dav'ki jz Rjma. . iras!a reka Riave je polna Avstrijcev. Divizije, ki so ■°racile ieko, so bile grozno e"eod italijanske artilerije loterije. '‘Pod na Montello se je izvr-‘reh kolonah, «Sovražnikova J6 Ma predrta pri Cella della ‘0|ia in Nervesa. Od Maserada ä|dona so se Avstrijci najprej 110 opirali, naposled pa so bi. oljeni umakniti se na levi , ' Ui,nes, 24. junija se bitka v ^orpi krvavo nadaljuje. Ellington. 25. junija.— , **vha iz nima poroča, da so O'.lci v polnem begu. Iz pi-1 so jih naši na ujetni-1(j izvidi, da Avstrija niti H^a računala na poraz, ampak P’bovala svoji»' vojakom. l° zadnji udarec, ki bopo- D°'ha uničil Italijo. , 'ngton, 25, junija.—Urad-ii r°čilo iz Rima na italijan-potrjuje včeraj-da znaša število av* ■W MICHIGAN, 28. June 1918. aktivni na več južno ob Vi 1 Iy—la— Dne 24 Junija napa-om žes tero sovražnih letalnih strojè! ter jih vse vspešno podrli na tla Več. kakor štiri tone streli va je bilo vspešno spuščeno na aviatsko postajo v Aisne okraju. Dunaj via London Juni j 25 — btevilo laških izgub od časa začetka Avstrijske ofenzive znaša do 150.000 mož po najnižjem računu, zatrjujejo Avstrijska uradna poročila, ki so bila izdana danes. Od 15. J u n i ja bilo je ujetih več kakor 50,000 ujetnikov med nji. trn okoiu 1,100 oficirjev, nadaljuje omenjeno,poročilo. V okraju Montello ter južno od omenjenega se sovražnik plazi proti Piave, z patrolami v San Dona. Tu se nam je posrečilo vspešno izpeljati naše pohode kakor so bili začrtani, brez izgube materijala. Skupno se kaže, da so Italijani izgubili od 15 Junija več kakor 50.000 ujetnikov in 1,100 oficirjev. Skupna zgubat sovražnika iznaša povprečno do 150,000 mož Včeraj je bilo zopet podgorje med Asiago in Piave planjavo prizor hude bitke Sovražnik je skušal na vse pretege, da bi se zopet polasti hribovske pozicije ki jo je izgubil 15 junija. Skozo celi dan bili so hudi spopadi v Monte Di Val Villa. Col del‘Rosso Osolone, Solapo-^ lo in Monte Pertica. Italijani so bili potisoeni nazaj na vseli straneh. Štev 13 gorski fronti. Tu so zasedli precBj ozemija na severnozahodnib obron kih Monte Grappa. Ta gora je velike taktične važnosti, ker obvladuje beneške nižave. Run. 26. junija. — Italijani na južnem delu Piave fronte niso samo zasedli mostove ob Capo Si-le, ampak prodirajo še naprej in vzdržujejo vse okupirano ozemlje proti močnim avstrijskim pto-tinapadom. Paris J unij 25— Uradna vojaška poročila sledeča; Meu Oise in Aisne napadi ujeli amo več ujetnikov. Artilerijski boji so Predsednik se strinja z kongresom z načrtom za počitnice. True translation filed with the postmaster at Calumet Michigan on June 28,1918, as required by the act of Oct, 6 1917 Washington 25 junija — Načrj za odmor kongresa, ki bi se naj pričel prve del prihodnjega me-eca in bi trajal do prvega dela augusta mesca, je bil predložen pr&dsed-niku potom senatorja Martina iz Virginije, demokratskega vodje senata, Senator Simons iz North Caroline, senatnega nadzornika finančnega odbora in zastopnika Kitehin tudi iz North Caroline ki je vodja zbora in chairman odbora davčne legislacije. Predstavili so predlog,katerega je predsednik potrdil, za počitnice kongresa, kakor hitro se rešijo razna poročila ki jih ima sedaj kongres na dnevnem redu. Pred-sed ni ku je bilo poroča no, da bode mogoče celo stvar dokončati prvi del pridodn jega tedna, mogoče še pred 4. julijem. Chairman Ki tebi n se je izrazil da bode vzelo odber vojaškega na-borovanja vsaj do prve polovice Augusta meseca izgotoviti vojaški davčni načrt, kateri se ima predložiti kongresn. Ko je odbor vojaškega oddelka to izvedel je prekinil nadaljevanje do prihodnega tedna. Velika železniška nesreča. Gary, Indiana, 22. junija. —-Včeraj rano zjutraj je zadel pri Ivanhae Michigan Central vlak v posebni vlak Hagenbeck -Wallace cirkusa, VBled česar je bilo na mestu ubitih 69 oseb, 125 pa nevarno ranjenih. Nesreča se je pripetila med mestom Gary in llam mond. Ind., vse žrtve so bile us lužbenci označenega cirkusa, ki so ob trenotku katastrofe trdno spali stalnega^ miru akrobatov in drug.h umetnikov, katerih ne bo zamogla cirkusova družba več nadomestiti; mnogo ponesrečencev pa še niso dobili iz porušenega vlaka. Nesrečo je povzročil strojevodja, ker se ni oziral na varnostne signale pred cirkusom vlakom in ker, je vozil prenaglo (60 milj na uro.) Nemogoče bo zvedeti natančen vzrok o tej »osreči, ker se je strojevodja tudi do smrti ponesrečil . Michigan Central ’lak,ki je za-del ob cirkusov vlak je bil prazen in namenjen za prevoz vojaštva. Danes so oblasti aretirale v Michigan OityA..lv„ Sargeanta. in-ženirja in Gustav Krausa, Iconica tega vlaka, kamor sta takoj po katastrofi zOežala. V obče se sodi, da je bila ta nesreča nalašč vprizorjena od zlobne roke, samo zato, da bi se povzročilo škodo na označenem vojaškem prevoznem vlaku. To sklepajo oblasti iz tega, ker so bile vse zračne zavore pri vlaku .odprte. Nemiri v Avstriji. London, 20. junija. — Breko Curiha se poroča tukajšnjemu Exchange Telegraph” o velikih nemirih v Avstriji. Včeraj je začelo stavkati nad 100,000 delavcev v*liVulcan” arzenalu in tvornici aeroplauov na Dunaju. Boročilo se glasi dalje o velikih nemirih okraja Favoriten, Margarethen Ottakrng, Brigittenau in Jdrugih dunajskih predmestjih- Ljudstvo se je dvignilo vsled nove vladne odredbe glede omejitve porcij kruha in mesa in splošnega pomanjkanja živeža. Razjarjeni Dunajčani so vdrli v razne trgovi ne in pekarne; napadli so dalje s kamenjem hišo ministrskega pred sednika in del Dvòrne palače. Naliče mesta je došel takoj oddelek policije na Konjih in oddelek kavalerije, ki je z golimi sabljami naredil mir. Več izgrednikov je bilo pri tem spopadu ubitih,«veliko število pa ranjenih. Bricakovati, je, da bo vojna oblast vsak trenotek razglasila nad Dunajem obsedno stanje. Dunajski nadzupanWeisskiich-ner je rekel ministrskemu predsedniku, da ne more nikakor več jamčiti za red, Ker je ljudstvo preveč razburjeno vsled preteče lakote. Zäeuo je zahteval od vlade da naj se da ljudstvu saj suhega sočivja namesto kruha,kar pa vlada pi vpoštevala. London, 22. junija. Dr. von Seydler, avstrijski ministrski predsednik se je dodal včeraj o-poldne na fronto, kjer je izročil v glavnem vojnem stanu cesarju Karelu svojo resignacijo. — lako se glasi iz Ourilia danes semkaj došlo poročilo. Cesar . Karel je vzel ta odstop hladnokrvno uaznanje, vendar pa ni sprejel in odobril Seydlerjeve resignacije- Avstrijsko ljudstvo zahteva od vlade sledeče: 1) Dovolitev zopetnih polnih odmerk lcrnha. 2) Večjo razdelitev živil med ljudstvo. 3) Vlada naj stopi takoj v dogovor z vsemi sovražnimi silami za uvedbo splošnega miru brez kakih aneksij in Avstrija naj se pridruži svetovni ligi narodov za uvedbo v svojih vagonih. Med temi je uinogo svetovnoznanih jahsilcev» 4) Vlada naj takoj odredi zasedanje parlamenta. Slovanska Legija namenjena za Italijansko fronto. True translation filed with the postmaster at Calumet, Michgian, on June 28 ’18, as required by the act of Oct. 6 T8 Washington, 25. junija. — Slovanska Legija omenjena v novem vojaškem predlogu je pripoznana od predsednika Wilson a in bode znana kot diplomatična armada”,. Zatrjuje se da je državni tajnik Lansing prvi izpeljal idejo, rekrutirati Jugoslovane, Češke Slovane in Boijake najhajoče se tukaj, v boj proti Avstriji, da ji odbijejo proč od Nemcije- To kaže znake da bode omenjena legija poslana na Italijansko fronto ko bode enkrat rekrutirana Bričakuje seda bode legija enaka ako ne močneja od ameriške divizije. Člani senatnih vojnih zadev in komitet inozemskih zadev predlagajo da naj bi se Lansingova ideja izpeljala tudi v ruski situaciji. Omenjajo naj bi se ustanovila tudi divizija Husov ki se nahajajo tukaj, ki naj bi šli v Rusijo kjer bi dobili sistematičen sprejem od ondotnega ljudstva, ako se stvar uresniči. Tukaj se nahaja na tisoče Ruskih Slovanov in Boljakov pripravljeni za omenjeno organizacijo. Ideja je bila razmotrivana med senatorjem Hitchcock čianom o-beh štabov in generalom NelsonA. Miles kateri stvar močno odobru-je. V pondeljek bode razmottival zadevo Senator Hitchcock z Ignacom Bade rewskijem vodjem že rekrutirane tukajšne legije in Dr. Masarikom vodje Čehoslovakov ki deluje med svojimi rojaki v namen osvobodenja. Hitchcock ine-ni konferirati o zadevi z predsednikom. darjev,kakor s« je delalo v rudni-, «rili v letih, ko še ni bilo strojev, Ti koutesti so bili pred leti zelo v ■‘»vadi v teh krajih, zanimanje je Pijonir vedno na čelu. Bred devetindvajsetimi leti je bilo Tiinerjevo Grenko Vino razpoloženo na prodaj, bilo je pijonir svoje vrste. Bopularnost je od o-nega časa rastla mu kar vidoma. Tudi še danes je na čelu kaiti nobena druga preparacija se ne more kosati z Tri ner jevem Grenkim Vinom za čiščenje želodca in dro baipospeševanju prebave, obudu teka in oltrepu celega telesa. Ono odstrani vzroke voznosti, ' splošne oslabelosti itd., toda ne sprejemajte kacega po ceni nadomestila Zahtevajte Trinerjevo Grenko Vino! Cena $1.10, po lekarnah Za revmatizem, nevralgijo, , putiko spahke otekline, boleči ude. utrujene noge, itd. je najbolji lek Trillerjev Liniment. Bo lekarnah 45 in 75c — J os. Triner Co. Izdelovalci 1333 — 1343 S. Ashland Ave, Chicago, lil. Calumetske novice. __ Dan razglasa neodvisnosti Zdr. Držav ali Forth of July se bo obhajal na Calumetu nad vse slovesno. V jutro bo parada, ki bo presegala vse dosedanje. Udeležile se jo bodo vse vojaške organizacije iz Houghton in Keweenaw okrajev, Boy Scouts, višje šolske vojaške organizacije in posebnost pa bode udeležitov obhoda vseh društev tujerodnih narodov. Upamo, da so se vsa slovenska društva odzvala povabilu in da se bode udeležila odhoda v naj-večjem številu. Popoldne bodo na Red Jacketu in Lauriumu razni športi, ponoviti se namerava zopet tekmovanje v vrtanju lukenj v trd kamen a gvedroirt in -kladivom od strani ru- izumrlo, ko jo team iz Butte, Mont. premagal domači team, a sedaj se bo skušalo ta zanimiv šfiort zopet obnoviti. Vsaki pot so bili prejšnje čase tudi Slovenski rudarji v koutestu, zato pričakujemo, da jih ne bo manjkalo tudi sedaj, ako pride do tekme. zN v ». — g. župnik je v zadnjem času dobil več pisem od naših vojakov na francoskem, ktere bomo v Kratkem priobčili. —- V" torek jutro ob 8:30 je « posebnim vlakom odšlo zopet 37 mladeničev iz Calti meta v Čamp Custer. Med njimi šobili sledečii kranjski fantje: Marcus J. Stork, John Staricha, John J. Sunich Jr in John Stange!. — J. T. Mc Narnara, tajrik Hounh to n Co. razstave, razposlal je ta teden okrožnice trgovcem in drugim raztavcem, v katerih so razpisane nagrade za razstavo.Ako kateri želi dobiti omenjeno, lahko piše po istoG.McNamara nallougl» tor., ki mu jo pošlje brezplačno. Fai* bode letos od 24 do 28. Septembra na Houghtonu. —Db ogromnim udeležbi naroda iz vseh delov Houghton okraja ii* duhovščine iz cele Marquettsko škofije vršila se je v nedeljo slavnost petindvajsetletne ustanovitve katoliške fare sv. Cecilije na bližnjem Hubbell. Slavnostni govor je imel med slovesno sv. mašo / navzočnosti mil. g. škofa F. Eis, Rev. Dr. J. Rybrook, profesor teologije v semenišču West De Bere, Wis. Fara sv. Cecilije je ena najbolj urejenih in najbolj zglednih cerkvenih občin v celi škofiji. Skozi 19 let je pod vodstvom našega prijatelja Rev. il. Zimerniana, ki je drugi dan 24. junija tudi obhajal srebrni jubilej svojega mašništva. V kolikem eia, iu da imajo njegovi farani svojega dušnega pastirja je pokazala njihova udeležba prislavnostni sv. maši v pondeljek jutro iupa darovi, ki jih je prejel od njih. Možje in žene so mu darovali Krasno srebrno šatuljo z nad dva tisoč dol v gotovini poleg nebrojno rož in drugili primernih daril. Osebni duhovni prijatelji jubilantovi so ga presenečih z krasnim kelihom. Dobil je nebrojno osebnih častitk kaKor tudi brzojavnih pozdravov, ludi mi se pridružimo ogromnemu številu prijateljev jubilarna in mu želimo, da bi ga milost Bog še dolgo vrsto let ohrani , G zdravju, da bi mogel opravljati kot zvest hlapec Gospodov težavno delo v njegovem vinogradu v pro-slavo Večnega in v dušno korist njemu v dušno oskrbo izročene črede. Bog daj ! Levin Jewelry Co. Uljudno vabi Slovensko občinstvo naspass ogled njihove moderne prodajalne zlat-» -«v nine. Mi Vam .garantiramo absolutna ' najnižje cene (ne vojne cene). Mi intaniH mo najrazličnejo zalogo, vojaških urotLflfll’ 84.50 naprej. Najboljih zlatih poročnih^>. f prstanov trpežnih za celo življenje.NatA-l še spričevalo je Trideset let vspešnalri*. trgovina. LEVIN JEWELRY CO. 25 let poštene in pravične trgovine^, sth.: ' — J F>oleg Glas» Block loto. Resolucije nase lz- zedinjenJa. Trdna, mogočna orga-, svobojene in zedinjenja nizaeija Slovencev v Ameriki, ki j krvavljske in izumučene domoviue sprejete na- konvenciji fdov. Narodne Zvez>, ki se je vršila dne 14. '15 in 16;. aprila v Clevelandu. Ohio. Konvencija S. N. Z. smatra za svojo sveto dolžnost, da v teli velikih časih, v katerih se odločuje u-soda vesoljne demokracije, J ugo-slovanstva, kakor tudi ona njega slovenske veje, javno in pred celim svetom izjavlja, prepričana iz dna svoje dnš^; Da so Avstro-Ogrska in Habsburžani glavni krivci, ki so zakrivili, da so Slovenci propadali, izgubivši svojo neodvisnost v poli. tičnem suženjstvu in socialni vedi Po volji Habsburžanov je bila kolonizirana in germanizirana v prošlosti polovici staroslovenskega Ozemlja, oni so hoteli sireti slovenski narodni čut in so napove dali vojno Srbiji, da bi slovenske dežele postale pašalik prusovstva. Tisočletni zločini Habsburžanov dajejo Slovencem pravico proklamirati, da ni več vezi odanosti >n zvestobe med njimi in di nastičnim cesarstvom. Prosti hlap . čevskih sepon prošlosti je njihova bodočnost v državnem edinstvu H rvati in Srbi. Slnatrajo Avstro-Ogrsko za največjega izkoriščevalca in sovražnika Slovencev. Slovenstvo je uničeno, ako ostane to cesarstvo ohranjeno po sedanji vojni. Zahtevajo razbitje Avstrije za predpogoj boljše bodočnosti Slovencev kakor tudi kot edini predpogoj stalnega svetovnega miru ter de fnokratske lige narodov. Vidijo v državnem edinstvu s Hrvati in Srbi edino rešitev svoje eksistence, ko bi hoteli snovati svojo slovensko državo, In' postala ta žoga v rokah sosednih velevlasti. Zahtevajo, sledeči v tem jugoslovanskim državnim poslancem in njihovim osnovnim mislim, iz-raženine v manifestu,predloženem po dr. Korošcu na brest-litovski konferenci, kakor tudi jugoslovanskim socijalistom v starem kraju ter načelom, izraženim v Krf.ski deklaraciji, da se vsi Slovenci, Hrvati in Srbi zedinijo v eni narodni in strogo demokratski drža-vi, kateri trn prava osnova samo odločevati je naroda samega. Izjavljajo, da morajo veliko vprašanje bodoče državne uredit ve Slovenci, Hrvati in Srhi rešiti v eni in isti ustavodajni skupšči ni. Smatrajo, za neobhodno potrebno, da se opozarja ameriška javnost na strašna, nepopisna grozo dejstva, napravljena po vblji Habsburžanov v Srbiji in v vseh drugih jugoslovanskih deželah. Srbi Hrvati in Slovenei, vsi stanovi, vklj učivši katoliške duhovnike, so bili žrtve tega tiranskega nečloveškega režima. Opozarjamo ameriško javnost, da je ves naš narod v starem ,kra ju proti avstrijskim avtonomijam, da nima nikake vere v obljube Habsburžanov in da vidi svoje re. šenje samo v popolni neodvisnosti. izjavljamo, da so ameriški Sip-venci pripravljeni žrtvovati svoje življenje in premoženje v svrlio, da Zedin jene države kot naj večji posilec demokratskih idej premagajo Nemčijo, Avstrijo, ker je zmaga Zjedinjenih držav zmaga Slovenstva in Jugoslovanstva. Izjavljajo, da hočejo vse žrtvovati, da se doseže najvecji cilj, katerega je naš narod imel v celi mnogokotrpni zgodovini, državna neodvisnost in svoboda v Jugoslaviji . Ponujajo vse svoje sile in vsa sredstva, ki so na razpolago Jugoslovanskemu Odboru, polnomočnt mu predstavitelju osmih milijo, nov avstrijskih Jugoslovanov. Smatrajo za grobokope naše bo. dočnosti vse one slovenske Amerikance, ki ne sodeljujejo na veli-kem delu uašega oavobojenja in- bo v bratski slogi delovala s Hr- j vati in Srbi v interesu ameriških Slovencev m v svrlio izvojevan.]» naše neodvisnosti, je neobhodno potrebna, ker drugače bi se morali Slovenci sramovati svojega slovenskega imena- izrekajo svoje največ je občudovanje na junaštvu in pogumu voditeljev Slovencev, ki so na čelu, jugoslovanskega pokreta v starem kraju. K onsta ti rajo, da je delež, katerega so ameriški Slovenci dosedaj doprinesli za naše osvohojeuje, povsem neznaten m v nikakem razmerju z dejansko silo ameriškega Slovenstva. Vidijo v srbski kmetski demokraciji svoj vzor in mislijo, da rv-; đfc JA.*' združeno z njo v eni državi bo lah- ko delati za dosego prave sociine in ekonomske pravilnosti. Konstatiraju, da nas vera ne loči, in prepričani so. da bosta v Jugoslavi ji pravoslavni pop in katoliški duhovnik živela v bratski ljubezni m slogi. Izraža jo svoje na j večje spoštovanje srbski značajnosti in občudujejo brezštevilne žrtve, ki so padle za Jugoslavijo in za vesoljno demokracijo. Pozdravljajo pohvalno delo Jugoslovanskega Odbora: sporazum z Italijani, ki je prvi in glavni čin razlitja Avstrije. Izražajo članom Jugoslovanskega Odbora v Londonu in ciancili Jugoslovanskega Narodnega Sveta v Washingtonu, D. C. svoje popolno zaupanje ter smatrajo n j ih delo za pravo osnovo naše bodoče državne neodvisnosti in svobede. Resolucija Finančnega Odseka. hi a predlog finančnega odbora je bila sprejeta od prve konvencije S. .N. Z. sledeča Keaoluci ja Slovenska N atodnaoZveza na svoji prvi redni Iron ven ci ji 1. konstatira, da je Jugoslovanski Odbor s svojo propagando, ki je bila v prvi vrsti propoganda v obrambo slovenske zapadne narodnostim meje, neizmerno koristil slovenski stvari, da so bila pa sredstva te propagands skoro izključeno neslovenskega izvora ker so bratje Hrvatje iz Dalmacije vzeli slovensko stvar za svojo. 2. priznava, da tako stanje ne odgovarja pravemu stanju Slovenstva v Jugoslovanstvu in da so žrtve za propagando moralna dolžnost ameriških Slovencev. 3. izjavlja, da dopuščajo živ-Ijenske razmere ameriških Slovencev zdatno in sistematično narodno obdačenje. 4. obžaluje, da nismo ameriški Slovenci dosedaj kazali posebnega smisla gmotno podpirati borbo za eksistenco slovenskega naroda. 5. smatra za neobhodno potrebno, da se najdejo stalni viri za propagando, 6. nalaga izvrševalnemu odboru, da sestavi v najkrajšem času finančni načrt, na podlagi katerega se pritegnejo ameriški Slovenci k čim znatnejšemu prispevanj v za borbo, ki se vodi za njih narodni obstanek, in ga pooblašča da ta finančni načrt čim prej izvede. — cilja, ki se more izvršiti samo ako bo Amerika, ki je postala naša druga im/ti 'zmagonosn t v; tej svetovni borbi: Prva konvencija Slov. Nor. Zveze pošilja svoj prvi .rodoljub* ni poziv in bratski opomin vsem bratskim časopisom sirom Zedinjenih držov, da prenehaje z vsemi medsebojnimi spori in političnimi prepiri do končne zmage svobode in demokracije in da po. dredijo sveje strankarske intere se oni veliki ideji, katera spaja z nerazrešljivimi vezmi nas vse: ljubezni do domovine in svobode. . 2. U videvajoč potrebo, da se naš izseljeni narod v Ameriki čim bolse ssznani z mukami iu trpljenjem, z nadami in težnjami našega naroda pod tujčevim 'jarmom, prava Konvencija Slov. Nar. Zveze poživlja izvrševalni odbor, da uk re n e vse potrebno, Ua se vsem časopisom v Zjedinjenill državah brez razlike dajo na razpolago brezplačne vesti in članki iz domovine, ki so dosedaj izhajali samo v nekaterih, tako da bo spoznal s ponosom poslednji naš rojak v Ameriki, da srca ogremne večine našega naroda v domovin; bijejo za ona načela, katera je slavnostno proklamiral predsednik Wilson, in da v uresničenju nadalje vidijo edino rešitev naše-, ga naroda. 3. Svestila, da pravično rešenje staemljenj in ciljev našega naroda odvisi v veliki meri od pravil, nega in točnega poznavanja njihovega od strani velikih zavezniških narodov in zlasti naroda v Zjedinjenih državah, prvoborite-ljice za pravice vseh narodov,ma-lih in velikih: i >'i, ! # »Vri (4 9 Vestno zdravilo dela I Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda Resolvcija Časnikarskega odseka. Na predlog časnikarskega odbora prve konvencije Slovenske Narodne Zveze je bila sprejeta naslednjnja Kesol ucija: 1. Dobro poznavajoč veliki pomen, katerega je imelo in ima časopisje za probujo in prosveto na šega raroda, in globoko prepričani, da jev tem usodepolnem času prva in naj večja dolžnost Slovenca in Jugoslovana, sploh posebej še časopisov, da složnim bratskim naiebčnim delovanjem razvijejo vse silne narode za do-iega našega vrhovnega cilja — o L oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas pri-šilili.da moramo nekoliko novišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vsebina Trin. lekov ostane, kakor fe bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca- m fe 0 V m. Trin. Elix. of Bitter Wine. m đ IT3 ■* < Resolucija odseka za prostovoljce. Prva konvencija Slov. Nar Zveze smatra za potrebno, da se v okrilju Jugoslovanskega Narodnega Sveta osnuje posebni časnikarski urad, ki bo izdajal svoje publikacije tudi v angleškem je ziku. Vsled tega naproša konvencija slovenske člane Jug.N. Sveta, da prevzamejo inicijativo pri Jug. Nar. Svetu, da se to važno vprašanje čim prej povoljno reši. 1’rva konvencija Slov. Nar. Zveze je sprejela na predlog obseka za prostovoljce naslednjo Resolucijo: Slov. Nar. Zveza, trdno prepričana, da je samo ta narod vreden-svobode, ki se v prvi vrsti- sam bori za njo, in ne čaka, da mu jo bodo drugi narodi priborili; spominja se z globoko hvaležnostjo in dolžnim spoštovanjem o-groumih žrtev, katere je doprinesel naš jugoslovanski narod, kakor nobeden drugi na svetu,za svo jo svobodo in zjednijenje. klvnja se z iskrenim občudovanjem in globokim priznanjem tar hvaležnostjo ..srbski‘vojski, kije z morjem krvi in brezpritnernimi napori, dokazala.da je vredna nositeljica zastave jugoslovanske svobode in edinstvä: pozdravlja z vzvišenjem in ponosom s slavo ovenčano armado jugoslovanskih prostovoljcev, verno glasnico neomajene volje jugoslovanskega naroda, žrtvovati vse do Končane zmage in uresničenja naših visokih ciljev; sprejema z navdušenjem naz-nanje, da jugoslovanski narod, ječeč v brezsrčnemu tiranstvu Nem. civ iu Madžarov, teptan in preganjan skozi stoletja od Habsburžanov in njihovih hlapcev, a katerega so ti njegovi gospodarji v času vojne sistematski kiali in u-n cevali, ni klonil duhom, ampak hrabre in neupogljivo stoji tudi v teh težkih časih, kakor vedno, na braniku svojih pravic, v odločnem odboru proti brezdušnim krvni kom; (Dalje prihodnjič.} fe m (I h '9 6 m liM K M m lina najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja iz že-lod'ca. Triuarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki so vzrok pomnože vati ju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov .Trinar-jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih suovi, nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in čisto vino. ( Eri zape k lini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslabljeni«, kakor tudi pri posebnih želodčnih neprilikah, n. pr. pri ženskah, ko preminjajo dobo, rudarjih in drugih delavcih ki vdihavajo plin bb svojem delu. Vsakdo bo izpozual vrednost tega zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni. TRINERJEV LINIMENT nev- iz- prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, ralgiji, putiki; otrpn jenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je vrsten pii izpahuenju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnjenju po kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseli lekarnah. Trinerjev Antiputrin. ---------:------------ Antiseptika za zunanjo rabo, za i izpiranje grla, ust, ran, prisadov ji itd. Dobiše po vseli lekarnah. f V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panama 1916 so tila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo. JOSEPH TRINER, izdelovalec 1339 S. Ashland Ave. 1333 CHICAGO, ILL. iš TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 211-7th. St., Calumet, Mich. # 6 t; tet Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich. L P tet tei 9, 'u vs •«iti ili »tl, o Ib SLOV EIS S K E N OVI(j!Etls.,njNE 1918. jprnmmmmmMmmmmmm.. I ZADNJI DNEVI JERUZALEMA. ! Skisal iaiiii Tako je bila vez pokorščine Djina pretrgana. Na do Eleazarjev ’ jjlog je bila prepovedana v tem IL daritev za cesarja. Zdt P01 ,jviza Agripa s svojo sestro, da Zgodovinski roman. ' J. Spillman D. J. ta”. “Edo te bo poklical? Ali nisi sa m s voj gospod? Ali imajo Esen skupnega poglavarja, kateremu Zdaj se' up«3 ti mesto. Bar tisoč vojakov- najeni ,likov posije v Jeruzalem,da ali stranki zmernih v vi- bi pomaga 'kein zboru in s silo zatrli upor. V# drugi strani pasta v mesto pollitela iz Galizeje Menaheirgsin Judov, ki se je že prej vzdignil [iruU Iti»:!Janom, in ben Gioia s gvojimi roparskimi četami- Tako wjev nesrečnem mestu p*čel kaj med Judi in Judi — bratomori boj. Medtem pa si poslanik Cestij Gal zbira vojsko 80.000 jjilrfljanov, da bi z njo hitro zopet gnojil Jeruzalem Enoindvejsto poglavje. Zaslepljeni rabi Sadok. 'i grozo je preživel rabi Sadok strašne dneve, ko je deželni oskrb nikdal moriti po mestu in je poulični boj divjal skozi Jeruzalem. Ozdravel je že toliko, da je mogel »pustiti posteljo. Z okna svoje sobe je imel razgled na gorenji del trga, kjer ji bilo glavno pri-lurišče.dvijegm postopanja rimskih čet. Vsak trenòtek je Sadok pričakoval, da bodo vojaki začel proniti tildi tisto malo hišico, kjer je bil on taso prijazno vsprejet in postrežen, Rabi se je bal za svoje premoženje in svoje življenja MUK Evzebij mn je stregel z vedno «»ko ljubeznijo. Stanoval je zdaj »hišidijakonov; kajti kmalu po velikonočnem prazniku je tudi nje pčastitljivi škof Simeon posvetil v dijakona. Ni kanon pa je bil po ib v Lelo, da pomaga tam pri -plaviti pribežališče za jeruzalemske kristjane. ‘‘Ali ai mošnje dobro shranil?” vprašet Sadok prijaznega Evzebija vselej, ko mu ta zdaj pio zdaj pri-11858 poročila o dogodkih v mestu, •kihi j« zdaj že mogel govoriti,ker 1« njegova rana skoraj popolnoma ''diavola; toda govoril je le s te-lSvo, marši kakega glasu pa sploh ^iti ni mogel jasno, ker mu Č roparjevo bodalo poškodovalo insila v grlu. To je moža' zelo 'bheto; kajti bal se je, da ga za-mti tega ne bodo marali za veli- ** duhovnika. ^-vzebij ga je toložii, češ, da sta ^“ji dobro skriti in bodo božji in njene pre. i varovali hišo pued zlo.m. Lko majčkena je naša hiša,da °8bodo ßinilj'ani spravili nad-"J0! dokler se jim še v bogatih in šilili hišah na trgu s -svojimi ^°d*]alnuni obeta boljši plen”. V resnici so vojaki prizanesli l5!dijauonov in stari Davidovi Radili, v kateri ni bilo videti, da ^ kdo prebival. Skalil je divji poulični boj, ki Jt* končal z zmago upornikov. je bilo zoorovanje na Ksistu ‘l,r j« bila sklenjena vojska z 'mijahi. Ko Evzebij prinese ra 'N to sporočilo, ga vpraša, če Cmerava ostati v nevarnem kajti zdaj je zadnji čas za sicer to treba užiti grenko mesta. '^stanem”, de. rabi ogorčen 'd Gin vprašanje. “Kdo bi z ve- ,5W ** podovega.” ne združil svoje usodo mes podovega.” hdoji prijatelji in jaz nismo ^ _ prepričani, da \>o Gospod s toko varoval Šijon pred sov-T^iikotn”, odvrne Evzebij. “Mo. ^ibem moral danes ali jutri institi Jeruzalem. Zato ti ho k *“l'pal; kajti vsak torenotek pri-da me pokličejo iz mes- 1 Staiti premoženje, ki si mi- morajo biti člani stranke pokorni Kajti da sta ti in tvoj prijatelj Nikanor pristaša Esenov, to sen že zdavnaj zapazil.” Evzebij nekaj časa pomišlja ; odgovorom. Ali bi rablju priznal da veruje v Jezusa Nazareškega? Ali je kaj upanja, da se Sadok izpreobrne? Ali pa bi, ko bi to zve del, samo sramotil Jezusa in njegove pristaše? Rabi se je zdel Evzebij n v obče pošteno misleč mož zato mu pravi: “Dobri rabi, mis lim, da smatraš mene in mojega prijatelja Nikanor ja za poštene ljudi, ki brez tehtnih vzrokov v nobeni točki ne bi zapustili nauk, katerega oznanjajo duhovniki in učeniki izraelski kot božji nauk.” Rabi odvrne, da se mu nauk Esenov ue zdi nasproten skupni veri Izraelcev. “Ali-mi nismo Esenci,’ odvrne Evzebij “Čemi obljubiš mirno poslušati nauke moje vere m dokaze zanje, koiri rad par ur ponoči govoril s teboj o tem predmetu.” Sadok se začudi; “Ti vendar nisi Nazaren.ee?” Evzebij odvrne z rahlim smehljajem: “Uganil si”. To tako razburi rablja, da mora dijakon precej prekiniti pogovor. Toda Sadok tega ne dovoli in pravi; “Moja dolžnost je da možu, ki mi j-e takoprijazno stregel,izbijem iz glave to grdo misel o križanem Odrešeniku”. Rožno v noč sta se prerekala moža. Evzebij ostane vedno jasen in miren v svojih dokazili. Sadok pa vedno bolj strasten in vročekr-en. Ro drugih dokazih se Evzeb,j nazadnje loti glavnega dokaza za Jezusovo božanstvo — njegovega vstajenja. “Ererok iz Nazareta je vstal od mrtvili v dokaz, da je on obljubljeni Odrešenik,” de čisto mirno dijakom “Ali boš priznal, da je on Odrešenik ako ti dokažem to resnico?” “Da! Ampak tose ti ne bo nikoli posrečilo dokazati!” odvrne rabi vzhičeno. “Ali veruješ, da je on res umrl na križu, in ni bil samo navidez mrtev s križa snet in poko- ga razuma. Nikanor in jaz jih poz » a va — precej jih'še danes živih, neknteri pa,so umrli za svoje spri-čevanje kot mučeniki.” “Kaj. jih poznaš?” vpraša rabi vznemirjen. “Midva z Mikanorjem ne poznava samo tistih, ki so videli Vstalega, midva sva Vstalega sama videla. Te moje oči so ga videle”. ■‘Bila je prikazen, prevara pekla!” vzklikne Sadok, “Ni bila prevara. On je celo jedel pred nami, in enemu, ki je prej pravil: “Oe svojih mk ne položim v njegove rane, ne bom ve-loval’, je dejal; ‘Rodaj semkaj svojo roko in položi jo v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren’. Tomaž je položil roko v rano Vstalega,'pa je pai na kolena in klical: ‘Moj Gospod in moj Bog!’ Ali je mogla to biti prevara? in ali bi mogel resnični in dobri Bog dopuotiti tako prevaro pekla?” Sadok ni vedel več, kaj bi odio vor il, a se le ni hotel udati . “Ali si zraven bil, videi, ali si se ga sam vzklikne konečno. “Enajsteri, ki jih je izbral izmed najvrednejših učence“, so bili priča tega prizora.” * “Samo njegovi prijatelji! Ko bi i si to sam dotaknil?” WS. S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Varčujte in posodite svoje prihranke -—STRICU SAMU“-- S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U-S- varčevalno znamko. Vaš'poštar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo,kako In kaj-ZGLASITE SE PRI LETEH! pan 9” “Da, o tem niso naši duhovniki z visokim zborom nikdar bili v dvomu.” pvizna Sadok radovolj-no, “Dobro. Sicer bi mi pa bilo prav lahko dokazati to reč. Eden zmed vojakov, ki so morali nadzorovati usmrčenje, je sunil mrtveca s snlico v prsi, da je tekla kri in voda iz odprtega srca. Janez Cebedejev, ki je stal pod križem, še zdaj živi. In tudi mnogo drugih očividcev tudi to reč lahno izpri. čajo in potrdijo.” “Ni treba. Dokaži mi, da je vstal. Njegovi nčenci so ukradli truplo in so raztrosili to laž o čudežnem vstanju, da bi dražili duhovnike.” Zakaj pa jih zaradi te zlobne goljufije niso tirali pred sodišče in kaznovali? Id za človeka, ki je sicer umrl, pa ni vstal od mrtvih, kakor je prorokoval, naj bi učenci žrtvovali vse svoje premoženje in svoje življenje obenem? Kakšna neumnost ali kakšna peklenska zlobnost! Oni tudi niso bili kaj takega zmožni. Bili so nekoliko bo- eči, pa pošteni ijndje. in zdrave- par ji prej zapustili taborišče se bil prikazal svojim sovražnikom, bi rad verjel.” “Prikazal se je Savlu, n»jvečjemu sovražniku njegovega imena, in ga je izpreobrnil v svojega naj-gorečnejšega apostola.” v Toda velikim duhovnikom — zakaj se njim ni prikazal?” Čemu? Saj se vedeli, da je od mrtvih vstal! Videli so tudi znamenja in čudeže ob njegovi smrti: nenaravni solnem mrk, potres,raztrgano zagrinjalo v tempelj it. I-meli so pričevan je čuvajev, katere so postavili ob njegov grob, pa so vendar nalašč tajili vstajenje! Ali so torej zaslužili, da bi jih Gespod obiskal? Njim je moralo zadostovati pričevanje njegovih apostolov, ki so v imenu Vstalega pred vsem svetom delali velike čudeže v po-trjenje svojih naukov,in so za Zveličarja z veseljem prenašali udarce in pretrpeli smrt. Samo napuli je zaslepil velike duhovnike; hoteli niso verovati. Tudi ti, moj prijatelj, se varuj, da ne zapreš oči svoje duše pred lučjo resnice! Zdaj trii ne odgovarjaj dalje! Ne v prepiru, ampak v mirnem razmišljanja in molitvi se odpira duša resnici.Premišljuj torej in moli! Večno modri Bog naj te razsvetlil”. Ro teh besedah odide Evzebij. Rabi Sadok postane Ves ogorčen vsled trditve, da je križani tesarjev sin pravi Odrešenik. Vendar je bii učeni Jud dovolj pošten in je priznal, da proti Evzebijevim dokazom ni ugovora. Toda dolga je še pot od naravnega spoznanja do nadnaravne vere. Ko bi rabi poslušal Evzebijev nasvet in bi molil, bi mu prišla na pomoč milost’ Dožja. Toda on se je žalibog razjezil nad Evzebijem in njegovim dokazovanjem ter je konečno rekel pri sebi: Iz te hiše hočem proč! Ne maram imeti opravka z Nazarene). Jutri bom zahteval nazaj svoje imetje, najel si bom na tihem kje stanovanje in botn skušal poizvedeti, ali je Eeehija. ki me je semkaj zvabil, v rasnici tak zlobnež, alt pa so njega in Kajfo le obrekovali pri ni”. g tem sklepom leže rabi k počitku. Toda zaspati ne more. Ro mislihmu blodita ubogi sinček in njegova hči, na katera je mislil noč indan. Kje neki biva mali Benjamin? Sel, ki ga je Mikanor poslal v taborišče pod samostuim hrastom, ni izvedel ničesar niti o dečku,niti o ženi Evzebijevi, ker so ro- TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO D03ILO ^TO OJNOV: Denar vložite na obresti ------------------- PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU. Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih boste potrebovali po vojn KUPUTJE ben me- vojne varčevalne znamke, ki so obveznice vlade Zdr- držav nki prinašajo štiriodstotne ob-e sti! Lahko začnete lu njegova hči? Ali se je dala v resnici od pogana? Očetu ni bilo mogoče verjeti kaj takega. Ra ven dar so videli rimskega častnika spremljati nosilnico, v kateri je zapuetila mesto. Ne, ne, to je bila pomota! Njegova Tamara ni storila ničesar, za kar bi jo moral oče proklinjati. Toda kje je bila? Kako jo je vojak mogel zopet najti? Da bi vsaj enega človeka poslal v Jeruzalem, ki bi mu pomagal! Reščiča prijateljev, ki jih je nekdaj imel v mestu, je pomrla, in že dòlgó on ni bil v Jeruza-einu. Samo darove je pošiljal v tempelj in je misli, da je s tem •že zudo3til postavi, ki zapoveduje vsakoletni obisk svetega mesta. Vest mu je zdaj pričeli očitati, da je to mlačnost v izpolnjevanju postave. Velika nesreča, ki ge je zadela, tako je mislil, božja kazen, ker ni redno obiskal te.npelja Gos podovega. V takih mislih se je premetaval Sadok po postelji v noči brez spanja Naenkrat zasliši trkanje trn hišne duri. Gez malo trenutkov stopi nqkdo v Evzebijevo stanovan je, ležeče poleg Sadokove sobe* in zasliši se čist, mladenišk glas, tako močan, da je rabi razumel vsako besedo; “Oprosti, Evzebij, da te motim sredi noči. A ne vem si pomagati drugače, k tebi se zatečeni s svojim zakladom. Ko sem predahi oči Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka» dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO= LARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna banka v Calumetu, “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” I PRBJ ALI KASNEJE si bodete hoteli nakupiti i Električni likalnik. NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. H oughtonCounty ElectricLJght Co SES85S HJčKES BESSES S3K8E BESSES 3ES X ‘7E33SS S32SIS S3Ö2K -WSZEs 0ES2IS& z njim zapusti materino hišo, sem takoj zašel med čete upornikov. Aloj Bog, , koliko strahu sem prestal za to sveto podobo! Toda blagoslov častitljivega Simeona me 16 varoval, in angel] varuh mi je pokazal dobro skrivališče. Šele zdaj sem se upal k tebi, ves lačen in ženjen, a posrečilo se mi je vsaj rešiti dragoceno podobo. “Daj, da pogledam”, sliši rabi reči dijakona, “če je častitljiva podoba ostala ne poškodovana. “Hvaljen bodi Bog, ki je v svoji milosti varoval tebe in ta sveti zaklad! Glej. kako milo gleda njegovo oko izpod strašne trnjeve krone! Molitva hvaležno in ponižno našega Odrešenika!” Zdaj j Sadok slišal na lastna ušesa. Nazarenci častijo malike kakor pogani. Rred navadno podobo molita — kaj je to drugega, kakor malikovanje? “Jasno je”, tako je prevdarjal rabi sam s seboj, “da je ta Evzebij goljuf vkliub svoji hlinjeni ljubezni do bližnjega, ali pa je bil goljufan in prevaran od drugih. Vse eno je ____Ne maram imeti opravka z malikovalci. Tudi ne verujem več, kar so mi pravili o sinu. Vse skupaj je samo zvita prevara jo le za-to|mi še; niso ukrali obeh mošenj, da bi se pozneje poiT krinko ljubezni in pravičnosti polastili vsega moj ege imetja. (Daljo prihodnjič.) Dobro sredstvo za vtreti ne srne manjkati pri nobenem dobro «rejenem domu. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER imaže nad 50 let veliko priznanje med Slovenci na celem svetu. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 35e. in 65c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York, N. Y. Še vedno na starem mestu. Vsim starim in novim znancem in obiskovalcem naznanjam da se nahajam še vedno na starem mestu. V zalogi imam vse viste “Near Pive”in raznovrstne mehke-pijace kakor tudi dišeče smotke. Cigarete, gostim je na razpolago izvrsten biljard. Michael Klobuchar, 115 Sedma cesta-Calumet. Naročite se na “Slovenske Novice” “SLOVENSKE NOVICE i ki kaplan, in ob tej prlli’oriskofo-vega obiska, je o. g. žnpi\it pos- list za Slovence v severozapaduZjedinjenih: 1"/Jl se i’1]lužI)0St;i !n 0Se,J,1° U'0Sl1 Držav. Izhaja vsaki petek. izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na Caiumetu. Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: Sa celo .leto ...................... $ 2.00 ta pol leta......................... S 1.00 Za bvbopo in dkugo inozemstvo: Zb celo leto ............. $ 3.0C: ali 15 K; «a pol leta ................ $1.50 ali 8 Kr Posamezni iztlsi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vraćalo. DOPIS! brez podpisa pe ne sprejmejo. V slučaju preselitve iz jednega v drugi kraj naj ee nam blagovoli naznaniti staro bivali« Dopisi, denar ln naroćllalnaj se doposiljajo pod naslovom: Slovenian Publishing Co., 211-7th Street. Calumet, Mich. “SLOVENIAN NEWS.” Published every Friday at Calumet, Mich, by the ^Slovenian •’ Publishing Co., 211 7th St alumet, Mich. The only Slovonic paper in the Northwestern »art of the U. S. of America. SUBSCRIi *’«ON $2.00 per year. The best advertising *nedium for Michigan lnne80ta and other Western States. Advertising rates sent on application. Krtered at the Post Office at Calumet, Mich * Becond class matter. Teleloo ö*l. svojega predstojnika za odpust od svoje dosedanje službe za vstop armado. Np veliko žalost “ki karjev” j}a motamo reči, da cerkveni vladika dotično župnikovo prošnjo ni hotel niti malo vpoš-j te vati, češ, da Father Klopčič naj ostane tam, kjer je največje no nati, to je med svojimi dosedanji mi farani. Toliko v blajrohotno v-poštevanje vseh prizadetih. — Vile rojenice so napravile svoj prvi obisk pri Mr. in Mrs. Math. Sustarich, 418 Osceola St. Laurium, kjer so pustile kot plačilo za prijazen sprejem krepkega dečka, ki je bil krščen na ime Mathias Bernard. Upamo,da bo mladi Matijče se navzel iste vesele narave, s Utero sta obdarjena njegov oče Math in mati Emma. Castriamo! J CALUMET IN OKOLICA. j m auni «mpumk«» mr — Bričenši s prihodnjo nedeljo hodo sv. maše v slovenski cerkvi za poletni čas pol ure prej, kakor dosedaj: prva oli 8., druga ob 10. uri, kar naj farani blagohotno vzamejo na znanje. — Slovesnost sv. obhajila in deiitev zakramenta sv. birme se je izvršila zadnjo nedeljo v naši cerkvi nad vse povoljno. 172 dečkov in deklic je prejelo slovesno sv. obhajilo, zakrament sv. birme Bpa 170. Med prazničnimi zvoki zvonov je vstopil ob^ 8 uri naš cerkveni vladika, lit. liev. F. Eis, v procesiji dečkov m deklic v cerkev, Kjer se je izvršila najprej kanonična viziiacija. Kato je mil. g. škof daroval tiho sv. mašo ob azis-teuci č. g. Dom Lanctot iz De Fere, Wis. in domačega g. župnika. Bo sv. maši, med ktero so otroci prejeli na slovesen način svojega zveličarja v sv. obhajilu, je imel g. škof kratek nagovor na farane, na kar je podelil zakra. nient sv. birme. Bo blagoslovu s sv. Kešu jim Telesom seje zopet izvršil obhod nazaj v župnišče. Takoj po sv. opravilu se je podal mil. g. škof na HubUell, Mich., kjer se je vršila druga slavnost, o Uteri poročamo na drugem.mestu. Cela slovesnost v naši cerkvi vršila se je v najlepšem redu oh naj-lepšem vremenu v veliko zadovoljnost srečnih otrok, njih stari, šev in sorodnikov in cele fare kakor tudi-i' popolno zadovoljnost mil. g. škofa, ki se je vpričo obi-lega števila zbranih (HiBcfi-ntkbv pri slavnosti na ilubbeln zelo las. izrazit o defovanju našega g. "Župnika, zlasti o skrbni pripravi otrok v krščanskem nauku. To naj si zapišejo v svoj dnev-ljudje a la Ta ul Shaltz & Go , d»--.-se bodo drugi pot, Radarjih zopet prijela žilica, da udri-J Naša posebnost so ženitovanske skupšine. Dobro y delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša poseb- Cj. nost HERMANS STUDIO Peta cesta. zyrzjjrzjvzji ijs-zji-zizrzjs-zjr z;s zjvajs Calumet- “Nadaljujte” vojaško geslo ki pravi ‘‘naprej’’ Mogoče da ste že uložili štedilno ulogo v tej Inštituciji in s tem registrirali začetek-ki je že sam na sebi hvalevreden in pomemben- toda - - Nadaljujte - “in držiti se” Ustanovite sistematičen red štedo-vanja. Poprimite se navade, redno ulagati odmenjeno svoto ob določenem čašu *“ CALUMET STATE BANK. Calumet Mich. Deset Vzrokov Zdaj Naj Bi Poslal Michigan. TRUMAN H. NEWBERRY V Senat Zedinjenih Držav. Prvič - Zaradi njegove spor Tmosti. Kakor trgovec, kakor član Rooseveltovega Kabineta, in kakor Zapo^ednik Mornarice se je izkazal vedno zmožnega in sposobnega. Drugič - Zaradi njegove obširne skušnje v narodnih zadevah. Kot Pomorski Tajnik je prišel v dotiko z Kongresom in legislat-urnim delom, zna kako se delajo postave in je popolnoma vešč z postavnim delovanjem. Tretjič - Ker je delavec, mož ki razume delavstvo. Četrtek - Ker ima krepko preteklost. - Sposoben mornar na “Yanticu” v Mornarski rezervi - Poročnik na “Yosemi-te’’ v Špansko - Ameriški Vojni - Kot pomorski tajnik in sedaj Zapovednik, se je vedno dobro izkazal. Petič - Ker je Michiganec. Rojen v Michiganu tukaj izrejen v industrialcem in trgovskem življenju, je v ozki dotiki z delovanjem te mogočne dežele. On pozna Michiganske potrebe in zahteve. Šestič - Zaradi ujegovega mnenja in zvišenega karakterja Truman H. Newberry se vedno drži “pravičnosti”. Sednič - Ker je genijalen. postrežljiv in sočuten- Veliko časa žrtvuje v pomoč drugim osobno, posebno ga veseli biti v uslugo fantom v pomorski slubži. Osmič - Zaradi njegovega dobrega razsodka in ravnotežja. Je zanesljiv in zaupen. Devetič - Zaradi.njegoyega 100 odstotkov Amerikanizma Ne da je le on v službi, tudi njegova dva sinova se borita v boju za pravico in zmago. On je zmage zahtevajoč kandidat Desetič - Zaradi njegove vojne znanosti. On je naisnos, h-nejši mož kar jih imamo v Michiganu v pomoč reševanj vprašanj dvigujočih se iz denašnih uajvečjih s konfliktov v zgodovini. v Sposobnost - Skušnja - Industrijalnost - K repka PrPt^ lost - Nravnost - Domačinska Vez - Pomoč - Razsodba J nost Vojnega Stališča in Okolščin vse te lastnosti se naha jajo pri Truman H. Nawberry. dn® On je najsposobnejši mož v Michiganu za senatorja Zjedinjenih Držav. Severova zdravila VzdržuiU’ zdravje v družinah. Hrbtobol je bolezen, kateri se kaj rada - • družijo že druge bolezni. y rS5* nastane hrbtobol vsled kake n 9 rednosti na ledicah, ali v mehu ' ju in se zahteva pri tem takoij pozornosti in dobrega zdravi V vseh takih slučajih vam tonf1 priporočamo S evera’s Kidney and Liver Remedj (Severovo Zdravilo za obisti jetra). Rabite to zdravilo pri D n gostem in bolestnem spuSjJr' vode in pri otrocih, ki močijo i? noči posteljo. To zdravilo poma» tudi pri zlatenici ali če j Ur zoprn želodec. To zdravilo 0d pravlja otekline dolenjih dt>u života. Cena 75c in $i25' Na prodaj v vseh lekarnah. ’ W. F. SEVERA CO. C5DAR RAPIDS, IOWA GALBRAITH & McGQRMIGK Odvetnika iztirjujeta dolgove, ura\ nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske jj stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Micj Tel. 169 Pogrebni zavod mam JOHN R. RYAN. je največji na Caiumetu ter c bro znan med Slovenci- Pripor« se v slučaju potrebe, istotako krste in ženitnine-20I--6-cesta Tel-25 Calumet Mich- AKO IIOCEŠ 'KADITI dobre smodite knpi sl smo “WOLVERINE’ ki je izdelana iz pristnega ! vanskega tobaka od TROS. E N TEMAN 400 .— Bine» cest Na Caiumetu 24 let W, E. Steckbaue Izdelovalec UMETNIH SLIK Cor- S in Oak cest® Psone 678-J. Calumet, Mi PIJTE SOBRIETY Najbližja neopojna pijača starega piva. DOBRA, OKUSNA IN KEDIVNA. ■s N.R. BIANCHI L0k.ilni razpečevalec. Naznanje Rojakom. Ker sem se namenil zaradi sedanjih okolščin opustiti trgovino J. JuHja. naznanim svojim odjemalcem da imam Se malo zalogo smodk na rokah katere prodam po izmeril ceni. Kdor si jih želi nabaviti naj se takoj oglasi. M,KE klobuchar. Kot Vaš stari znanec se Vam priporočam, da v slučaju potrebe kupit, od mene, kar potrebujete v oblekah m drugi robi. Dobro blago in zmerne cene. Louis Klein 485 Tamarack Str, Laurium . NAGROBNI SPOMENIK iz marmorja in granita dobe si zmernih cenah ori E. P. Murph Calumet Granite & Mari Works 900 W. Pine St-Tel. 678 W- Calumet, V “European Coffee Hous -Evropska kavarna' I riporoča svojim gostom črno kavo,raznovrstne mehke 1 re in izvrsten lunch. Vabimo gospode in gospe rojakinje, obiščejo. Calumet, Peter Majhaf. lastni osma cesi SLOV. KATOL Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: [ predsednik'. John Spreitzer, 218^0ak,St-Calumet, Mich. j’cdpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St__Laurium, Tajnik: Matli F. Kobe, 420 7th St.......Calumet, ” 11. taj.: Jos E. Sedlar, Lindin LakeAveSt. Laurini» ’ Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St_____Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,........Calumet, ”• NADZORNIKI: John D. Duheki 2140 LogSl...............Calumet. Mich. John Gosenca, 4055 Kim St............... ” ” JHatt Sustarich, Osceola St.........Laurium ’ POROTNI ODBOR. John Snstarsich, 420 Osceola St. Matt Straus, 2409 14 St. Calumet Dollar Ray, Michigan. Laurium, Mich. Jos. Vardjan VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljat ve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobije vsaki čas od glavnega tajnika. Drnžbino-glasilo so ‘‘Slov-Novice.” NAZNANILO. Vsem članom in članicam S. K.P.Družbe na Calumet, se tem »toni uradno naznajna, da se z dne 4 J ali |a prične Drnžbino poslo-njepobovem sistemu v starostnem razredu z petimi razredi. Raz-di delijo se po starosti na vsaceh 5 let. Izeraši prviga in petiga raz-la kateri obsega nad pet let. Plačilna lestvica bila je že obja’ lena v družbinem glasilu Zdaj povno v kratko naznajnam da član kateri je zavarovan za $800 v »n razredu v starosti od 16-25 let bode plačal 70c in vsaceh natili 5 let se pomnoži razred in »plačilo za lOc.več. Starost' računa Mista v kateri je bil član ko je v društvo pristopil, izjema je pri nrih Članih Jožefovega društva Katerem se računa tista starost v «tri so hi li leta 1906 ko se je spremenilo sistem izplačevanja pos-stninè. Kdor m iše izpisal listine in odal tajniku društva svoje stagliai to takoj stori ker kadar bodo imena uknižena v družbin ime-denohode moglo zmerom spremen jati. Nadalje prosim vse članih plača svoj assesment ta mesec in se Štern zakluči prva polovi-irta kakor tudi poslovanja starega sistema pri društvih in Družbi. tudi prosim da vse članstvo plača assesment tudi v mesecu 'JK iu se prepriča ali bode novi razred pravilen na njegovo starost Vsako morebitno napako naj se takoj naznani in se bode ista ^olje takoj popravila upam,da.se bode to naznanilo upoštevalo in '«gnilo vsake udaljne nepotrebne nerednosti glede starosti in asses m en ta. Z oratskim pozdravom ostajam Vaš udani sobrat Math F. Kobe, glavni tajnik S. K. P. D. To ba- 1lte iz jugoslovanskih po krajin. ^'se tir. Jos. Marinko.) 1- Sarajevo. ♦* Izdeljujemo! Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojno in zdravo pijačo “Pablo" F. M. Kinsman, Bottling Works. Tovarna 812 Portland Sts Phone 787