ŽENSKI
S V E T
>nSi Ahačič: Novica . / Milka Adamič:
Sinku / Ema Muser: Moja mati šiva... / Milena Mohoričeva: O BrecHni dudi, muci, klobučku in prstu / Nalezljive bolezni in ljubljanska bolnišnica (R. R.) / Mladinsko skrbstvo na Dunaju (M. B.) / Katja Č.: Populacijska politika nekaterih držav / Ljubljansko gledališče. Drama (S. T.) / Milica Stupan: Težko vzgojljivi otroci (O. G.) / Marja Boršnik: Aškerčeva bibliografija (T. S.) / Drobiž / Priloge: Naš dom, modna priloga, krojna pola
(*'*%)*%)%'*(%*%)$%&%*+%)%&&&&*(*(&&'*'*%+'+*)$)%
„TRANSPORT"
Mednarodno jpedicljsko k. d. In pomorska agencija
SUŠAK // JELAČIĆEV TRG 3
Aledkrajevn! telefon 4-24 Poštni predal 6
Izvršuje po zmernih cenah hitro in Iculantno vsake vrste špedicijskih poslov s tu- in inozemstvom II Na zahtevo pošlje brezplačno svoje mesečne buletine o parobrodskih zvezah // Ima svoja zastopstva v raznih večjih mestih po vsem svetu.
Ko se bliža čas za vkuhavanje vsakovrstnega sadja in sočivja Vas opozarjamo, da so v to svrho. najbolj pripravni svetovno znani originalni
Weck-ovi kozarci
z Tarstreno znamko
katere dobite v poljubni velikosti z vsem priborom pri sledečih tvrdkah:
v Ljubljani: Schneider & Verovšek In Avg. Agnola v Mariboru: Pinter & Lenart; v Celju: Josip Jagodic; v Ptuju: Anton Brenčič. V potrebnem slučaju zahtevajte ilnstr. cenike, ki so Vam brezplačno na razpolago.
lJTažu|te!
Nabralo se je zopet večje število zamudnic, kar pomeni težko oviro v našem poslov^ju. Obstanek „Ženskega Sveta" ni le zadeva peščice žen, ki ga vodijo in izdajajo, marveč se tiče vseh, ki jim je pri srcu kidtura slovenske žene.
Gospodarsko stanje lista zahteva od nas mnogo požrtvovalnega dela, ki ga rade vršimo, ki ga pa ne bomo zmogle, če nas bo poleg napornega dela morila še skrb za obstanek lista. Prosimo torej, pomagajte vsaka po svoji moči. Vaša naloga je v primeri z našo zelo lahka: Prosimo samo malo reda v plačevanju naročnine. Prisiljene bomo ustaviti list vsem, ki so V zaostanku, kar pomeni za nas, s pošiljanjem opominov vred, ogromno delo, ki nam ga lahko prihranite.
Ne dajte, da se redčijo naše vrste. Ako Vam je težko plačati vse naenkrat, pošljite v obrokih, toda pošljite prvi obrok takoj. — Ako pridobite novo naročnico, Vam, ko dotična plača svojo celoletno naročnino, odpišemo od zaostanka Vi-Ietno naročnino in Vam bomo le hvaležne, če ves svoj dolg poravnate z novimi naročnicami. Agitacija za „Ženski Svet" ni težka; list nudi izredno mnogo za tako nizko ceno. Obravnava vsa sodobna- vprašanja, ki se tičejo žene, njegove praktične priloge so priznano najboljše.
Proamo torej ponovno, poravnajte takoj svojo, zaostalo naročnino, da si ohranimo svoj list še nadalje v lastno korist in slovenski ženi v ponos.
Današnja številka, posvečena materi, je povečana na račun avgustove številke, ki vsako leto izostane radi počitnic; iz istega razloga in za istotolikO bo povečana še ena številka t tekočem letu.
LJUBLJANA / LETO.XV / MAJ 1937
Ta mesec spet, kakor vsako leto, slavimo materinski dan. Spet bo mnoga proslavljanja in zahvaljevanja, mnogo pisanja in govorjenja o svetosti materinstva. In med tem gre svet svojo pot. Matere stradajo in trpijo garajo do onemoglosti, umirajo po nepotrebnem; otročički stradajo in prezebavajo in umirajo, ker jih matere nimajo s čim obleči, nimajo s cim hraniti. In so matere, ki ubijajo svojega otroka v sebi ali komaj rojenega, ker vedo, da bo na svetu prezebaval in stradal, ali pa, ker jih ljubi bližnji, ki imajo vsaj enkrat na leto usta polna besed o svetosti materinstva, psujejo, zasmehujejo in preganjajo zaradi njihovega — neposvečenega — materinstva. In možje, ki slišijo „veselo vest", preklinjajo, se napijejo, pretepajo matere. In drugi delajo postave, ki uničujejo družine ki gredo brezobzirno preko vse svetosti življenja- pripravljajo vojno, ki bo umcila otroke in matere, vojno, ki je zanikanje vsega, kar pomeni materinstvo — ustvarjanja, novega življenja, ljubezni, požrtvovalnosti.
Letos, kakor vsa leta.
Prav gotovo je že čas, da bi se kaf naredilo
Kaj?
Mnogo se da narediti, a delati je treba za to vsak dan: skrbeti, da bo vsaka noseča žena imela dovolj hrane, da ne bo prezebavala, da se ne bo tresla zaradi svojega materinstva, da bo mogla pričakovati svojega otroka z veseljem, ne z obupom. Da bo imela koga, ki bo v njeni težki un ob njem strani, da bo mogla roditi varno. In tudi pozneje: da bo imela otroka s čim hraniti, v kaj obleči. Da ne bodo matere več morale beračiti m krasti za svoje otroke. Otroška zavetišča, otroški vrtci, šolske kuhinje m poliklinike — za v s e potrebne. Nobenega zakona, ki bi ne spostoval s polnim razumevanjem potrebe mater in otrok. Zdrava, cenena stanovanja. Pri vseh podporah prednost nosečih žen in mater, da se ne bo vec zgodilo, da bi odšla noseča žena, mati več otrok, brez pomoči od tam, kjer je iskala podpore. Da se ne bo več godilo, da bi trpela vsa rodbina zaradi prepričanja enega člana. In resnično, odkrito delo za mir. To je program. Program, ki ga moramo izvajati po naših močeh, resnično in z dobro voljo, da nam „dan materinstva" ne bo v obup in sramoto, temveč vsako leto le postojanka, s katere se bomo mogH ozreti nazaj na storjeno delo in zbrati moči za delo v bodoče.
97-
■Mejniki ■:
.Ljuba Pienner	■ . .• ■■ .•	•
■ (Dalje)
Pisana baiidera
Gori pred Eorgnovo gostilno je sedel Heiiiz, đa hi videl,, kako vstaja svetli; poletni praznik pad prebujajöcö se. Vilunjsko^^'.M
Venec hritio.vja naokrog se je svetil,- kakor da se je umil m.oiedil : za: veliki dan. Sv. Helena se-je košatila v iiajlepši zeleni obleki in cer- ;-kviča na njenem skalnatem temenu-se je bleščala kot rosna kaplja v söncü. ■" '
. Od vseh strani pritrkavajo zvonovi. To pritrkavanje je veselai praznična pesein naših vasi! Kako bedasti, so ti Ppdgoričapi, ki trdijo, da je to izmenično bombljaiije kmečka rieokusnost! ■ Ali so' morda neokusne tudi te podružniške Cerkvice . po holmih, ki spominjajo na okrašene iimečke neveste? In zadaj se r^mäje,. še veliki podgoriški Zvon, počasi jse zazibljejd temni njego.yr:zvoki, se razlivajo daleč po dolini in.prijetno. se vtapljajo vanj trizvoki prifckavajočih — pa najsi je to komu .po volji -alipei-	■ .	. ■ ..-■■
. Praznit sv.-Rešnjega Telesa.
Tako so bila ininula leta. VeČ kot dvajset jih bo kmalu, ko je ■ potegnil v drugič , med svet, ko jB bežal iz te Vilunjske doline, ki je .v ; tem pomladnem prazniku -ndeti tako pohlevrio-lepa — takrat se mji je zdela -ta Podgorica kakor siv pajek, ki vse zaduši v svojih zaprašenih mrežah, .Nb, in za danes sta se zmenila z Edito, da bosta odtod gledala procesijo tam doh Vniestu^ vsaj kakih sto korakov jo bo videti, kako se bo pomikala ob hišah navzdol. Ce ne bi zaslanjale razgleda te stare strehe, bi lahko videl že sedaj, kako čakajo pred cerkvijo šolski otroci z učitel i.' Mestne deklice, so bile gotovo vse v belih oblekah in -lasje, ki so jih bile maniiice in tete. že dan poprej s pomočjo sladkorne vode zvile v trde klopčiče, da se je koža nategnila, so jim sedaj padali raz-česani in Mkodrani po ramenih. No, zdaj je zazvonilo z vsemi obenem, maš.e.. je konec in procesija še -prične. Stari K.avšek menda še vedno nosi križ, za njim pa šolarji z zastavo svetega Alojzija, ovito z belo-zelenim trakom vojvodine Štajerske, ■
Edite seveda še ni! Kdaj bi tudi mogla v resnici izpolniti dane obljube? Zdaj se morda še oblači pred ogledalom! Gemu neki? Mlajšo naj se zanj rajši ne dela! Nima smisla J Predolgo, jo že pozna in šaj ve, kako lepa je bila nekdaj, a kaj je bilo s tisto pomladjo? Oba že lezleta v jesen, le da si ona neče in neče tega priznati, ker mish, da si s tem neumnim lišpanjert in mladostnim nastopom prigoljufa nekaj,- cesar, kratko in malo ni več . Zakaj mu ne more in neče verjeti, da jo ima rad takšno, kot je Bedaj, da jo ljubi radi spomina nanjo, ki ni nikdar izginil iz njegovega življenja.	..	-
. Sedel je na tlop pred znamenjem in gledal procesijo.
Oe bi stal sedaj ob svojem oknu, bi se posmehoval veteraiiski in gasilski gardi, nafrljeni deci, županu iu Marijinim družbenkam, frakom ■in predpotopnim klobukom podgoriških „da:m". Odtod pa je v-okviru te mirne nedeljske pokrajine tudi slika mesteca s procesi o vred blažja in rahle so bile misli,, ki so se dotikale tega življenja tu doli;
Živbrdecć se-zasvetijo', pisana	nadangelov — eno
. izmed, njih je nosil tudi .sain. nekdaj, ko. j.e bil sie! ministrant, celo ZWsnico je dobil, nekoč ;pd ihevoščljivega sodruga; Tam nad .glavanli. pa visoko frfdta .v ve.ti'u bandera syetega Rrišpina,: žaščitiiikš .usnjarjev, čevljarjev in sedlarjev! Za njim stopa sedaj tildi svak.Franc, žrtev Pod-goriče. in MpHove familije, ta ponižni Francek. ki izbriše ime „Moli", s hiše in rodu. Otrokom da. s seboj , delež svoje krvi in pečat svojega imena, ki bo rezalo, mestu Untcrsberg v ušesa. On sam pa, Heinz Moli, je zadnji svojega rodu. Ko bi vedeli predniki, v kakšnem, nordu ge zaključijo njih ča^ivredrie težnje ?. .
■ Še vedno pojo staro melodijo, ki, so jo prepevali že tatrat, ko je še sam kot šolar hodil, s procesijo po mestu :
„Nobis dätus, nobis natus, ex intacta virgino . . ."
: la.kakpr vedno cvili en sopran nad vse, druge! To so se spet naše-marila iiilada dekleta — cerkvene j)evke. Novi so klobuki, nove so ■oblelce.	. •	. ;
. Kod neki hodi Edita? Tako rad bi ji bil marsikaj povedal ob pogledu na procesijo vernega ljudstva tu ,doli v prelepem rojstnem kraju.
Sedaj je .blagošlavijal kraj in ljudi lepi dekan. Gomzej. vispko dvignil staro .gotsko monštranco in zaper s polnim baritonotei:' „Omnipotens Deus , . L;jüdje. sO pbklekali ih tam za nekim oknom je klečala tiidi njegova mati, trkala na svoje prsi in ob tehi misHla, da.U so ljudje pač videli novo sliko v oltarju ob njeni laiši. Prinesel jo je bil Heinz. Saj je bila res lepa slika, dobra kopija slavne Leonardbve Madone della Sedia, ki jo je bil slučajno kupil na neki . razprodaji. Maina je bila sedaj kar zaljubljena v njegovo slavo,, kar je; bilo. zanjo nenadno več kot vsa Podgorica, ki je nekoč njenega sina progläsila za prismo.do in ničvred-neža, ki je še vedno dvomila nevoščljiva v njegovp veljavo, ko že ona sama, njegova njaiiia, davno ni dvomila več. Saj se morda ni zavedala, da ga sedaj ljub! mnogo bolj kot je kdaj ljubila človeka, da se ga oklepa z ljubosumno, silno ljubeznijo, ki ji ne bo nikdar kraja. Čutil je to ljubezen in to zlasti y njeni ljubosumnosti, s katero je pazila na vsak njegov trenutek, kei- sicer ni mogla do njegovega čustvovanja. Taka je bila -lijegova niati — ali so take matere tudi te ženske, ki se rinejo sedaj v procesiji tam doli? Kar za visokimi gospodi v frakih in cilindrih, za gospodom županom in drugimi predstavniki mesta in c. kr, oblasti?' Policaj jih ruka in Jirgele mu pomaga. „DVe in. dve babi vkup!" vpije in jih potiska v vrsto ^ pač, kakor vsako leto, tudi to pot zaman. Kakp so šli moški v lepi vrsti po dva in dva, ženske pa kakor ovce, vsaka rine naprej, vsaka hoče biti prva!
. Sedaj bp. procesije konec. Moški gredo v:gostiIno, otroci prosjačijo in se^obešajo na svoje roditelje. „Medice!" Svečar:in itiedičar Kraft toči pod široko stojnico sredi mesta ta nektar, ki se je tudi njemu, Heinzu,. zdel nekdaj višek Telove procesije. Prihodnje Leto se bo pa jezila perica • Tona, ko bo čistila bele pbleke podgoriškega ptročevja za novo parado'.
Iz tega otročevja postanejo dorasli ljudje;, morda bo med njimi tudi kdo, ki bo-šilil preko Vilunjskih meja — gorje mii, če si bp domišljal, da mu je. po . božji milosti dan poklic umetnosti: Kaj vse. si je sam domišljeval! Nikdar se ni toliko izročil niti ženi niti muziki, da. bi bil )pzabil nase. In to je menda napak pri tej stvari! Pa bodi drugačeii, jodi'večji in boljši kot žmoreš —( ■	■	'
Aha — sedaj je prihajala po poti navzgor. Seveda v tej svetli obleki 1 Delal se je, kakor da je ne vidi, in napeto čakal; le za trenutek bi se bil sedaj hotel videti v ogledalu. Rešilo bi ga bilo morda te mučne zadrege, če bi bil videl, kakšen je njegov obraz, kadar se takole bedasto pretvarja.
„Heinz — dober dan!" Kako živo je vzkliknila! Ali morda nalašč prezira njegovo nejevoljo? Ali je že opazila, da se pači? Prijel jo je za roko, ki mu jo je bila prožila, z licem, kakršnega bi bil napravil, ako bi bil moral pogoltniti nekaj odurnega — ribje olje, soljeno kavo ali kaj enakega.	^
Ko sta sedla, je trdovratno molčal. Ce ga misli še zafrkavati, naj jo nabrali? Ah ne! Alije mar ona kriva, da sta že oba preko štiridesetih in da ga jezi, da se dela ona še mladostno, dočim je njegov obraz že ves star in gubast?
„Kje si bila tako dolgo. Edit?" je vprašal docela mirno.
„Ali si hud ? Saj sem sama kar jezna nase, da vedno prihajam prepozno," je dejala še napol v šali in sedla na klop.
„Prepozno, vidiš Edita, saj to je pri naju obeh! Za več kot dvajset let prepozno sva se našla in na razvalinah graditi je obupno."
„Kaj ti je, Heinz? Čemu si tako žalosten? Ali se prav nič ne veseliš lepega dneva in tega čudovitega prazničnega razpoloženja?"
„Kako čudno vprašaš! Saj to je I Ko sem gledal to sliko tu doli, ki me spominja mojih mladih let, ko se me želja po svetu in velikih delih še ni bila dotaknila, mi je prišlo na misel, kalto vse drugače bi lahko bilo z nama, če bi se našla pred dvajsetimi leti kot preprosta, mlada, kmečka človeka. Danes bi morda hodila z onimi tam doli za Bogom, ga
frosila blagoslova za najine otroke, za najin dom in najino zadnjo^ uro. ako sva pa s hlastanjem za varljivimi vrednotami zamudila srečo in končno celo življenje."
Umolknil je in tudi njej ni bilo več do pomenka. Kaj bi ga tolažila, ko so njegove besede zadele v živo. Res je, kar je dejal, vse je bilo zastonj.
Poprej si je mislila, da ga bo vprašala, kaj je z njegovo opero, ki jo je nameraval komponirati. Kaj bi vpraševala sedaj, ko je videti tako žalosten. Pa še te grde brke, kako mu starajo dragi obraz!
„Ali bi hotel biti sam, Heinz?" ga je vprašala rahlo.
Prikimal je in ona je vstala, da se odpravi.
A ko mu je podala roko v slovo, jo je še za trenutek pridržal in ji velel:
„Poglej Edit, tja ven na Sentlenart, vidiš tam one borne, male bajte za zelenimi njivami, one tam pod gozdom — jih vidiš?"
In ko je prikimala, je dejal težko:
„Vidiš, tam je morda sreča doma."
Naglo je odšla, a že so se ji ulile solze po licu in komaj je prišla do gozdiča, ko je zajokala, kakor še ni jokala nikdar.
Heinz je bil sam sredi cvetočega domačega raja.
Sribarja ni držalo za mizo pri Bradaču. Vzel je svoj šlem, okrašen
z veterans: nicah navz^
ko perjanico, se opravičil z nujnimi opravki in hitel po stop-iii^uu i.„.zgor v svoje stanovanje. V kuhinji pri štedilniku si je dala opraviti Malikina mlajša sestra Lojzi, na tleh sta se igrala otroka, triletna
100-
Pepca in poldmgoletna Malika. Vse v neredu, po stolčkih vse polno predmetov, na enem uraivalna skleda z umazano brisačo, na drugem pomečkano perilo, v kotu nekje cunje in povsod naokrog kuhinjske potrebščine, lonci, kozice, nekaj narezanega krompirja, zelenjava, noži in kruh, vse navzkriž razmetano. In ta duh! Lizol, vroči lug, mali otroci. Oh — ti moj Bog! Torej ji je le postalo slabo.
Lojzi mu je jokaje odgovarjala. Zakaj ga niso poklicali? Ko je bil sredi procesije? Njo so poklicali Bradačevi in tudi po babico so šli. Bradačeva Anica ga je hotela klicati, pa se ni prav upala.
Saj je bil slutil, ko ni videl niti nje niti otrok pri oknu. Splašeno je nekaj odmrmral svakinji in stopil v spalnico, kjer je pospravljala babica njegovo postelj in govorila s ženo.
„Kako ti je?" je vprašal ženo. Nič mu ni odgovorila. Seveda — tretji otrok v tem kratkem času! „Malika, kako ti je?" Ali mu ne šepeče nekaj? Ne, le gleda ga, zelo zagrenjeno in obtožujoče. Kaj ta babica?
„Gospod Sribar, vidite, sedaj smo pa že tako daleč. Saj ne more več dolgo trajati, vse bo dobro, kmalu, kmalu. Jej, kako ste lepi, gospod Šribar, kako se vam poda tale uniforma. Moj stari je danes tudi naše-marjen kot binkoštni vol, a se mu ne poda tako kakor vam. Z ovratnikom se je obiral celo uro, klel in robantil zraven, da ga že nisem mogla več poslušati. Kdo ga bo neki gledal, takega starega tepca I Saj pravim, čim starejši je tak dedec, tem bolj bi ^edal na lepoto, ko ga že ne čaka drugega kot smrt. Taki mladi gospodje kakor ste vi — le ne bojte se, gospod Šribar. vse bo v redu, kaj ne, gospa Malika? Saj je tako korajžna, vaša mlada gospa!" se je smejuckala še naprej ta stara klepetulja.
Pa ni bila videti korajžna. Sklonil se je k njej. Zakaj ga gleda tako očitajoče? Kaj ji je?
Kako 'mu je nerodno zaradi nje! Zelo se je izpremenila v zadnjih letih. Iz prejšnjega zdravega dekleta je postala medla ženska, to je najbolje vedela sama. Morda se že stegujejo podgoriški jeziki, češ da trpi poleg njega pomanjkanje. In če jo tako skrbi polno gleda, ali ni za tem morda že drobec kesanja, da jo je vzel? Saj je bila sedaj že od prvega poroda naprej tako suha in grda in, četudi se je počutila zdravo in jako, so ji biia lica vela in brezbarvna, telo suhljato in borno. Čemu je zadnje mesece ravnal z njo kot z bednim bolnikom? Ah, zakaj je sploh postalo njuno zakonsko življenje nenadoma tako dolgočasno, kakor bi tekel samoten voz enakomerno po nedogledni, pusti cesti? Saj je že to-likrat čutila, da trpi tudi on, a ko se mu je že hotela približati z lepo besedo, so se ji zaklenila usta in molčala sta spet oba. In noči? Kje so že tiste prve noči? Saj je že tolikokrat premišljevala, da li je pri vseh zakoncih tako. ali pa je krivda le na enem izmed njiju? Ali se je bil že naveličal ali pa ni bilo v njej tega, česar si je bil želel od svoje žene in pričakoval od nje? Oh, sedaj je bila ljubosumna na vse, kar ni bila ona sama — na njegove opravke in pota, na njegovo ljubezen do Logarjeve matere, njegove lastne matere in očima, ki jima je redno o praznikih pošiljal nekaj malenkosti, in nazadnje celo na lastne otroke, če jih je jemal v naročje in jih ljubkoval. Kaj mu je bila ona, ona?
Sedaj je sedel tu poleg nje na postelji in jo držal za roko. Njen mož! Malo okoren in neroden kakor vedno, kadar je hotel biti ljubezniv. Kako so se mu ramena povesila -naprej in kako so se mu polnile oči z žalostjo. Neboglen in reven je bil v svoji nemoči. Zasmilil se ji je in
101-
kar nenadoma je vodoln; da mu dela krivieo.. Nekaj dcugcga jc bilo to, kar jima je grenilo življenje -- on ni hil kriv.
, Skrčila je fokp, ki jo/je držal lahno v svoji, ir se oklenila njegovih močnih prstov. Prestrašil se. je in se'šklonil k njej.
Hotela je' še spregovoriti, a ji je misel in besedo .pretrgala, bolečina od kifiža do bokov, da je jeknila in se -zagnala kvišku-, Zavest ji je ugasnila.'	.
Ka p^ to? Eaj pa to? Kje je^ babica? Kako, da tašče/še, vedno- ni?;' Ali so gluiie babijice tam zunaj? Še nikdar gä niso pustile takp na cediluj' če je ^ena rodila! Kaj naj stori? Roke ji ne sme izdreti iz-njene ^ — klicati se ne Upa; Kaj. bi? In čemu g^; je, prej tako čudnb gledalaJ". AU \ sluti, da bo mOrala umi?eti? Ali je dn kriv?- Zppcredoinai trije porodi? Y tem kratkem razdobju? Ali ni störil vsega, da bi se ji bilo dobro godilö"?
: Ali ne zasluži lepo? AH se ne-trudi tudi za; postranske zaslužke? Ai sta' trpela kedaj pomanjkanje? Kaj je- kri-vo, da ne .more okrevati? Ali je-pn kriv? Ali je ni čuval dovolj? Saj ne sme umreti radi otrok, radi . njega — pomagajte!. Pomagajte!.
, „Pomagajte!'" je zavpil.,Q, za .Boga'," ali ga nihče ne sliši?, Saj umrel Saj .diha. tako čudno!„Ali, je jie meče kvišku.? , ■
Odeja je zdrknila na tla. Dvignil, jb je, popravljal, mrinlal, ne vedoči fcaj.govdri . .. .Roke, roke ji ne.sme izdreti!	.. '
' .Zdaj ;.sta pri.?li obe, babica in tašča. ,	'
„Kaj pa je to?" je jekhila babica. Babura neumna, prej bi bila prišla I In.iašea, kako se je prestrašila! ■	: ' \ . -
Ženski sta gä spravili iz sobe. Tekel je k . Bradaču in Bradače.\'a Anka je odšla po zdravnika. pO mladega doktorja Sušea,
V"kuliinji je potem sedel na stol in gledal odsotno predse. Zdravnik je bil že y sobi pri porodnid. Kaj sušljajo? AH ni spet jeknila Malika? Ali se ne joče tašča? Saj je prvič in drugič tako mirno minilo — sedäj pa . to ?	\ ■	. ,
Svakinja Lojzi-se je jokala pri štedilniku, a otroka sta se.igrala ž njegovim veteranskira šl.emom in Tiiu pulila dolga, ozka peresa i« s-vetli-kajoče se perjanice.. .
,;Hej," je r^ila mala Pepca in potegnila mlajši Maliki čako. iz ročic, ki so se trdno, držale. „Izpusti, čaka je moja!" Mala- je morala izpustiti, zato pa je zajokala kriče in uporno, 'češ, . tudi jaz. hočein imeli tp črno, prijetno stvar; Otročji jok je predramil svakinjo Lojzi, ki so ji tekle solze po licu radi sestrine težke lire . . .	, ' . ~
Tudi An za je poskočil in vzel otrokoma šlem. Zdaj sta se cnrerilt kar obe. Lojziki je zavrelo inleko na štedilniku, Mer-kova mama je prišla po gorko Yodd. Vrgel je šlem med otroka, pomagal poiskati cunjo, da obriše štedilnik (dišalo je.pp zasmojenern mleku)! potem je pa odprl tašči vrata v sobo, kamor je nesla skledo s kadečim se kropom. Opoldne je bilo vse pri kraju. Dobil je sina. Doktor Sušeč je zagotavljal, da tudi Vinlika kmalu okreva.
Važno je sedaj le dvoje; prvo, da Malika okreva, drugo, koga bi bilo najbolje niaprositi za botra, da ne bo zamere..	^ , -
Bilo je na. nedeljo po Telovem.;
V Podgorici je bila ta nedelja tudi „lepa nedelja", ki so jo praznovali s slavnoštnini obhodoni po mestu kakor na Telovo, le s. to . razliko,
.102 ■ - -.■ - :
da se je procesije udeležilo; iiaj^^eč- kmečkega ljudstva iz ßkolice. V Podgo'rici je bila tO nedeljo tudi velika slovesna maša, s slovensko
pridigo, Ü je pa meščani niso hodili poslušat.	" - . ■
Okrog poldneva so se razgübili: Ijtidje proti Vilunji m bv. .Lenartu. Na mesto je pritisnilo' leno poletno nedeljsko popoldne. .	^ ■
Vročina še je pasla na kamehitem tlaku, cesta se je behla prasni» in razgreta: Težko, da. bi še bilo danes zljubilo komu koj po kosdij;pohajati po mestu. Pust, dolgočasen je zdel mestni trg v pnpekajočem soneti. Tudi klopi pred hišami,^na katerib so sicer posedak meščani, so bile'prB.zne. Bilo je prevroče. Žgalo je do mozga.:.Ljiidje, živali,^rastline, : zemlja sama vse še je onemoglo prepuščalo lenobi in medlelo.
tudi gospod lohan Sribar je lenaril na svoji zofi in prebral „Grazer : Tageszeitung". Žena je spala v postelji in novorojenček Hansi v svoji -pleteni košari :pol^ nje. .	.	, ut- - ^	r ■
Otroci so se igrali ;v kuhinji s pestunjo m: njih brbljanje .se je slisaio v sobo, kjer je'čital oče o veliki ieležniški nesreči. Hm, je ppmišlil leno, ali nitnajo morda prav tisti mestni očetj«. ki zagovarjajo Vobachovo Doštrio kočijo. Ta vozi že dolp leta po Vilunjski dolini, a le vsakili pet et kdaj se zgodi, da izpije ■ Miha nekaj. meric več in se morda prevrne' kočija s potniki vred v obcestni jarek. Pa kaj je to, če.: si .troje ali čet-vero ljudi nekoliko pobije nosove, v. primeri s tako nesrečo? In- te nezgode se dogajajo kar zaporedoma. Vse to radi teli preldetih norcev, ki. si izinišljujejo, da bi vozili ti peklenski stroji le s. paro, prav za pTav kar tako sami pd sebe? ^ Prav so ime-li stari ljudje,;ko so prerokovali, železnici krvavo bodočnost iii grozen koiiec:. Saj se je že sam yo;zil nekoč v takem vozu, na železnici tako rekoč, a prav lahko mu ni bilo pri srcu, dasi vendar kot bivši vojak ni bil nikoli strahopetec. Prav imata ; ■Vobach in'Engelman, da se na vso moc ^branita železiiiške proge, ki jo ■ hočejo utreti skozi Vilunjsko dolino. NiesS, oba mlada zdravnika, zlasti pa Peter Marine mlajši in kar jih je še takih prekucuhpv, .ti papridigia.jejo nasprotno. Ti ljudje nimajo čuta odgovornosti! Tp je čut, ki ši ga je bil sam privzgojil ob tplikera-delil za blaginjp drugih. To ni bilo kar "iako-, to delqi v hranilnici !
.Raj pa je to? Tak Sünder in krik na cesti?
Tudi nadučitelj Bende je počival po kosilu na zpfi.. Zaslužil si je ppčitek pp tem razburjanju.. Kaj pa je bilo takega; dejal je bil le pri mizi, da si še vina ne more privoščiti in to niti na praznik, a otroci, za katere štedi,: se nočejo iičiti in uganjajo lenobo! Ali ni bil dobiP spet obvestila iz zavoda, kamor je bil poslal Cirila, da nagaja, da se ob svoji nadarjenosti zelo slabo uči? Ab se ne bi vsak PČe razhudil? Ali je bil : njega poslal .pče v latinske šole na svoje stroške? JCaj še! Stradati je moral, prositi po hišah za obede in večerje ip poučevati druge, komaj da je: sam še zmagoval svoje. Ta falot pa, ki dobi vse od doma, se ne bi hotel oprijeti študija, kakpr je treba? To je naravnost zločinskp znamenje, da počenja neumnosti spričo takih žrtev, ki jih morajo zanj do-: : prinašati starši! .	.:
Pa se je žena čutila prizadeto, češ, da je dolžil njo, kakoi- da je vsega kriva! Da je sitea! Kaj ne bi bil siten, vsa leta se ubijati; s tujimi, otročaji, ves dan v šoli kričati in rohneti, ko t^b nič, ne zaleže, potem• :pa še;s.svojimi imeti tako nadlogo?.
■ '	■	103-:
Malo bi zadremal.
Ti vrag! Ali se niso mogli ti kmečki fantini spraviti domov? Prav sedaj, ko je tako potreben spanja, se prično dreti v gostilni tam preko pri tej zanikarni Sandwirtovki? Ali ne nehajo kmalu?
Kaj pa je to? Ali se pretepajo?
Gospa Bendetova je bila nagnala otroke k popoldanskemu blagoslovu. Pa tudi Naškovega Franeka naj vzamejo s seboj! Da ne bo tako sam, širotče! Dorček je z njenim Cirilom vred v Mariboru v gimnaziji! Oh, ta Ciril! Saj je ves Bendetov! Mož pa trdi, da se je vrgel po njeni familiji! In celo zločinska nagnenja očita njeni familiji?
Kaj bo, ko bo treba šolati tudi Francija, Marto in Reziko? Mož jih hoče spraviti v učiteljišče! Ko bi jih le rajši doma pustil! To bo šele razsajanja, ko bo treba več plačevati!
Da le more biti moški tako siten, tako zadirčen in robat. In vsaki-krat prav med kosilom, ko si sam streže in je, pa ne opazi, da je drugim skvaril apetit.
Ali so vsi zakoni tako pusti? Vsaka čenčarija ga razburi do silovitega izbruha! In nič nežnosti, niti najmanjšega dokaza ljubezni?
Kaj pa je to? Čemu spet tako kriči?
Mati
Berta Levstik
Zdaj je pomlad
in jaz sem otročka dobila.
V sončno mejo,
pod lesko rumeno hodim dojit
in srečo moje najlepše pomladi pit.
Gledam jo, lesko,
kako se Brezskrbno v vetru praši
in gledam otročka,
ki pil mi je žalost in strah iz srca,
ker bil spočet je,
ko nisem še bila gospa.
„Kako sem se bala,
da boš ves bolehen in slab.
Pa vendar si zdrav!
Kako že iztezaš te krepke nožice!
Cuj, zdaj ko si tu,
ko sredi pomladi srkaš iz me,
kako, da sem zdaj pozabila na vse,
da vem samo to,
da leska cvete
in da je pomlad
in da ima očka tvoj rad me,
prerad!"
104-
Novica
Konci Ahočič
Nafsledala se je dragocenega prstana in se hvaležno naslonila na moža. Zapila jc oči, kakor da prisluškuje novemu življenju, ia globoko vdihnila vonj cvetja, s katerim jo je obsul.
Njun prvi!
In potem še eden! Dva! Dva sina!
Še danes si bosta izbrala voziček. Odejo in jopice bo dala izdelati po svojem lastnem okusu in načrtu, da ne bo nobeden tako srčkan kot njen mali sokol. Vse v pastelnih barvah, junak moj mali!
Mimo nje teče čas, že se v bodočnosti nasmiha očem, strmečim v belo Miklavževo brado in črnega parkeljna.
Toplo se ovije možu krog vratu: „Ti! — Ti!"
Težki koraki so trudno prestopili prag. Ves zbit se vrača s šihta. Samo dva ima na teden in še ta slaiio plačana.
Prežganka je mrzla. Kje je žena? V kotu čepi. „Kaj, ali bom mrzle pomije lokal?" Plaho ga pogleda siva maska: „Otroka bom spet imela, otroka!" Kakor vkovan obstane. Nato zgrabi besno za poleno na ognjišču. „Ti bom že pokazal otroka, hudič babji! Ko še sam nimam kaj žreti!" In poleno poje proletarskemu materinstvu pesem o zapadni kultmi.
Prebujenje
Anica Cernej
Dragi, že spet	Že je povsod
čujem šepet,	sonce in pot
vidim mlado brstenje.	^ živo mladost, v prerojenje.
Breze so se odele,
so zadrhtele	Vsak bi pač rad
v slutnji,	stop," pomlad, ki je življenje. vstajenje.
Glej, skozi nje	Yf™' j"'''. «
„1 J J i i -	isces dlani,
mlado, dAtece, gre ^ ^ jjj^
pomlajenje.	hrepenenje.
, .	Dragi in jaz
ZIVI sokovi	ta
silijo v brstje.	vsega sveta
v zelenje.	prebujenje.
Rožnat je dan, vroča je dlan, v srcu pa — skoraj trpljenje.
105-
Zdaj se bojim...
'M: K. .■
V naročju mi umira otrok. Lmira počasi, kakor počasi odmirajo listi na vejali kostanja prerl oknom. Cisto sama sva v sobi. kakor sva bila sama vse tiste dolge mesece, odkar je rastcl v meni, in vseli teli nekaj dni, odkar živi ob meni..; Kostanj; pod oknom ni bolj osamljen...
Otrok v tuojeni naročju je docela miren. Ne vcmj čc šc živi. iNc-nadoma opazim — moja mama sloji ob meni. Ne yem, kdaj je, prišla v sobo. Tako tih je njoriMiorak. V rokah drži prižpno svečko. Ne govori. Samo stoji tik ob meni, glcida otroka in drži prižgano svečko.
Le kaj laoče s to prižgano svečko? . . . Ne razumem . . .
Spomnim se. Pred nekako štii-imi meseci je stala prav tako tiho tik poleg mene. To je bilo takrat, ko sem sti vrnila iz mesta in ji povedala, da pričaknjem otroka. Prav tako negiben in ves bel je bil njen obraz, le njene oči so široko odprle strmele vame.
„čemu nisi odpravila?"
Nisem ji odgovoi ila. Samo okrenila sem se in se naslonila na okno. Kostanj pod oknom je bil ves v cvetju , . . Kdaj je še kdo vprašal kostanj, čemu se ne odreče cvetju ? —Kričala bi. pa samo stiskani pesti.. . Čemu nisem kostanj pod oknom?
Ko sem se okrenila. sem videla, da trepeta mama po vsem telesu. Vedela sem: s tistim edinim vprašanjem ye izrekla svojo najglobljo bolečino. Od tistega dne me ni nikoli več ničesiu' vprašala.. Niti tega ne, kdo je oče mojemu otroku . . . Vkljub temu — takrat bi mi ne smela staviti tistega vprašanja. Takrat ne in nikoli ne. Še danes leži senca tistega vprašanja med nama.
Glodam jo. Še vedno stoji ob meni z gorečo svečko v rokah in še vedno molčiva. Rada bi se nasmejala; Ne vem natanko, čemu. Morda zato, ker je smešno, če gori svečka sredi belega dne, kakor je smešen najin molk in njen trpkosvcčani obraz. Kaj ne razume, da se mora v tem trenutku zgoditi čudež in da mora moj otrok živeti?
Iztegnem roko, da ugasim to brlečo svetlobo sredi svetlobe. Tedaj se skloni mama čisto nizko nad otrokom v mojem naročju.
, „Saj je že mrtev."
Prekriža ga preko obraza in postavi svečo na mizo. Njene oči so polne solz.
Jaz ne verujem, da je otrok že mitev. Saj ni mogoče, da mi vzame smit to edino, kar še zalitevam čisto /ase od življenja. Še vedno stiskam otroka k sebi . . . Mama mi ga narahlo izvije iz naročja. Otrok mlahavo visi v njenih rokah, dokler gane položi na posteljo . . . Jokala bi. Toda že zdavnaj sem izjokala . . .
Stopim k oknu. S suhimi očmi strmim v kostanj pod oknom. Jesenski veter se poigrava z njegovimi velimi listi.
Cemu nisem kostanj, da bi šc mogla verovati v novo pomlad?
Hodim 150 dvorišču pod okni sobe, kjer leži_ moj mrlvi otrok. Hodim vedno po isti poti, tik pod robom streho. Čakam, fla. se sltičajno sproži opeka na strehi in nii pade na glavo . . . Nimam tohko moči, da bi sama končala to nesmiselno življenje . . .
106-
,.Dćrjle, kupiie.To?.!'' ■ , .	■ . . ..
Drobna ročica he iztcgiije proti ineiii in mi ponuja vejico rdečega kostanjevega-cvetja. Iščem po žepih, toda ne iiojdem dirmrja,. da loi ga dala tej diobni deklici /, ve ikimi sivinii očmi. Rada bi imela kostanjevega cvetja. Tako živo «10 spo.minja mrtvega otroka . . . V zadregi grem dalje ... Četnii neki sc splob ustavljam? Saj že nekaj dni nimam niti pare v žepu ...	^ .
Hodim pocestali in mislim, iia dckletx;e s kostanjevim cvetjem. _ Morda bi moral nekoč moj otrok iia uličnih vogalih poniijati cvetja, da bi si lahko kupil košček kruha?
Misel je blu/.na. Vendar ... tudi mati tistega dekletca nemara ni nikoli, inti v snu. pomislila na to, da se bo njen otrok nekoč moral preživljati na ulici .. . .
Misel na dekletce / uličnega vogala vrta dalje. Vse te zadnje tedne me spremlja. Cim več njej enakih otrok srečavam po ulicah, tem bolj jc misel živa... Zdaj ne velja več samo enemu otroku in samo eni 7,eni . . . Zdaj se bojnii. da bi se slučajno ne sprožila opeka na strehi in padla na me.
Sinku- -
Milka Adami.fi
Ko, kakor cvetko, ustka mala; besedo; j,mama" mi pošlj.6 sr-r": .. Sem srečo večjo kdaj poziiala? . .. Kako naj to ljudje vedo!
Daj, sinko, pojdiva še malo! Pomlad je lepa — najna je. O, glej, še samo malo, malo in rekla bova: „Prešla.je!"
Odrasel haljici boš dečji, odrasel boš igračkam že, postajal vitek boš in večji, ob mamici se meril že.
Potem prišla bo doba tista — čas poln nemira in iskanj; Da bi ti bila dtiša čista, ko prišel bodeš do spoznanj!
Tedaj mi bo naročje prazno — To doumela bom težko ... Pa, iFantič moj, saj sploh ni važno, če srce me bolelo bo.
Ves mlad in lep je od zelenja, vonjiv od rož do krajiiili tit, ves, poln je ptičjega žgolčnja prekrasni naš pomladni vrt.
Daj, sinko, rokico mi svojo, da te povedem skoz ta raj ! .Glej; češnjo. Iielo tam in Sojo! Povem ti, sinko: zdaj je maj!
Vse poje hvalnico veselja .stvaritelju, ki vse je dal: dal ptičku droben dar življenja, dal cvetki je priklili s tal.
A tebi. dete moje malo, nasul že v zibel je daril. Kako si zdravo, bistro, zalo, kdo naj bi te vesel ne bil.
Ce sonček kodre ti obsije, ujame v njih se žarkov soj. Par ročic tvojih me ovije. Kako si, fantek, moj, ves moj!
Le zdaj. nikar, nikar motiti, prelep je maj, užijva ga! Ko treba se bo res raziti^, o, sin moj, močna bova oba^
107-
Moja mati šiva . . .
Erna Muser
Moja mati šiva vse dni,
moja mati se ves dan jezi,
ob vsakem vbodu ji gnev v očeh zagori.
O mati, saj bi jaz — rada, prerada, — ne šivala, — vzgajala mlade ljudi in k ciljem iz sanj potovala.
Pa ne dajo dela mojim mladim rokam, tem vedno bolj željnim in vedno bolj trudnim rokam. Ne dajo.
Ko bi se mogla vsaj v kamrico, majhno, premajhno zapreti in tam sama, prav sama svoje hotenje izpeti.
O Bredini dudi, muci, klobučku in prstu
Milena Mohoričeva
Breda je bila sicer še zelo majhna dama in vendar bi bila že za vse na svetu rada gospodična. Njej sami se ptaV za prav ni zdelo, da bi mnogo manjkalo. Živela je še v dobi onih sanj, ki ne poznajo ne začetka ne konca, ko se človek ne zaveda kaj je čas in ko ne ve, da
fa tam pri daljnem cilju, h kateremu se je namenil, čaka v senčnem ladu smrt. Slišala je, kako so ljudje omalova že valno govorili o njenih treh letih. Tri leta? Kaj je bilo to za Bredo! Samo prazna beseda. Njej se ni prav nič zdelo, da bi bila manj od svoje sestre ali od svojih sestričen. Kadar si je oblekla mamine rokavice, dela na roko njeno zlato zapestno uro in njen klobuk, s katerega je visel majhen pajčolan, je bila neomajno prepričana, da je prav tako odrasla kakor njena mama. Ljudje pa te globoke resnice niso hoteh spoznati, dasi je bila jasna kot beli dan. Oh, ti mili bog, česa si vsega ne izmislijo!
Sploh pa njena sestra Zora in te sestrične! Kako se jim zdi. da so bope kaj, ker so malo večje od nje! Posebno še zdaj, ko imajo take bele, čipkaste klobučke. — Kar je res, je res. Lepi so, da nikoli tega. Teta Ana zna res sešiti lepe klobučke. Toda najlepše od vsega so pentlje. Zora ima belo, Nada rožnato, Metka modro. Zavezane so pod brado in zelo lepo jim pristojajo Saj so skoraj tako srčkane kakor Bredina muca, ki ji ni para pod soncem.
Ko je odlikovala svojo sestro in svoji sestrični s tem najvišjim odlikovanjem, da jih je primerjala svoji preljubi muci, je Breda globoko zavzdihnila. Obšla jo je velika žalost nad krivičnostjo sveta, ki je njo tako hladno prezrl. Se spomnil se ni nihče, da je tudi Breda na svetu. Oh, da bi še ona imela tak klobuček!
108-
Nikoli se še ni zgodilo, da bi si Breda česa podobnega zaželela. Doslej so jo oblačili, kakor se jim je zdelo, njo so zanim^e vse drugačne stvari. Bila je zamišljena, igrala se je najraje na soncu in s svojimi prstki lovila io prestrezala sončne žarke. Njena muca je sedela pri njej in predla, nagajivčki žarki pa so ji ven in ven uhajali. Včasih je bilo res zelo smešno in Breda se je morala smejati. Bila je še otrok, po mnenju njene sestre Zore je bila še vedno „skoraj dojenček".
Zdaj pa nenadoma ta vroča želja. Rada bi imela klobuček, kakršnega so imele Zora, Nada in Metka. Rada bi bila lepa kakor one. (V svojem srcu je bila globoko uverjena, da bi bila mnogo lepša od njih, če bi imela, postavimo, takle klobuček z modro pentljo.)
In še si je želela, da bi šla zvečer spat majhna kakor je bila, ko pa bi se zjutraj prebudila, bi bila večja od ostalih. Takrat bi lahko povrnila Zori milo za drago, takrat bi bila Zora „dojenček", Breda pa prava gospodična!
¥ *
Tako se je počasi odgrinjal zastor njene zavesti. Koprena, ki je zastirala oči, se je dvigala. V otroku pa, o katerem se je zdelo vse doslej, da je nepopisan list, da ni še Nikdo, da je prišel iz velikega Niča, so se vedno bolj kazali obrisi določene osebnosti. — Kakšne so bile sanje, ki jih je doslej sanjal ta otrok? In zakaj se je prebujal iz njih?
Ah ni morda vse življenje samo prebujanje iz sanj ?
— Breda, Breda, skoraj me je strah zate zaradi teh nevidnih, nikomur poznanih, nikomur zaslutenih častihlepnih sanj, ki so tvoje morda na veke, ki so tvoja nevidna, nepisana in vendar tako resnična, tako živo pričujoča, tako grozeča usoda! —
Sedeli so za mizo in Breda je jedla s posebnega krožnika. Vedno ^ imela krožnik „za otroke", takega, ki se ne ubije, če pade na tla.
Dotlej ni nikoli opazila, da drugi ne jedo s takih krožnikov. Stisnilo jo je pri srcu in zaprla je oči, da bi drugi ne videli, kako ji je hudo. Nato pa se je nenadoma domislila in spregovorila: „Teta Ana, napravi še meni tak klobuček!"
Teta Ana še ni imela časa, da bi odgovorila, in Bredi se je zataknila beseda, ker se je zopet zavedla, da je z drugačnega krožnika kakor ostah. In že se je oglasila Zora:
„Rada bi vedela, od kdaj nosijo triletni otroci čipkaste klobučke?" Breda je molče strmela v mizo, odvrnila ni ničesar, in že je važno pristavila Nada:
„Breda sploh še ne zna reči »r«".
Res je bilo in Bredina žalost je bila še večja. A da bi tudi nje ne prezrli, se je brž še Metka vtaknila v pogovor: „In še dudo ima, pa bo imela klobuček!"
Prav zares so se vse tri hudobno smejale in gledale zmagoslavno okrog mize, da bi videle smeh tudi pri očetih, materah, stricih in tetah.
Dudo? To je res in zopet res. Breda je bila poražena in se sploh ni več oglasila. Gledala je v svoj krožnik, počasi dvigala žlico k ustom in povešala oči. In se je že zopet oglasila Zora. „Toliko, da ne zmoči postelje, pa klobuček!"
109-
Talc Zora ima res. ImJoben jezik. Kako se ii vse skoplfejo nad ubogo .Bredöi ki ni; dosTej, se ni
šo že. n|b;UŽaIili I Na|raje . bi -se zjokal^ Toda ne,, nalašč , ne ! IMaj si nikar . ne mislijo, tla ji jf ros kaj. ('«^ (-(^nc'iijo.	' ; \
Tedaj se je oglasila teta Anai. in nikoli, ni .Breda slišala slajšega glasu^^ „Ce bi rada tak klobuček. Breda, ti ga bom pa nurfddu.'V , Breda jc bila vsa iz sebe. Zmagoslavno^se je ozrla po svojih na-^ sprotnicali. Nič več ni vedela za krožiuk, nič več ni bila tako, žalostno majhna. '
„Eno mi pa nioraš obljubiti. Breda! JaZ d bom dala klobuček, ti boš meni dala dudo.." .
Bredint) veselje..in zmagoslavje, se: je precej zmanjšalo. .Kaj bi ,rada teta Ana? Njeno, zlato, dudo? Ali je to sploli m.ogdče : ,. ., , •. ,: Nekaj časa je gledala Breda predse. Hud boj se jn vršil v njej. üudo ali klobuček?
Klobuči'k? O, seveda! Navsezadnje jo Breda prikimala in se pogo-dila s teto Ana.	, .	,
..Kakšno pentljo bi rada?"
„Modlo!" je odločno odgovorila, kakor bi Znala odgovor že davno na izust. Odkdaj je ueki vedela, da ima svede lase in modre oči?
Teta Ana je delala klobuček in dnevi s.p. niinev;ali zelo počasi. .Bijeda je menila, da šiva, že .celo. večnost Ve,nomcr je hodila k; teli. Ani in : vedno se ji je zdelo, daje bilo klobučka zvečer prav toliko kakor zjutraj.: ,Č& iji teta Ana ves. dan sedela in. šivala, bi žd bilo. „Anipak ona ! . Naj-preje je pospravljala in prav te, dni ni bilo - pralau po sobah ne, konča ne kraja, potem je šla k Micki ,v kuhinjo,, kar sC; Bredi , zopet hi zdelo: prav nič potrebno. Po Bredi nem mnenju je bila kuhinja za Mickp in, Tie.-za teto Ano, iNato je šla malo šivai,. pa komaj je malo pobrkljala, je bilo že kosilo. Popoldan je bilo prav tako.. Najpreje je sla teta Ana po kosilu spat.. Breda je zopet prcniišljevala.i.-zakaj neki hodi po kosilu spat^ ko je vendar ni večje ifSokore. .kakor spanje po : kosüu.- Breda/je maitio.; komaj odvadila slabe navade, da'jo jc lakoj. ko so pojedli, poslala spat. Teta Ana, ti gre pa sama, ko je nihče ne preganja ! ^ Potem je bila zov. pet j užina iu ko je bil že večer, je leta Ana trikrat vbodla v blago in ga zopet odložila. Breda je bila že vsa bolna samega .pričakovanja.:
Navsezadnje je vendar dočakala dite, .ko jo teta,. Ana. vbaidala. poslednje šive. Ni več mnogo manjkalo, da bo pritftlüa modro pentljo. Vse. dni je Breda hodila za teto Ano -in stalä poleg, nje, ko je Šivala. Mi se je naveličala prav zdaj, koje bilo že skoraj konec? . . Ko je Breda videla; da .bo klobuček'km.alu gotoV,; .jo je minila ^ne-. strpnost.. Ni, več stala poleg tete Ane, ^ampak se. je prav neopazno spla- , žila na vrt. Sedla je na sončn,0 klop, muca je predla v njenem i naročju;/ in,; o sramote, kaj je delala Breda? V ustih je imela dudo, priprla je oči /in'sß üdajala "prlljiibljenemu grehu. - Nekje zadaj ,za, njeninii. ;sarijaryami je , lebdela zavest o ločitvi.- in še z večjo naslado se je udajala svojemu grenko ,sladkemu; občutju. .Sem iti tje je pogladila rduco po mäikeip ko-žuščku, kakor bi iskala pri njej razumevanja in opore, kakor bi pri hjej : iskala-, tolažbe za dejstvo, da je v v-šakcm veselju kaplja grenkobi}-.in. da. se je treba enemu hotenj.tf in cilju ngi ljubo odpovedati stoterim radostim; Nenadoma se jc zdrznila. Teta Ana jc ,stala ob okuu in klicala.
110-
Brž fe skrila dudo v žep. vzela muco v naročje in odkoracala k teh \ni. Prav svečano je bilo Bredi okrog srca, ko ji je teta poraerjala klobuček. Zdaj bo končno-napravila prvi korak do gospodične.
'leta x\na je merila kuni naj prišije periLljo, snela je o4roku klobuček z glave iti t.e zopet zatopila v Jivaiije. Breda pa je naglo stekla v
kuhinjo k Micki.	, ■	, , , v ,
„Brž nii obleci belo obleko, moram pomeriti klobuček !	-
Micka je vneto mešala nad ognjem in se ni dosti menila za Bredo. Zato je šla Breda k njej in jo je pocukala. _	.. •,.■„■.■•
,.,Slišiš. Micka, belo obleko mi daj, brz. br7, se mudi.	^
Micka, ki jo je popreje nalašč preslišala, ji je zdoj razložila, tla tlima časa. "Vendai' je bila Bredina volja močnejša od njene. „Saj jie gori voda, zdaj nimam časa!" je godrnjala Micka, a je seveda šla z tijo m storila, kar je hotela mala trmoglavka.
Ko je prišla Breda v nedeljski obleki k teti Ani, se je teta. namuzala. Posadila ji je klobuček na glavo in je bila videti zelo zadovoljna s svojim delom. ,	.	^	: .
Gospodična Breda je prosila leto Ano, naj jo malo počaka, na(o na je dostojanstveno odšla v mamimo spalnico, se postavila pred zrcalo in se vrtela pred njim kakor mama, kadar je šla na ples. Kp se je na-gledala in zadovoljna ugotovila, da jo vse v redu, se je počasi odpravila v svojo sobico iskat predpasnik, ki je v žepu hranil njen najdražji zaklad.
Vzela ga je v roko in ga zopet položila nazaj na sto|. Ni ji šip v glavo in ni ji šlo; da bi se morala tako neusmiljeno naglo ločiti od njega. Takrat se je spomnila, kako jo je Zora pitala z „dojenčkom-', kako ji je Niida očitala pomanjkljivi „r" in kako jc Metka povedala resnico : „In še dndo ima, pa bo imela klobuček?" Zdaj se je spomnila njilioycga posmehovanja, zopet je videla pred seboj krožnik za ptroke, ki se nc razbije, iti zopet je tiila poražena spričo neizpodbitnega dejstva, daje liila manjša od vseh.
Takrat so z vseh strani zadoneli klici: „Breda,: Breda, kosilo!"
. Kosilo! In ono je stala s predpasnikom, ki je imel ta preklicani žep in teta Ana jp je čakala v švpji sobi. Breda se Je globoko zamislila. Zopet jo je vzdramil iz rtiisli klic. junaško je segla v. žep in stisnila dudo v roko. Z© je napravila korak proti vratom, a je zopet obstala. Odprla je pest in na dlani je žalostna zagledala svojo najljubšo prijateljico. Brž jo je vtAnila V usta in 'nikoli se ji ni zdela slajša. Tedaj se je o/rla po sobi in v zrcalu je Zagledala čudno sliko. Dekletce v beli obleki / novini klobučkonij izpod katerega so gledali zlati kodri. V ustih pa je imelo to dekletce, česar bi Breda zdaj nikoli veČ ne hotela nikomur priznati-, ferž je potegnila, dudo iz us^ se še ■ enkrat bežno ogledala v zrcalu in stekla v sobo k teti Ani. Srce ji je burno bilOj ko j« odprla vrata, že je ; iztegnila roko, da bi izročila dudo teti. Toda tete Ane ni bilo nikjer. Zdaj se je šele dörnislilä, da so jp že davno klicali h kosilu in stekla je V obedniCp, kakor bi gorelo za njo. Nič ni slišala, kako so se vsi čudili njeni opravi, ža nikogar se ni menila. Naravnost k teti Ani je zavila. Sla je prav k njej, ji pvila rpke okrog vratu in ji tiho zašepetala na uho, da je ni nihče slišal:
. „Zelo lepO: si mi sešila klobuček, teta Ana, lepa hvala."
111 ,
„že dobro, Breda, jest pojdi."
Še tiše je šepetala, še bliže k ušesu se je sklonila in tako, da ni' nihče opazil, je stisnila teti Ani dudo v roke.
„Tole sem ti prinesla, teta Ana".
Vsi so že davno pozabili na Bredino pogodbo in tudi teta Ana je pozabila, kako je zadnjič ponagajala Bredi.
Za Bredo pa je bilo vse sveto resno. Svojo obljubo je spolnila in muca je vedela, kako je bilo težko.
Teta Ana se je Bredini natančnosti nemalo začudila in jo pozorno pogledala.
Najbrže ni v našem mestu nobene dame, ki bi ne šla v Tivoli, kadar ima novo obleko ali klobuk. In za Bredo ni bilo na svetu imenitnej-šega kakor Tivoli. Vedno je zavistno ogledovala lepe dame, ki so se sprehajale po aleji, ki so važno govorile in se delale, kakor bi jim prav nič ne bilo niti do Tivolija niti ne do ljudi, mimo katerih so hodile in se poslavljale pred njimi. Zato ni čuda, da je bila Breda presrečna, ko so ob prvem sončnem dnevu šli vsi v Tivoli. Imela je be o obleko, novi klobuček in je bila vsa nemirna.
Glave ni nikamor okrenila, samo njene oči so pod klobučkom neprestano švigale in prav gotovo ni zgrešila nikogar na cesti. Tedaj se e primeril prav imeniten dogodek. Kar na lepem se je znašel pred de-cletci nekak gospod in je najprej fotografiral vse skupaj, nato pa še Bredo samo zase.
Morda je bila zdaj, ko je imela klobuček, res lepša od ostalih ?
Bila je neverjetno ponosna na ta svoj uspeh in doma je vsem povedala, da jo je gospod posebej fotografiral. Zora, Nada in Metka so lepo molčale in niso zinile ne bele ne črne.
Končno so dočakale težko pričakovanega dne. Šle so po slike, toda kaj se je zgodilo ?
Izkazalo se je, da je imela Breda kljub klobučku, kljub modri pentlji in kljub nedeljski obleki v Tivoliju prst v ustih!
To je bilo zdaj veselja za Zoro, za Nado in za Metko.
Breda je bila uničena in je obupavala nad seboj. Zdaj je spoznala bridko resnico, da še ni gospodična, in bilo jo je od vsega srca sram.
Ampak to se je že marsikomu primerilo. Človek požene svoje strasti skozi vrata, pa se ti povrnejo skozi okno.
Nalezljive bolezni in ljubljanska bolnišnica
Morda ni nobeno vprašanje izzvalo tako splošnega odmeva kot vprašanje nove bolnišnice in zahteva po njeni izpopolnitvi. Po vsem časopisju kar nirgt)li člankov o tem in vsi imajo en sam poudarek; zgraditev nove bolnišnice je ena najnujnejših socialnih in zdravstvenih potreb Slovenije. Skoro vsi ti članki so izjave zdravnikov, ki so gotovo v tem oziru najkompetentnejši. Iz vrst tistih, ki so, ali morda bodo okusili prej ali slej na lastni koži pomanjkljivosti in razmere v bolnišnici, in iz vrst širših slojev, ki nimajo sredstev, da bi se lahko zatekli v drage sanatorije — ni še z zadostnim poudarkom prodrl glas v javnost. Zaradi tega ne bo odveč, če se zadeve naše bolnišnice osvetle tudi s strani tiste mase, ki ji je namenjena, in sicer na tak način, kakor so ga osvetlile izkušnje življenja!
112-
Meni so življenjske izkušnje osvetlile le drobec noše bolnišnice: oddelek za nalezljive bolezni. Kakor marsikatero mater, je tudi mene življenje prisililo, da sem vrgla pogled v ta del našega najvefjega zdravstvenega zavoda.
Otrok Ulije obolel za davieo s sumljivimi znaki škrlafinke. Stanovanje in domače razmere mi ne dovoljujejo, da bi otroka izolirala doma, gmotna sredstva pa tudi ne, da bi si dovolila luksus zdravljenja v sanatorijili, ki baje, mimogrede povedano, niti ne sprejemajo bolnikov z nalezljivimi boleznimi. Morala sem torej poklicati rešilni voz in odpeljati otroka v infekcijski oddelek naše bolnišnice.
Rešilni voz za infekcijske bolezni je zadeva zase. Podoben je mrtvaškemu in pa ustvarjen za to, da pretrese vsako skrbečo mater do dna duše. A kljub temu je črni rešilni voz s konjsko vprego neznaten drobec v nizu vsega, kai mu sledi. Četudi je voz na pogled žalosten in neprimeren, služi vsaj zdravstvenim namenom prve izolacije, t. j. odpravi bolnika tako, da obvaruje vsaj druge ljudi pred okužitvijo. Tega ne zmorejo n. pr. naši železniški vagoni ali avtobusi, ki pogosto prepeljujejo okužene bolnike v Ljubljano, tako da okužijo med potjo še druge sopotnike. Neki znanec mi je pred kratkim povedal tale dogodek: Nekje na Gorenjskem .je bil nekdo bolan na šenu. Bolezen je bila tako huda, da je bolnik, ki se je zdravil sam doma, nekega dne začel blesti. V liipni togoti je s sekiro težko ranil svojo sestro. Dan kasneje so ga orožniki v vlaku peljali proti Radovljici. Bolnik je sedel ves skrušen med orožnikoma -a oddelku vagona, kjer je bilo največ ljudi, in vendar je znano, da je šen nalezljiv!
Iz rešilnega voza stopi bolnik v sprejemnico; te prav za prav ni. Nekaka veža jo nadomestuje.
„Tako je. vidite, pri nas!" reče primarij g. doktor Meršol, ki vodi ta oddelek z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo. „Davice se je toliko nabralo, da smo morali rekvirirati nekaj prostorov od sedmega oddelka, ki je sam na tesnem, kakor sploh vsa bolnišnica."
V teh njegovih pikrih besedah je prav za prav obsežen ves problem, s katerim se hočem pečati. Povedo vam, da služi infekcijski oddelek naše bolnišnice v nezadostni meri svojemu namenu, t. j. izolaciji bolnikov od zdravih oseb! Saj je že v tem kršena izolacija, če se oddelek deloma nahaja v zvezi z drugim oddelkom bolnišnice. Baje je v tem oziru mariborska bolnišnica daleč pred bolnišnico na sedežu banovine. Tam je ta oddelek moderno urejen in popolnoma zadošča potrebam Maribora in okolice. Strokovnjaki trde. da je celo v Celju ta oddelek moderneje urejen kot v Ljubljani.
A ne čudimo se temu, kajti ljubljanska bolnišnica je bila zgrajena pred 40 leti in v teku te dobe le malo preurejena glede na zahleve napredka in številnejšega posečanja bolnikov. Za infekcijske bolezni je bil zgrajen poseben paviljon, namenjen za izolacijo in zdravljenje onih slučajev nalezljivih bolezni, ki so izbruhnile v bolnišnici sami. Ko pa se je po vojni začelo organizirati energično zatiranje nalezljivih bolezni, je začel naraščati tudi pritok bolnikov z dežele in oddelek je namah poslal pretesen. Danes pošiljajo v ta oddelek bolnike z nalezljivimi boleznimi srezi: Ljubljana in okolica, Skofja Loka, Kranj, Radovljica, Kamnik, Litija, Logatec in Kočevje. Torej ozemlje s 400.000 prebivalci! Med tem številom prebivalstva je seveda stalno toliko bolnikov z nalezljivimi boleznimi, da jih mali oddelek ne more sprejeti. Sprejme lahko kvečjemu 60 bolnikov, čeprav bi jih po prostornini ne smel nad 34. Zaradi pretesnega prostora se je oddelek omejil na sprejemanje le takih bolnikov, ki so oboleli na davici ali škrla-tlnki. Vsi ostali bolniki, bolni na drugih nalezljivih boleznih, se morajo zdraviti na drugih oddelkih in stalno ogrožajo s svojo boleznijo še druge bolnike. Bolniki z nalezljivimi boleznimi se v obči drž. bolnišnici v Ljubljani ne nahajajo in ne zdravijo na posebnem infekcijskem oddelku, kakor je to v modernem svelu navada, temveč so raztreseni po vsej bolnišnici, srečamo jih na internem, otroškem, otološkem, očesnem oddelku in povsod!
A tudi za davico in škrlatinko je izolirani paviljon za kužne bolezni pretesen. Posebno na jesen se to čuti. Tedaj ležita na eni postelji po večini po dva, da, tudi po
113-
Atrije holniki-v ,že. itak,prena^^^^	Tivprostbni H morali yfa6ati:. 6tt
zđravid,. üüdijö', bolniku pp oseni jiubifnili ipetrov^.zraka/.č^^ zahtevajo zdräystveni ■ predpisi 2a, odraslega človeka: po trideset,■■ za, atroka pa pp.,pelhajšt. kübißnili metrov,", in nevarnost skupnega ležanja! Vzemimo primžr, da ieži bolnik š težko,davico v griu,, (ali .celo tak, Tti je bil operiran na Vratu in rnu je treba dovajati topel, "vlažen 'zrak, s, primesjo, zdravil) poleg- bolnika;.. ki tudi potrebuje zraka .in miru zaradi \ kdmplikadje na srcu, tedaj-nam bo.jasnd, - da ne more ne-prvi .ne drugi dobiti .tega, kar bi morala:" . moderna "boinisnica nuditi-svojim bolnikom.	' - '
Edina svetla ;točka v t«h žalostnih .razmerah so zdravniki in bolniške sestre! Njih. trud in vztrajnost v težkih 'okoliščinah sta .občudovanja vredna.. S. brezprimernini ju-. našlv.oin in zatajevanjem se, posvečajo.svojini.bližnjirii, četudi; so njihova brernenä vsak- ■ dan .težja!. To nabi najbolj nazorno povedo nasled'nje številke; . Hediem ko je bilo : leta 192f sprejetih na infekcijski oddelek 308 bolnikov, je bilb sprejetih. lota 7aÖ, .1935 761 in lani nad 1200! In to'sd bö.liiiki, ki ostanejo iia .oddelku povprečno, pö .' ; Štiri tedne!	.	: ■ " .
Za izredne primere, ko-bi bilo treba.boliiika opazovati in .gä zarodi te^a .po^vsein izolirati, seveda sploh ni prbsioTa ! Ker ni posebnih sob na "razpolago, se" q. pri -Bolniki -s. sumljivimi" anginami: pošiljajo na kak drug. oddelek,."kjer je .kakšna postelja slučajno na razpolago: Taka .angina se včasih razvije preko noči v.daVičo ali škrlatinkoi " ." "
Ako dodatno "tej sliki .še dejstvo;.da poleti pregledujejo nove bolnike kar iia dvö-' riŠeuj da je ena in .ista. kopalnica za novodošle in. odhajajoče .boliiike,, eno stcanišče ža ^ moške in . ženske, da leže rekonvalescenti v isti sobi z noTödo;älimi, leže boM .med' teže bolnimi, si lahko predstavljamo "ta oddelek v "celoti. . .	. > . . S .
Kaj so občutki matere, ko hodi izp"raše"v'at o stanju svojega otroka, primeri s temi dejstvi! Na svoji poti mimo raznih bolniškit "zgradb siopa čez - razpadajoči (met, ..opazuje razpoke na oknih inje v.esela, če se nekega . dne- prikaže.-ob. teh .'.špranjah, ža šipo izmučeni obraz njenega otroka kakor obraz aresianta. Nič ne misli, na, to„: da so.: druge bolnišnice, n. pr. v Zagrebu tako urejene, da .pripeljqo otroka na.vo.zijčku.: po . izoliranem hodnika, da ga .-skozi steklene-stene pokažejo , "materi in jo potolažijo.,' Nič ■ ne misli na to naša mati ob ljub"lja"nski :bolnišhici.;.."vešela je, da ji je zdraviiikova špre.t- .
. nost rešila-otroka.. .	..........;"."..,'.,
Le ko otrok ozdiravi .in hodi z materjo na zrak, se ji. ob otrokovem pripovedova-' nju odpirajo.oči, da spozna,- kje se je ^atrok zdravih- Morda jo tedaj pelje..pot-inimo. ' tromostovja, katerega .kaj radi. razkaziijemb -tujcetn in ki je postal.ponos moderne . Ljubljane. Tedaj, ne čtidimo se, če seji prikrade trpek nasmeh, na obraz ... ... R,:R. "
Mladinsko skrbstvo na Dunaju
M.-B. ;	^	.■--;'-.;;"-:
„Otroku lepoto 111 voseijti" nas je, toplo pozrfvavj) irioto iki stoprušču enonadstropne sia:vbe atroškega rvrtca v' SanaleitenUj-v Xyil;-dunajskem;., okraju. 'Zopet; aoya varijacija številnih napis.öv, ki jih srečuješ, koder;', •hodiš, .„Otroška hiša", ^„Otroško;/kopališče", napisov, ki dopuščajo Zaključek, da je skrb z.a mladino, prav gotovo prevladufoča črta vsega duuajskegä socialnega ikrljstva.. Vstopile smo v sprcj(!nuiic(). Našo pozornost sp pritegnili stebri in obodi ppsiikaiii.s .poljskitnii .vrtriiifti in gorskimi. c.vetlicami.; v nadnaravni vclikošti. Kolegica iz Zagreba .ši .je zapisöval.a nemška imena, .ostale pa' smo.si ogledovale stene, živo in.pfijaznb.posli^-:; kane S-.prizori iz OtrOŠcih iger. . Pristopila je ljubezniva" otroška .vrtnarica in potem kb smo si nataknile ;če.z 'obutev velikp, nerodne	sinp ,
ai ogledale vrtčevc prostore. V dolgem hodniku se vrste otroške sobe za
.■- : -i" .-: ■:,:"-";^ .;:; /i;
posamezne v,tč<-vc skupine. Na prvih vrahh jo zorel makov cvet in istop.lp «mo v iflečkasto posliLai.u soho sSko/. o-i-omna okna. da se /ch kol 1). b.ki vsd picdnjd sicna ^ stekla je 1,1. svetloba na Socno /elp.nc velikol.stn.h raslim v lončkih m v sobi je dišalo po ^^ ^^^ ic bil 7unai vlažen, siv jesenski dati Te iiii/ice m stokUi. lako smerno majhni so ob sten, stoj, etaže,a s piedali, na katerih to nalepjem h kalenmi otroe, oznai'iijejo vbe svoje stvaii, /vezdice. cveilire, primitivno «aiisane živali m podobno Vitna.ica odpira piedalc ,n raz-Li/uie otrObka dela l,guie ,z plasielina, ri!.be m podobno. V kotu je liiša za lutke m dnige i-rac>. Opiema je okusna m smotrna vse je enostavno m toplo Povsod Jc iiailepši red - opaža se, kako P^z |.vo t, s kakšno l]ube/n,To otroci uporabljajo igi-acc m d.iifc malenal. Piihodn e sobe slifiio ptM. le da le cvetka na vialili dru-a m shkariia v sklatu znio, pa mizice ,ii stolčki se ve("ajo, kot so sobe naiiieii|ene postopoina vefpm otiokom Vsi predmeti so naiiiieč v ra/inei |u z vclikosijo otioka, ki se ph lahko sam, brez tu|e pomoči poslužuje, lako tudi uniivalnice z mailinimi školjkami. oboSalniki v parder.jbi kopalnice stiamsca itd Seveda ne manjka telovadnica posebna soba / g asbih jc na lazpolap m vse sobe imajo izhod na vehko polkro/no teraso Piav na ^^hu stavbe le še ena terasa, kjei se otioci v ugodnem leinem času sončijo m po kosilu [»ifivafo. Pred hišo je piostian vit z dvema bazenoma za kopanje
■	in. peščenimi igrišči. Vrtec t« imet svoj čas, tudi poseben .oddelek, kjer -: se ie poučevalo po metodi Montessorijeve;, ki pa je sedaj opuščen. _ ;
Opisani otroški vrtec je sicer najpopolneje opremljen, v estetskeni , ožiru nedvomno najlepši in dunajski socialni oddelek, ga tujcu najraje
■	pokaže,^ vendarr ni edini te -vrste:- Vsa. velika, mestna naselja, - n. pr. , kubenhof, Marxhof ild., ki So nastala v dvajsetih letih v periiernili mestnih okrajih, imajo poleg tehnično moderno, urejenih pralnicr gledaliških in kino dvoran, tudi. otroške vxtce. ki sp imvadno ,namesceni .-y
poiebni stavbi. Zvečine so manjši, kar.se:tiče števila prostoi-ov, s prak,. tienega, -higienskega, in tudi estetskega stališča • pa - skoro iie zaostajajo, v Od 101 otroških vrtcev z. 25.4 oddelki so najzanimivejši tkzv. „ljudsk, otroški v,^tci", ki jih posečajo skoro izključno otroci, ki j,h posije mladinski uiad. Tudi privatni, od občine subveneiotiiram vrtci morajo v; /,a,neno sprejeli nekaj otrok, ki jih <lödeh mladinski urad. Za jjoset^^^^^ določen tedenski prispevek 10 gr :(približno 1 dinar), . Glede, oskrbovanja . so otroci razdeljeni v 3 skiipine: a) otroci s popolno oskrbo (kakao za zajlrk, za kosilo mlečna ali mesna in vselej močnata: jed ter popo danska . jn/ina)- b) otroci, ki dobe samo zajtrk; c) oni. ki ne uživajo oskrbe m ' ki jib le deloma pošlje, mladinski urad. .Tedenska oskrbovalnina je prfiv računana na 4 S (ca 36 Din), deloma plačujejo družine polovico^zneska,. večinoma pa se deca oskrbuje popolnoma na občinske stroške. Značilno je, da poset vrtcev pada, čethur ni krivo samo nažadovanje rojstev,-temveč tudi stalno ,-astoča beda, .spričo; katere se starši raje potegujejo ■ /a tkzv. doklado za vzgojo, ki xnasa mesečno .14 S^ kot pa za prosto • mesto v vrtcu.	■ /	,	" , , -	i • 'U-
Mestni mladinski urad je centralna, ttstanpva odprte zascite, ki je na Dunaju v primeri z našinii razmerami enotneje organizirana^in; sicer na način, da prepletajo njene niti takorekoč vse družabno staničje. Funkcije zdravstveno ktlltiirnega, organizatornega in socialno političnega značaja, ki si jih pri nas delita : Državni zavod /a zdra^tveiio zasGito. mater iii otrok ter mestni Mladinski urad-, .izvršuje-nä Dunaju «notpo,. Centralni mladinski urad, ki daje smernice mladinskim madom v 14
115-
okrajih. Vseh mestnih okrajev je 20, a za centralne zaHostiije spričo boljše situiranosti ljudskih plasti en sam mladinski urad. Prvi mladinski urad se je ustanovil že pred vojno iz potrebe po pravni zaščiti nezakonskih otrok, čijih varuštvo je prevzelo mesto. Funkcionarji prvepa mlad. urada so bili izključno delavci-varuhi. Kmalu se je pokazalo, da ie poleg pravne zaščite potrebna tudi gmotna in moralna zaščita nezakonskih otrok in delavcem-varuhom so se pridružili delavci-skrbniki oz. skrbnice. V povojni dobi se je z rastočo bedo raztegnilo mladinsko skrbstvo na vse otroke in se postopoma izgradilo do današnje vsekakor precej popolne stopnje. Delokrog mladinskega urada je zelo širok in sega na naslednja področja: Vodi kontrolo nad vsemi novorojenci. V potrebnih slučajih pošilja v družine skrbnice, da se prepričajo o zdravstvenem stanju deteta in o gmotnem položaju družine ter ugotove eventualno potrebo pomoči s strani mladinskega urada, ki obstoji v dodelitvi perila, obleke, podpore v denarju itd. Vsaka na Dunaj pristojna oz. tam bivajoča žena dobi ob porodu od mestne občine v dar garnituro perila za svoje dete. Deloma se v prostorih mladinskih uradov vrše tudi tedenska posvetovanja za matere, kjer dobe žene brezplačno vse potrebne zdravstvene in higienske nasvete glede nege otrok do 6 leta. Mestnih materinskih posvetovalnic je danes 35, 46. pa je privatnih, ki so jih osnovala razna društva in bolniške blagajne. Obstojajo tudi 3 mestne posvetovalnice za noseče žene. 13 pa je privatnih z mestno subvencijo. Mladinski urad vodi .stalno nadzorstvo nad rejenci, t. j. otroki, ki so dani v rejo k redniškim družinam. Zdravnik in skrbnica imata nalogo, da natančno preiščeta razmere družine, ki fe pripravljena vzeti otroka v rejo. Družina mora biti na dobrem glasu, bivati mora v zdravem stanovanju ter biti gmotno zagotovljena, da se ne bi okoriščala z rejnino, ki jo dobi od občine. Skrbnica redno obiskuje rejenca in se zanima za njegovo vzgojo; staršem je dovoljen enkratni obisk v mesecu razen v sporazumu z redniki. Re-jence izpod šestih let so rednice dolžne redno voditi na pregled v materinsko posvetovalnico.
Poleg otroških vrtcev spadajo v področje mladinskega urada tudi mladinska zavetišča. Njih število stalno raste in jih je danes 37. Nameščena so deloma v izpraznjenih prostorih vrtcev, deloma po šolah, pa tudi v lastnih zgradbah. Veliko zavetišče v Ottakringu (XVI. okraj), ima 11. pr. stalno 13 skupin s preko 400 otroki. Zavetišča so odprta od 11 ure dopoldne do 7 ure zvečer in so namenjena šoloobvezni m adini od 6 do 14 leta. Vanje prihaja izključno deca. ki jo določi mladinski urad, deca brezposelnih in gospodarsko najšibkejših slojev. Ta mladina dobi opoldne kosilo z močnato jedjo in za južino kruh. Popoldne je razdeljeno v delovni in prosti čas, ki ga izpolnijo z ročnim delom, igrami in predavanji v smislu nravstvene, nacionalne in verske vzgoje. Nadzor.stvo imajo deloma otroške vrtnarice, ki so z zmanjšanim obratom v vrtcih izgubile posel, deloma moške ali ženske moči s srednješolsko ali učiteljsko izobrazbo in dovršenim posebnim tečajem za mladinske vzgojitelje. Zavetišča kot tudi vrtci so odprti vse leto. Mladina, ki je zbog razrvanih razmer po večini izgubila v starših v.sako moralno oporo, je do svojih vzgojiteljic zaupna in se v zavetišču zelo dobro počuti.
Mestni mladinski urad upravlja tudi zavod, ki zbira otroke brezdomcev, deložirancev ali samo začasno brezposelnih, tkzv. Kinderüber-nahmestelle. Zavod vzbuja občudovanje radi svoje smotrne ureditve pa tudi s higienskega in e.stetskega zrelišča. Poslopje je vogalno, trinad-stropno in je s podzemnim hodnikom spojeno s sosedno otroško bohiiš-
116
nico. Odgovarjajoče krilnemu tlorisu se vsako nadstropje deli v dva oddelka, Tci ju steklena pregrada hermetično loči drugega od drugega, da je mogoča izolacija za slučaj infekcijskih bolezni. V tretjem nadstropju, kjer so dojenčki, ima vsak od obeh oddelkov po več s sleklenimi stenami ločenih prostorov, tkzv. „boxes", ki se vrste ob dolgem, ozkem hodniku. V vsaki od njih stoji po 6 posteljic in druga potrebna oprema (tehtnica, kopalne kadi). V obeh oddelkih je po ena soba za matere, ki še dojijo. V drugem nadstropju je slika ista, le da so tu spravljeni večji otroci. Dasi so čedno oblečeni in skrbno negovani, delajo žalosten vtis, ker so bledih, prozornih obrazov, plašnih oči in počasnih, neživih kretenj. Spodnje nadstropje je pripravljeno za šoloobvezne otroke: 2 veliki spalnici, povezani z dnevnima sobama, kjer so poleg ostale opreme tudi učila n. pr. šol. tabla. Zavod je začasen azil, nekaka karantena. Otroke, ki jih poberejo s ceste, razdelijo v skupine in jih obdiže v zavodu tri tedne (dojenčke nekoliko dlje). Ta doba je določena za opazovanje fizičnega in duševnega stanja otrok, ki ga vrši zavodova zdravnica in skrbnice. Ves čas živi otrok izključno v svoji skupini in nima nobenega stika z zunanjim svetom, niti z drugimi skupinami. Po končanem opazovanju se po rezultatu določi mesto, kamor se po.sameznik pošlje; bilo k redniški družini, v sirotišnico ali v primerih težke vzgojijivosti v mladinske domove, kjer se gojenci vzgajajo po metodah, ki so jih postavila moderna raziskavanja na tem področju. Ti zavodi imajo lastne šole in delavnice zA razne obrti.
Mladinski urad je nadalje tudi v zvezi s šolo. Zdravnik in skrbnice posečajo šolo in ugotavljajo potrebno zdravstveno in gmotno zaščito otrok. Starši dobivajo v vzgojnih posvetovalnicah, ki jih vodita zdravnik specialist in pedagog, nasvete glede vzpje teže vzgojijivih otrok.
Skrb za mladino pa s tem še ni izčrpana. Y šolskih kuhinjah dobi na tisoče otrok brezplačno kosilo; otroci, ki so v stalni občinski oskrbi, se pošiljajo o počitnicah v počitniške domove. Dalje se briga za mladino cela vrsta privatnih društev, ki so organizirana v tkzv. Wiener Jugendhilfswerk, organizaciji, ki jo občina materialno znatno podpira. V teku preteklega leta je Sekcija Narodne fronte za materinsko zaščito osnovala v 2 predmestnih okrajih otroške jasli. Prejšnji slični poizkusi so vsled pogostih infekcijskih bolezni propadli. Mladinsko skrbstvo doslej še nima podlage v enotnem državnem zakonu. Obstajajo samo poedini zakoni, kot n. pr. zakon o rejencih itd. Zanimivo je, da industrijska podjetja tudi v prejšnjem socialističnem Dunaju niso imela otroških jasli in zavetišč. Bila je menda ena edina izjema v tem oziru.
Omenjeni moderni in skoraj luksuzno opremljeni za%'odi za deco so bili postavljeni v razmeroma dobrih časih, sredi dvajsetih let, za župa-novanja socialista Seitza. Govore za resnično kulturno dobo, ki je mogla in predvsem hotela najširšim ljudskim plastem dvigniti življenjski standard. Danes Dunaj kljub dobri organizaciji in velikim materialnim žrtvam — občina izdaje eno tretjino celotnega budžeta v socialne namene (110 milijonov šilingov) — ni kos potrebam, ki rastejo iz dneva v dan. Socialno zlo je trdovraten plevel, ki se razrašča in ga ne iztrebiš, dokler mu nisi podoral korenin.
117-
Populacijska politika ne katerih držav
„Pred. vsem: ni .bilo družinskega ^vljenja in tudi ^zakon je postal :Saino sredstvo., ki naj bi služilb. drzavriBinu ^^n^	zaicqn: pri zv.eži versko posvečen,"
pravi Nagelsbach -točno, „veiidar . ni nikaka Terska ustanova in , še^ "^anj ustanova ža nravno .zadošSenje. nagonii, .temveč je pravnd, politični institut, določen za to, da. daje •državi" državjjane iti obdrži hišo. in premoženje pösatnezhika» ker bi sicer država ne mogla obstojati."- Pač nikjer ni/zarod Otrok kot glavni-.namen zakonu stal takb y^ -.ospredju, kot v Sparti. Šleviloe vojske so število'prebiValstVa češto. občutno zmanjšale ;" '.zato je bila začasno- ena gl.avnib; nalog prebivalstva skrbeti za" zadosten naraščaj..'In to so skušali doseči' na različne nacioe. Tako je bila naloga držaive, da se poroči vsä^ ' Špartanec.. V. tem je obstojala obtožba proti samcem. Samci-, so bili kot zakonom nepokorni često zapostavljeni- .Spoštovanje, ki šo ga' dolgoVali mlajši starejšini, je .prpti-- samcem odpadlo (Plutarch) in, kot poroča Klearchus, so ženske čelo na nek praznik, vlekle samca okoli oltarja in ga teple. •
V.endar to še ni dovolj.. Ni §16 samo za.toi -da se porbče vsi plemenitaši, ki imajo kako posestvo, temveč pred vsem za tp -- kar je pri. .ziiacäjü "špartanskeg^ zakona razumljivo — da služi-'zakon .svojerbu političnemu" namenu. Zatp .gre, spartanski zakon ; se da Ij e, ko • ne. k a znuje s amo samskega st an u, \ a m p ak tudi za kon, ki je sklenje n: prepozno ali na neprimeren . način.. Špartanec se ne. sme poročiti .niti prepozno^ niti pre-' zgodaj in mora nato iiveti dober zakon, to se. pravi zakon, ki služi svojemu namenu. in skrbi za. zarod telesno iii. duševno zdravili.btirok."^	-
Ce sedaj bd tu naenkrat preidemo na novi uredbi o dvigii rojstev, ki sta ju v zad-"njeni času izdali Grčija in Kalija, moramo priznati, da se je deniografska; politika nekaterih evtopskih držav vrnila tja,, od koder je bila izšla, to se. pravi, v prvo. odip.čnp. zastopnica . fašistične -uprave; Špartp. „Zaradi rapidnega nazadovanja zakonov je grška-: vlada na: podlagi pooblastilnega zakona izdala odlok, ki odreja, da se mora vsak grški državljan do-.svojega 25. leta štarošti oženiti, .Samci v starosti" nad ; 25 let bpdo nabrali plačevati da'vek, ki bo .odmerjen tako visoko, "da bp ödgovarjal. vsoti, potr.ebiiii.ža vžd^ -štiričlanske družine: Iz donosa tega. davka bodo dobivali podpore siromašni npvoporo- . čenči in družine z velikim številom otrok.. Državni uradniki, ki se v. določenem rb^ ne bodo. poročili, bodo takoj odpuščeni iz držaVne službe brez pravic;e na pokojnino. 'V bodoče bo odpuščen vsak državni nameščenec, ki se do svojega 25. leta ne bo poročil." (jutrOi 8. II. 1937.)".In .„veliki .fašistični svet" je pod Musplinijevim.. predsedstvom ;razprav-ljal. -.. tudi. o gibanju prebivalstva, posebno , s" stališ^.raizvoja v -tujih državah; Nato je; sprejel naslefdnjp resolucijo:	;.^	.	. ■	^
Demografska politika fašistične vlade jDostavlja naslednja načela:. .. .	.•.. •
1. Pri . sprejemanju v službo se naj upoštevajo v prvi vrsti očetje številnih .družin; \ Družine z mnogo otroki imajo izreden pomen za domovino.
2: Revidirajo naj se dosedanje odredbe glede zvišanja števila prebivalstva,-da se neppsredn.o..in na najbolj vareu način zavaruje razvoj stevilnih.d^
S.'Uvede naj se politika, nagrad in kategorij'za delavce, ki imajo številno dečo;.
4.	Mladi; delavci,, ki še bodo., hoteli poročiti, bodo dobili posojila. Uveden bp . poseben, sistem zavarovanja dote-in opreme ža.:zakon/(To je .že predvideno v. čl, 8 fašističnih pravil.)
5.	Ustanovi naj se Zveza di^žin s. številnimi otroki..'
. 6. Izvrši naj . še revizija razdelitve pokrajin in občin :S stališča, da še : fflora" vpo--'staviti čim bližji stik .mied Icraji z'neugodnim številom otrok ter ustanovami, države iit občin.. Nova upravna razdelitev se .bo izvršila na "podlagi novega štetja prebivalstva.
• 1 Handwörterbudi dei; Sfaiatswiseiischaftea IV. A.ufi,, Jeia 1924.: BfeTÖlkerungsl^lire und Bevölkeruhgspolitik.
■ 7. üstantiyi na^ sti■,os^eđnja drž»^^^^ grafsko EoUiikp; — Veliki fasističiii šv'ft. :opdžafja, Yse fašiste, da je problem' äievila-piebivDlstvä' vpialanje obstaalsB naroda in; njegove bodočnosti,„ker Brez n;oTega. življenja; ril ,mladine, ini Vojske}, ni gospodarsk-cga" fažširjeiija in; növili ; rodov in brez teh ni
bodočnosti k'narod." (Jntro, .5/01. 1937.)
• ■čq>rny' se-smeinb-spieMMdi-iyesli-; aobewanö, Mj je jasho,- d» niso. samo nejz-: Yime, ampak po števikih kopijab najbrže že precej .izmaličene, (človek bi pač težko.;. .
; verjd,. da more T. Grčiji VSÄ .posameznik ■vzdi^evati .p
vendar^ostane dejstvo isto., namreč.to,,da.*eiaterim državam danes ni,prva naloga dvrg; notranjega 'gospodarstva in nbti'änje .moči, ..temveč: jim: je glavni smoter ekspanzija. Ned.übjniio. je, da mora država, , ki noče uganjati nasilja niti ;nad žensko pravico do .■ samoodločbe, niti nad moški) pravico do eksistence,-če si .še ni,našel -osebe, ki bi inu , -mogla dajati več; k.dt svojo telesnost,, da. mora . taka. .država predvsem/dvigmti svoj ; gospodarski.nivo do višine, ki bp omogočala vsakomur zadostiti težnji, po očetovstvu, ali materinstvu;: „Ravno neizprosno nasprotje- ined željo po. otroku in nezmožnostjo to , željo utešiti, vodi v mnogih družinah brez sredstev, do pretresljivih seksualmh. tragedij, je. eden najvažnejših .vzrokov seksualne stiske starejše ,proletarijata. — Nazadovanje
■	rojstev, je .neposredna posledica strašne, stiske mas našega . ča.Sfi.^ Samo velikopotezna socialna politika, ga more zajeziti:'^ (Emil-Hollein: Gebärzwang und. kein Ende.) j,Nqzji- .. doviinje ifljsfev se ne da pobijati g prepovedoTanjem sredstev, temveč, samo, z odstranitvijo njegovih vzrokov." (Dr. M. Hirsehfeld: Die Geschlechtskunde.) In značilno je, da
.'te;ugotovitve potrjuje italijanski tisk skoro dobesedno: a tem, ko pravi, da vsa pažn|a
■	2a dvig natalitete, ki ...so jo bili 'uvedli že l. 1927., do. sedaj, ni pomagala. „PadojoČa..
, demograJs.ka, krivuija. >c ni ..ustavila in letrie statistike, so beležile, vedno nižje .številke ; . vvcelotnem: številu rojstev." (La. Nazione, 5. EI. 19370 ,
: -V ospredje-nam s.topa tu žlasti dvoje vprašanj.: l. kaj hoče taka. pplitika,- in, 2. kaj.. te .uredbe dejansko dosežejo.	' , :■.
' .1. Namen? Ze -takoj na .iačetku. smo videli, .da :zakoni, ki .hočejo dvigniti število: rojstev, niso-npvi, ampak, datirajo od .takrat,, kp. si je prva .aristokracija lastila .vso - ob&st-nad narodom in sta ji bila glavni smoter vojnS in vojaška moč.,V časih mirnega, Tazvojii,so te uredbe stopile v-pzadje; Ce' pa.bi-se pri tem „ljudstvo prehitro pomnožilo,:. , nildi ustanavljanje kolonij vedno sredstvo, ki .haj bi preobljudenosti odpomoglo." (Dr. :ElsteI.) Č?; vzporedno s tem naznicimO; da je bilo.; „pravo,ozadje ifalijansko-abesinskega spora preobljudenost Italije, K nima možnosti izseljevanja, kokor pred vojno" (Slovenski
,:. Nafod, 26: IX.:1935.) in, da,lioČe ,Italija; danes to preohljudehost še zvečati, potem jasno
•	•vidimOi, da ji, je tako stanje.: smoter in. cilj, da hoče vedno ,vee ljudi,, ki teže v nove ■ dežele.:,Tendar je'TŠzlika ined špartanskim ustanavljanjem koloiiij in sodobnim iialijan-,,
; .s.kim" zavojev,anjem ,ta, da so. zdaj pokrajine že: obljudene in da ne morejo dati, toliko . nejioseljenih tal; kbt notranjega zemeljskega	. ■ :
.Če zasledujemo razvoj populacijske pplitike. od stare do nove dobe, dobimo kri-. viiijo, ki raste in pada vzporedno z razvojem zaVesti posameznika kot individua. Prekö .Piatona,.' Arištotela ;:i..dr. zagovarjajo idej	večjega pbljudenja v srednjem veku
: .Tomaž Äqüinski, Franciscus .Fatricius, Niccplp Macchiavelli, ki se. v .svoji knjigi „I tre libri de diseorsi sopra. la prima deca di Tito. -Livio. H. 5." povzpne, do trditve, da bo . narava- sama, odpomogla eventualni preobljudenosti s tem,, da bo poslala lakoto ali : kugo, ko izseljevanje v kolonije ne. tp več mogočfc Na naravo, oz. na.bpga se dalje : sklicuje Lutlieti ko pravi, da iie žaupatnp v: božjo vsemogočnost, .če se bojimo pfeživ-Ijanja otrok. ist nur zu turi, ^ dass wir. arbeiten,, und nicht riiüssig gehen;.; ernälirt ^. ipid fiekleidet sind wir gewiss." („Treba je le .delati in ne.lenariti; hraiio in obleke bomo
•	gotovo imeli.") Paii ni :bii jp.reÜvidei časov,, ko tudi delati ne bo več vsakomur mogoče. ' .. Še ostrejši zagovornik o.bljiidevalne, p.plitike je v 17,. in 18., stol. ideja merkanti-■:iižm&, i ti. zahteva ČiaiTeČ, ljudi -^..produtentbv., da bo več izdelkpv, ki se hpdo pro-: , dajali.v.inozemstvo; in s.:teia povišali .dptpk: denarja. In prvi je tii.postavil vprašanje-
119-
Quesnoy češ, ali prinese človek s seboj na svef toliko kruha, da bo živel od njega do časa, ko lahko začne obdelovali zemljo in se preživljati od njenega sodu. „Äii sledi bogastvo obljudevanju ali razljudevanju?" Montesquieu proučuje populacijsko vprašanje že z višjega državnoznanstveno-zgodovinskega vidika in zahteva višjo obljudenost le tam, kjer razmere to dopuščajo, kjer je gospodarsko starije nn dovolj visoki stopnji. In Mirabeau pravi: „Pravi vzrok nazadovanju rojstev je propad obdelovanja zemlje. Število stanovalcev se ravna po množini življenjskih sredstev." (L'Ami des hommes.) Neverjetno odločno in jasno pa je to stališče zavzel Italijan Gaetano Filangieri (1752— 1788) v svoji knjigi „Scienza della legisinzione", ko pravi: „Vse to, kar otežkoča vzdrževanje ljudi, zmanjšuje obljudenost .. . Dosedanja politika za dvig šlevila ljudi je bila napačna. — Plačevali smo nagrade zakoncem in roditeljem, meščanom, ki so dajali državi veliko število otrok, smo dovoljevali privilegije, oropali smo satnce nekaterih pravic, odsiranili pa nismo tislih ovir, ki so zadržavale večino mož, da bi se ženili in skrbeli za oiroke. To je prav tako, kot da bi zalivali zemljo, ne holeli bi jo pa posejati. V zakonu ni treba m'kakih posebnih podpor, ti-eba je le ovire spraviti s pota." Ovire, ki so važne Filangieriu v njegovem času pa so: 1. majhno šlevilo posestnikov in neizmerno število ljudi brez posesti; 2. prevelika bogastva duhovščine; 3. izredne naloge, nevzdržne dajatve in nasilni način njih pridobivanja; i. veliko šlevilo vojakov.
V splošnem se propagatorji dviga natalilele v 18. in 19. stol. dele v dve struji: na eni strani Ijndje, ki hočejo izboljšati gospodarski nivo, na drugi pa oni, ki hočejo z ostrimi ukrepi in policijskim nadzorstvom rodbine prisilili, da bi imele otroke. Osrednje vprašanje {ilozofičnega razpravljanja tvori teza: več ljudi — več sredstev ali več sredstev — več ljudi. Zanimanje za to vprašanje se prenese tudi v medicino, ki se enako razdeli na dva tabora, od katerih prvi pišejo razprave, kako moremo število rojstev zadržati, drugi pa, kako ga moremo medicinskim poiem po.spešili (n. pr. Johann Peter Frank: System einer vollständigen medizinischen Poli/.ey). Friedrich Karl v. Moser je pozneje označil te težnje za pravo konjsko filozofijo (Ganlsphilosophie).
Popolnoma nasproti tem tezam stoje zastopniki misli, da se ljudje prehitro množe in da bo naenkrat zmanjkalo sredstev in prostora. Prvi, ki je dal tej tezi odločen izraz in zbudil s tem ostro polemiko ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu, je bil Robert Multhus (1766—1834). V knjigi „Essay on the principle of population" (1798) je razvil svojo misel, da se ljudje hitreje množe kot življenjska sredstva, oz. se množe preko njih, v formulaciji, da stoji porast rojstev v geometričnem razmerju proti aritmetičnemu porastu sredstev. To spoznanje naj vodi človeka preko živalskega gona in razum naj uravnava osebno življenje. Temu zlu — preobljudenju se je mogoče izogniti le z vzdržnostjo, ki prihaja v poštev pred vsem pri neimovitih ljudeh.
Kot rečeno, Multhus ni bil idejni osnovatelj te ideje, vendar je s svojo knjigo najmočneje opozoril na to, da je poleg kvantitativne narodove moči važno še nekaj, namreč to, od česa bi ta kvantiteta živela. Dasi je Malthusovo zdravilo proti taki skrbi popolnoma napačno, je dobil v tisti dobi mnogo zagovornikov svoje teze, pozneje pa so posamezni na njegovi osnovi izkristalizirali pravilnejše poglede na stvari. Imel pa je Malthusov nauk precej dalekosežne posledice in to ponekod v docela negativnem smislu. Namrei; zakonodaja mnogih nemških dežel se je preuredila po teh smernicah, kar je imelo za posledico številno nezakonskih porodov in konkubinatov in proti koncu 19. stol. je bilo izdanih precej protiukrepov in proiizakonov.
Najbolj ostro pa je Malthus s svojo knjigo pokazal na razliko med naravno pravico posameznika in njegovo odvisnostjo od sredstev, dc ompjujejo človeku več samo način življenja, ampak posegajo v njegova najintimnejša nagonska čustva, ki so dovoljena živali, človeku pa ne. Nižji sloji naj se ne družijo, noj se uklepajo v spone vzdržnosti, da bodo lahko premožnejši živeli na njih račun. S to svojo teorijo je Maltiras povzročil, da se je rodila nova, njegovi popolnoma nasprotna misel, misel uresničiti Filangieiijevo tezo in začeti populacijsko politiko graditi spodaj - pri temelju in ne pri vrhu. „Z Malthusovo teorijo smo spoznali najgloblje ponižanje človeštva, njegovo od-
120-
visnost od konkurenčnih razmer; pokazala nam je, kako je privatna lasinina v svoji zadnji stopnji napravila iz človeka blago, katerega produkcija zavisi le od povpraševanja." (Fr. Engels: Umrisse einer Kritk der Nationalökonomie.) Izgraditi predvsem gospodarsko podlago in od tu dalje šele demografsko politiko, to je osnovna in zadnja naloga države vse do našega časa. Y tej misli so se našli skoro vsi Mallhusovi nasprotniki od njegovega ostrega polemika Wiliama Godwina, preko Charlesa Fouriera, Pierra Proiidhona, Karla Marxa, Eu. Diihringa do K. Kautskega, ki daje izraza svojemu izdelanemu programu v preventivni metodi. Število rojstev bodo potem urejale gospodarske razmere same in prav demografsko stanje bo zrcalo slednjih. Tu ne gre za vprašanje gospodarstva.
Kaj so nam pokazala vsa ta izvajanja? Pokazala so, da obstoji boj za dvig natalitete že od vsega začetka, to se pravi vsaj od takrat, odkar beležimo zgodovinske podatke. In jasno je, da osnovo temu nasilju ni dalo niti brezplodno moraliziranje, niti kako drugo višje filozofsko spoznanje, temveč primitivna logika vodilnih krogov, ki so spoznali, do so bili v zadnji bitki izgubili toliko in toliko ljudi in da bo prihodnjič poraz na njihovi strani, če se število rojstev ne bo izdatno pomnožilo. Torej osnovna ideja — boj? Nedvomno, in še več: zmaga, podjarmljenje. Ta teza se dalje s časom razvija celo tako daleč, da postane nekako podzavestna in da se istoveti z drugo, povsem zunanjo formo, ki govori o moči naroda. „Premoč." na kateri so dejansko populacijski ukrepi bazirali, se je zakrila z označbo „moči". Le nekaj jih je bilo, ki so se zavedli, da dejanska moč naroda ni množica lačnih, fizično in duhovno slabih ljudi, temveč da daje narodu jedro kvaliteta in ne kvantiteta. Bilo je tu nakazanih nekaj slabih, nekaj boljših sanacijskih metod, ki so rasle v dognano spoznanje vzporedno z vedno večjim nasiljem na posameznika, kot producenta otrok ... Zato je danes, ko sta po dolgih bojih obe ideji pridobili na moči, ena v svojem nasilju, druga v svojem logičnem dognanju, razdor med obema toliko globlji. Analogno s tem kaže ena smer popolno neupoštevanje človeka kot osebnosti, ki naj bi imel vsaj najprimitivnejšo pravico do življenja, in druga, ki se zavzema ne le za njegovo življenjsko, ampak tudi za pravico do osebne svobode. Kje je danes zmaga? Na strani moči in sile.
Naj se povrnem na prvo vprašanje: kaj hoče današnja populacijska politika nekaterih držav. Ponovno poudarjam, ideja pospeševati človeški zarod ni nova, porodila se je v prvi misli na premoč in pospeševali so jo ljudje, ki so bili na tem najbolj zainteresirani. Oni so ločeni od množic in se jim približujejo le z nekakim odkupovanjem, ko naklanjajo skromna darila državljanom ob rojstvu. Toda če se spartanski državljan ni zavedel tega, da moči narodu ne daje premoč in orožje (če so morili slabotne otroke, so s tem hoteli pridobiti samo na vojaški moči), temveč zaključeno število zdravih in polnih ljudi, se pa tega mora zavedati danes vsak kulturni človek. Mnogim, ki zahtevajo od ljudstva, bolje od nižjih slojev tega ljudstva, množico otrok, je ostala ideja obljudevanja še vedno na nekdanji stopnji hotenja po boju in ekspanziji. Seveda „se v nezadostnih gospodarskih razmerah gotovo število otrok ne sme pomnožiti čez mero, da ne bi socialne razmere zdravega človeka tako nadvladale, da bi jim zapadel kot žrtev s svojim zdravjem in življenjem" (dr. Herta Riese). Da pa gospodarske razmere niso urejene danes še uiti v eni izmed evropskih držav, mislim, ni treba posebej poudarjati. Ce bi bile, ne bi bilo treba žene siliti, naj rode otroke.
2. Kaj ukrepi, podobni zgoraj navedenim dejansko dosežejo? — Predvsem se moramo zavedati, da zgornji sloji od teh uredb niso prizadeti. Njim pomenijo statistične številke le suho dejstvo štirih, petih ali več mest in zato podpirajo podobne ukrepe, sami pa stoje brezskrbno ob strani. Kdo rabi podporo, če hoče imeti otroka, kdo nc more preplacati prepovedanega splava, kdo ne sme izgubiti državne službe, če ne oni, ki že itak trpi pomanjkanje na vsem? „Opažamo pa, da število rojstev pri nas pada samo pri bogatih slojih, tistih ljudeh, ki iz komodnosti nočejo imeti otrok." (Iz pred. dr. V. Jauiševe-Raškovićeve: Malo ali mnogo rojstev?) Ne glede na to, da je pomehkužena aristokracija populacijsko prav tako nezdrava kakor izčrpan proletariat, doka-
121-
■	Zlije raViiö ta ügotoTitevi 'ak sa 'z'.ukrepi profi beli kugi udarjeni le.mali. ljudje,' ti'-si niti ne vedo, niti ne morejo pomagati. Tudi'öisodlKi zar.adi.-splavä pade pO; večini na-, ■sloj te yiaie, i köf je"rfogn»jl_d[r.)Ferao-.'CidineTi« T svoji, knjigi ;,Žena u našett krivic-hörn pravu'V y	. '' ■. .■.,
.. Dejstvo pa je', da je iljub vsem ukrepom -y zadnjem ■Sašu „padla nataliteta v Nemčiji, Danski,. Švedski, ,Belgiji,; Frančijii Angliji', Estonski, Cćhoslovaški, GrHji in drugje in da.beležimo podatlse o porastu natalitete .'samo iz Rusije .—^ kljub temu, da je Kil tam . do nedavna šplav legaliziran,, ter iz .Italije iz'podeželja.,.- dočim-v večjih italijauskili ineriih . število porodov-pada'.'. (ŽS, S.-Exe.l:-Položaj žene v'.razmll državah).'. .. .
.Po. statistikah, iz I. 1935.' in 1936, jć od 1. piđla nataliteta v raznih -državahi^ " v.-Svici-	- 147„ ■'■Ptajski\ ;■"■'251!/;,
:.- . ■-. T \i/.ozcn-.?ki	17%.	.\!ad/.ar.-ki	:26i!/o ■
. ... T Franciji in .-Angliji &»/„ '-.. Avstraliji-: - .,■ " 29"/tl
-y .Švedski in .Belgiji 'aSVo.'. . . Avstriji. .' .' - —-,'. ■■:48.7„' .':. ' • . ■ vitaliji	- 24% ■■' .v Nemčiji do.1.1933. za..29'7,, ..
do 1. 1936, . pa se je nataliteta zvišala in znaäa danes padec napmm 1.1925.. le, šš 9.%.
(.Le'Musee .social, 1937).
. ; Te številke govore do-volj očito o gospodarskih .vzrokih.. Dokazujejo pa še nekaj. : drugega, namreč, da se neimovite žene zatekajo k sredstvom, ki niso. samo:-nedovoljena,., atnpak zdravju skrajno, nevarna.. Število ^rinih. slučajev zaradi mozaškega splava je -danes povsod-izredno visoko.in tudi mnogo notranjili :bolezni (rak) gre na ta račun. K. .. temu še „velika mortaliteta-nezakonskih, inater in ofrok'\^ ^V Neničiji je 1.1933 umrlo ' .'70/off zakonskih in ll.SO/o'o nezakonskih mater iii otrok-'. .'V Nejv-'forišn. urrtre letno, tri-•krat -veČ- nezakonskih mater kot .zakonskih'' (S. Exel).. Kaj se god-i v teb. ženah, ko po- . skušajo z -vsemi sredstvi, da bi odpravile plod, pa .končno vendarle liiorajo roditi .y' kakem zakotju same, zavržene od družbe, tega statistike ne povedo. . ; : :Da je naivnost malih ljudi, ki. vidijo ob porodu sattio državno podporo, ne. pa poznejših - tolikokratnih, izdatkov; -vcaslh Isgodločilna pri želji po otroku; je v riekat'erih. slučajih tudi .upoš.fevanja vredno..	. . -	.,- ,
Še ena stran, ki je. doslej še skoro .nismo obravnavaili je moralna,'tista, ki se'tiče-žene same; Žena danes ni več samo mati, temveč je delavka, gospodinja in mati. Stem da ho.če roditi otroka, prevzame nase -yso odgovornost njegove ,>^zgoje in, Vzdrževanja, vso odgovoinost matere, ki more otroku posvetiti na dan le po eno ali dve uri. Obenem uporablja, svoje fizične sile v svrho pridobivanja sredstev in domačega reda,- nima-pa-pravice, da bi's funkcijami svojega telesa razpolagala, sama, Cisto' jasno .je,. da otrok ne sme biti, oz. bi ne smel biti nič' -dmgega .kot plod ljubezni, želje po mate.rinstvu,-. ■skratka otroki ki se je.mati'sama odločila-zanj, da ga bo,Ijiiblla, niu. jjosvetila vso svojo pažnjo, ;in ne le otrok slučaja.-Otroci, ki prihajajo na.svet neza?eljeni so.družim .predmet-za.nesp^brazuiri,^ „odjedajo drugim kruh," njim samim pa tä zavest že-takoj -začetku vtisne-pečat manjvrednosti. V vsaki žehi-je.. želja po otroku'tako elem.entarna',.; ..da pomenja neplodnost.zanjo, največjo, nesrečo in zrtey; žrtev razmer. — „Hočemo-imeti-mnogo otrok kakor vsak krepak in nnfj.rej stremeč narodi predvsem, pa hočemo
■	imeti zdrave .otroke. Šele, ko bo vsem živečim'otr.dkom zagotovljeno zdrav je,, za-gotovljen zunanji in notranji razvoj, bomo. smeli mislili na kaj drugega..'''('üniv.-prof. ■Reuss, o p.riliki poostritve zakona proti splavu v Avstriji.).
Kritike in poročila
Ljubljansko gledališče. Draina. Lepa predstava letpšnjega. leta je: bila uprizoi-ite.v . Šierckove priredbe -Hodgeje.ve.igre „De ž i u vi ha r'-'.'
.; V, manjšem, v.seučiliškem mestu na Škotskein stiinuje pri neki študentovski rbateji družba mladih medicinčev. Vsak izmed bjih preživlja na svoj oseben in, samosvoj način poleg študija ^.vse lepote .in skrbi-mladega človeka. Največja šreča, v.ljubezni je
122- ' .	■ ; - '"- ' - ■	v-'V' ^ •- ■- ,; -
■namenjena iiaj.mlajgemii, Ići je najrahločiittejgi in najmarljivejši. 'Kakoi: a« na -začetku :,:
.nmi^oejo''starejÜ. dijaki, ■;oaiiajiao._sed% tudi ti: v svet in na iijih mesto_sto-pajo zopet'novi.	'
Režiser, gospod Ciril DebeveC,-je z globoldm razumevanjem razkril intimne: lepote;; te psihološke. študentovske igre^ in sam dovršeno odigral vlogo; dr. Ünhamela. Mlade ,. medičirice so s. prijetnimi^ samosvojimi poudarki odigrali Jan, Sančip .in Potokaf. "Liri-. bicii iiajjolajšega je z. močnim čustvenim, zanosom.pbdela gospa Sava Severjeva; Nepo-zabna je ostala göspa . Nablocka v duhovito realistično zamišljeni vlogi študentovske' ■ gospodinje. - .:	■ .
Delu bi Vendar ne bilo žkodovalo .nekaj širokopoteznih okrajšav, jezikpvnili JčOt rektur ii prilagoditev našim razmeram. ■ ;	"	!
• : Zerkauienova ljudska veseloigra .^Eoraj^a Telja", ki.jo je. lani uprizorilo ŠQ gledališč,; je v spretni lokalizaciji dr. gnialća izpopolnila lahkotni- del letošnjega sporeda.
: Bglj kakor malodušni in strahopetni; iupan Vibin upi-avlja- občino mrkpgledi in'; filisterski tajnik Striga, ki želi postati.'županov zet. Neaadoma prid.e v vas Jaža.Kremen', . ki.'je mnogo : let .živei v-tujini in bi ;sedaj-tu rad dobil sliižtio brodnika. - Ko spozna . županovo hčer, se ha prvi pogled zaljubita drug .v drugega. Striga to hitjro-zapazi in v . veliki Ijiibosumnbstf bi Kremenu rad izppdrinii dekleta in službo'.. Vendar iriu ne uspe , ' iie to ne ono. Županii je neustrašeni in odločni Kremen všeč,,;še sam odvrže nekdanjo --nialpdušnost in poln ;vere, v noyö živjjenje izroči.Kremenu brod-i^^
Zerkaulenovo. delo ne presega povprečnosti, ims pa nekaj .dobrih, .označitev iu prizorov. Režiser, g; Bratko Kreft, je imel dosti prilike, da je pokazal sypjo'. spretnost v koiničnih- zasnovah. Najmočneje je i)ila: podana občinska seja, Igralcj-So sproščeno odigrali svoje vloge., '.
-V Ppsebnost svoje vrste-je, bila uprizorite-v dratne sodobnega Velemestnega duha. ;,S.im,fpnija -1937", ki sta jo. napisala znana amerišita rom.ahopiska Ednä Ferbe.r in Tiovejšiod.erskipiseciinfimskiavtPr;George Kaufmann. - -
' Delo-ni zgrajeno-po nekdanjih principih dramatske tehnike in avtorja dogodkov
■	nista spojila v nerazdrnžhb Celoto in jih ,rešila iz osrednjega motiva; ainpak sta jih brez enotne dramatske povezanosti le nanizala drugega poleg drugega. : '.
Pred gledavcem se vrsti galerija oseb sodobne ameriške družbe.. Diiševno in ter lesno' zloniljeni brodolastnik in trgp.yec jördan'.z lahk-omiselno življenjsko družico in' osamljeno, hčerjo; naduti parvenij Dan Packard s histerično in vlačugatsko ženo; brez-. vestni ženskar, zdravnik dr. Talbot s, svojo varano soprogo; bedna- odslužena igralka -Carlbtfa -Vance; propali filmski zvezdnik, pijanec Larry Renault;' njihova: prav: tako po- ' kvarjfiria služinčad itd. Vsi ti ljudje brežmiselho drve skozi plehkost, življenja v-šToj lastni pogin; Človeku, ki tp gleda, ostaneta slednjič samo še neki gnus in obup'. Zakaj tune gre: niti samo za .socialno tragiko ' sodobne ameriške družbe. Mnogo sorodnosti s tem plehkim načinom'življenja-najdeš tudi pri nas.
■ Režiser g. Stupica je Oskrbel izredno učinkovito inscenšicijp in dovršeno igro, ki jb je ustrezajoče tolmačila odgovarjajoča glasba. Igralci so se kar kosali, da bi ubranost
■	. čim'više stopnjevali.: Najmočnejši v.tis je zapustil g.Xevar kot propali, filmski z'yezdmk; -.Larry .Renault. Nedosežen lik lahkomiselne gospe Millicent Jordanove je podala ga. Na-. . blocka. Pravtako močna je bila igra ge. Marije Vere v vlbgi nekdanje umetnice Carlott«?
Vanqe. Izredno ' naravna: in prepricevalria je bita ga. Mira Danilova v vlogi sltiikinje" .-.Dore- ..;-' '-■-■■	.-	- -S.T,
. Milica Stttpan : -Težko; vzg6:jljlvi olrocl, založba "„Žena in svet",, Maribor 15.9 str,, ■ cena 30'din, ^ izvirnih.slpvenskili knjig o vzgojstvu je prav malo, in takih, ki bi izsledke moderne psihologije; in pedagogike približali s poljudno razlago našemu -preprostemu človeku, mendai sploh še nismo imeli. ;Tem bo'ti moramc pozdraviti to. knjigo . .kot:poskus,'razložiti tudi laiku vzgojna vprašanja nai moderen način..Ravno v vzgojštvn; So poljiidno -žnapstvene knjige.zelo važne, -ker se z vzgojo ne bavijo le za to pošebno-
- ■ ■ ■■	. ' ' ■ 123-
izobraženi ljudje temveč vsak, kdor ima otroka. In nasproti pri nas še precej pripozna-nemu načelu, da so starši vedno najboljši vzgojitelji, je treba poudariti, da to pogosto ni res, ker jim manjka izobrazbe, časa in znanja, ki so za to težko delo potrebni. Od vseh važnih stvari, ki so potrebne za dobrega vzgojitelja, prinesejo starši svojim otrokom le eno, res da najvažnejšo — ljubezen. A ta je lahko čisto napačno usmerjena, tudi iz prevelike ljubezni lahko starši grešijo — zato je prav važno, da bi dobili starši tudi potrebno znanje. — Knjiga ge. Stupanove je razdeljena v dva dela: A. Splošno o ■vzgojijivem otroku in B. Posamezne vrste težko vzgojljivih otrok. V prvem delu seznanja pisateljica čitatelja z dvema glavnima pedagoško važnima teorijama zadnjego časa — s psihoanalizo (ustanovitelj Sigmund Freud) in individualno psihologijo (ustanovitelj Alfred Adler). Razne druge starejše struje le imenuje. Mislim, da je njen poskus, poljudno razlagati nauk o dednosti, prvi pri nas. Vse nadaljnje razlaganje se opira na te tri nauke. Za vzgojo je postalo važno odkritje psihoanalize o podzavesti — tistega dela.našega Jaza, ki se ga docela ne zavedamo, ki pa vendar podzavestno vpliva na naše ravnanje. Spoznanje podzavestnega življenja težko vzgojijivega otroka je važno za njegovo zdravljenje. Važno je bilo tudi Freudovo razglabljanje o veliki vlogi, ki jo igra spolnost v človeškem življenju — čeprav je pisateljica mnenja, ki so ga izražali tudi že mnogi drugi kritiki Freuda — daje spolnost preveč poudaril in zanemarjal drugi temeljni nagon človeka — nagon po samoohranitvi. Freud se bavi s človekom kot posameznikom. Tu ga je izpopolnil Adler, ki razlaga človeka v odnosu do skupnosti, kot socialno biije. Zanj je temeljno gibalo človeškega ravnanja čustvo manjvrednosti. Pisateljica sicer ugovarja, da se ne da negativno čustvo postaviti za temelj vsemu človeškemu delovanju, in hoče postaviti na njegovo mesto pozitivni ekvivalent — željo po uveljavljanju, iz katerega se šele razvije ob neuspehu čustvo manjvrednosti. Vendar te svoje misli pri nadaljnjem razlaganju nekako opusti in govori povsod le o čustvu manjvrednosti kot temelju otroških uapak. Verjetno se mi zdi, da ima Adler prav, kajti človek se zaveda svoje okolice že kot čisto majhen otročiček, ko mora spoznati, da je res najšibkejši in najmanjši v svoji okolici, da je — manjvreden, in šele želja, da se tega neprijetnega položaja reši, postane ona želja po samouveljavljonju, ki bi bila po Slupa-novi prvotni nagib. V poglavje o dednosti se je vrinilo več manjših napak n. pr. v računih na str. 28. Tudi ni le včasih vezanih na en kromozom po več dednih lastnosti, temveč vedno. Podobnih majhnih napak je več. Toda za glavno nalogo knjige niso važne, saj to poglavje vendar daje površen pregled o dedovanju, in to je bil pač glavni namen.
V sporu med zagovorniki le — dednosti, ki ne prepušča vzgoji toliko kot nič dela in samo — „miljeteoretiki", ki mislijo, da se da z vzgojo doseči vse, je ubrala pisateljica srednjo in najbrže najbolj pravilno pot. Človek brez dvoma prinese določene lastnosti podedovane od prednikov s seboj na svet. Toda pravilna vzgoja bo dobre razvila in slabim ne pustila do izraza, v neugodnem okolju ali ob slabi vzgoji pa se bo zgodilo ravno nasprotno. Poznavanje otrokovih verjetnih dednih lastnosti je važno tudi za vzgojitelja, ker bo po tem lahko vravnaval vzgojo. Zelo važno je poglavje o kazni, oz. nje vplivu na težko vzgojijivega otroka. Ako priznavamo Adlerjev nauk, da je glavno gibalo človeškemu dejanju čustvo manjvrednosti in da potekajo razne napade in razvade iz pretiranega čustva manjvrednosti — postane jasno, da mora vsaka kazen, posebno pa telesna, ki ta občutek manjvrednosti še poveča, vplivati samo kvarno, nikoli pa ne koristno. Lahko sicer odpravi razne razvade, ki so le zunanji, vidni znak otrokove napake, resnične značajne napake pa ne more odpraviti. Prav zaradi tega poglavja bi bilo treba tej knjigi želeti, da se čim bolj razširi, kajti razne teorije o dobrodejnem vplivu palice so le pregloboko vsidrane pri nas; da pa niso ravno koristne, o tem nam priča veliko število mladostnih „zločincev" — zanemarjenih in propalih otrok. — V drugem delu razlaga pisateljica razne vrste težko vzgojljivih otrok: začne z dvema glavnima oddelkomo, ekstremnima tipoma: „vzornim" otrokom, ki je navadno razvajeni otrok, otrok, ki mu posveča okolica preveč pažnje in ga vzgoji v nesamostojnega in
124-
zato slabotnega egoista, ki ga največ najdemo pri višjih slojih, in s propalim, zločinskim otrokom, ki je bil zapostavljen ali v vzgoji ali predvsem že v zunanjih okoliščinah svojega življenja in ki je bolj pogost v nižjih slojih — dobita se pa seveda oba tipa v vseh slojih. Nadalje razlaga štiri temperamente — zelo staro, a menda še veljavno razdelitev ljudi v sangvinike, kolerike, melanholike in flegoaatike. Važnost teh poglavij je v tem, da omogočajo staršem, da analizirajo svojega otroka (pisateljica pravilno poudarja, da so ljudje večinoma zmes več temperamentov) in da se lahko potem še pri zdravem, normalnem otroku obvarujejo vzgojnih napak. Vsak otrok drugače reagira na napačno vzgojo: sangviničen otrok postane preglasen, predrzen, častihlepen in gizdalinski, kolerik postane temast in kljubovalen, melanholik preveč občutljiv, zamerljiv, maščevalen in zahrbten, flegmatik pa len in neumen. „Len" otrok je ali bolan ali pa po vzgoji zatrt in ponižan, zapostavljen. Tudi to je prav važno poglavje, ker le premnogi starši slabo-nadarjene in „lene" otroke ozdravljajo s palico, ne dosežejo ničesar in obupujejo. Nadalje razlaga pisateljica nekatere vidne znake notranjih otrokovih težav — jecljanje, močenje postelje, grizenje nohtov itd. in govori o tem, kako se dajo odpraviti. V zadnjih poglavjih razpravlja o laži, tatinstvu in spolni živahnosti. Povsod je več vrst teh napak in pri prvih, manj nevarnih je treba paziti, da se ne vzame preresno, ker se s tem lahko otroku vbije misel, da je pač — lažnivec ali tat in ga s tem še bolj pritira na napačno pot. Tudi spolne zablode, kakor samozadovoljevanje, so le izraz čustva manjvrednosti, ker se otrok, ki si na zunaj ne zna pridobiti veljave, obrne sam vase, se zabava sam s seboj. Tudi takemu otroku je treba predvsem poguma.
Skozi vso knjigo se povdarja ta glavni nauk: težko vzgojljivi otroci so ali žrtev podedovanih lastnosti — in njihovi starši imajo najmanj pravico jih kaznovati — ali pa napačne vzgoje — in zato spet nimajo vzgojitelji, ki so zagrešili napako, pravice, jo potem kaznovati na otroku. Pa tudi zaradi brezuspešnosti je treba kazni, prav posebno telesne kazni, odklanjati. Težko vzgojijivim otrokom je treba dati več samozavesti, več vere vase, več poguma. Zaradi tega nauka je ta knjiga važna, čeprav ne bo mogla dati povprečnemu vzgojitelju odgovora v konkretni težavi s poverjenim mu otrokom. Kajti ako knjiga vedno znova uči, da je treba poiskali in odstraniti vzrok, zaradi katerega se otrok počnti potlačenega ali zapostavljenega, nesrečnega, bo to pogosto za povprečnega človeka pretežka naloga, saj so ti vzroki lahko jako skriti, še teže pa bo navadno, vzrok otrokove potrtosti odstraniti. Zato je videti, kako zelo potrebna bi bila tudi pri nas psihopatska klinika, kjer bi strokovnjaki preiskali in zdravili težko vzgojljive, „zločinske" otroke. Take klinike že uspešno delujejo po dragih državah. — Kakor sem že v začetku povedala, je to za nas prav važna knjiga. Pisana je tako, da bo razumljiva tudi laiku, čeprav mislim, da zahteva vendar nekaj splošne izobrazbe. Ne verjamem, da bi jo mogel čisto preprost človek, recimo kmečka žena, razumeti brez vsake razlage. Zato pa bi bila prikladna za skupno čitanje in razlaganje v kakem vzgojnem tečaju ali krožku, ki bi se ga udeležil recimo učitelj, ki bi razlagal take tuje pojme, kakor so psihologija in pedagogika, in ki bi tudi z besedo odprl vzgojne nauke te knjige. Ti so pri nas razširjenim naukom tako tuji, da bo treba še mnogo razlaganja in ponavljanja, preden se bodo pri nas udomačili in se bodo začeli ljudje ravnati po njih. — Obžalovati je mnoge tiskovne pomote v sicer čedno opremljeni knjigi, pomote, ki včasih spremenijo celo smisel stavka (n. pr. „slučajnih" namesto „slušnih" na str. 92). — Vobče knjigo toplo priporočamo vsem, ki se pripravljajo na vzgojni poklic, rnladim, pa tudi starejšim materam in prosvetnim krožkom.	O. G.
Marja Borinik, ASkerčeva bibliografija. Izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru kot 4. snopič 30. letnika Časopisa za zgodovino in narodopisje 1935. Strani 119, slik 10.
Zgodovinsko društvo v Mariboru je izdajo Aškerčeve bibliografije namenilo za počastitev osemdesetletnice rojstva najpomembnejšega pesnika štajerskega ozemlja. Zaradi raznih ovir je delo izšlo šele sedaj, dejansko torej k petindvajsetletnici pesnikove smrti. Zgodovinsko društvo T Mariboru je z izdajo Aškerčeve bibliografije pokazalo
125-
. velik- siiiisel za'razumevanje; podrobnega'403 in temeljitega' izbora' gradiva o .pesniku, ■ čigar delo in življenje: v našeni Uovsiyu-še^nista^.^d^
. Bibliografija je razdeljena na Sest glav^ili. poglavij: Prvo obsega v kronoloških zaporednosti A-škercevo izvirao- delo in njegove prevode v prvotnih objavah in poiiatiskih-ter upošteva tudi doslej še neoatisnjena'pesnikova dela in njegov uredniški posel..
Drugo poglavje prinaša seznam prevodov: Aškerčevih, del v tuje jezike : v angleščino, bolgarščino,. češčino, francoščino, italijanščino, nemščino; poljščino, ruščino, slo-vaščiiio, srbohrvaščino', in švedščmo. .Čehi in Švedi imajo ujegoVo samostojno antologijo.
Tretje poglavje ;navaja glasbene skladbe, na osnovi. Aškerčevih besedil, poizkus ^ opere Rista Savina po' AskeÄevi' pesnitvi „Poslednja straža". ter skladbe ha .osnovi. Aškerčevih prevodov.iz ruščine in drugih jezikov. .
Četrto poglavje. objavlja seznam oseb,, ki jim je. Aškerc ■ dopisoval,-in njegovih dopisnikov. . .	.
Peto poglavje našteva obsežno literaturo o Aškercu'od 1; 1881.,'ko je bilo pesni- -, kovo ime-prvič objavljeno v Urednikovi' listnici Ljubljanskega Zvona. Znatno'je naraslo' gradivo a jjjem J. 18M., ko je izšla njegova prva .pesniška zbirka „Balade in romance?, o.dšlej -pa dalje- ob izidu .vsake njegove knjige, .dokler, ni 1912,-v letu. pesnikove smrti,, doseglo svojega viška, toda -tudi-, na-to literatura o njem ni . zamrla in se je pray v" zadnjih, letih pomnožila ter 1.1936. ob osenide-setletniti pesnikovega rojstva , dosegla . .nov višek.	' - . -	.
Šesto poglavje obravnava; Aškerca v podobi..
Zanimiv .j.e-.dodatek;, ki prinaša..devet slik Jz Aškerčevega življenja,.med drugim : značilno sliko Aškerca'z Gregorčičem iz 1.-1892., samostojne Aškerčeve fotografije iz raznih dob in dve duhoviti Sinrekarjevi karikaturi. Na zadnji. strani je natisnjen faksi-^ mile-Aškerčevih spominskih-verzov pesniku Budoifu Maistra. .	■ .'
Aškerčeva bibliografija .profesorice Marje' Boršnikove. je najizčrpnejša slovenska osebna bibliografija in zato. edinstven primer v naši' bibliografski literaturi! Priča o , izredni marljivosti- in znanstveni temeljitosti avtorice, ki je v delo vložila ■ ogromno. - časa in napora. .'-.-■.	'	'	.- ' ..'.
Uporabo, olajšuje ,,.Kazalo Aškerčevih'del'% ki ga je avtorica Sestavila na zaključku. bibliografije, in prinaša scZnnm pesnikovih- celotnih žbirk, posameznih pesmi invažnejših prozaičnih spisov .z na-vedbo vseh podatkov.„lujensko kazalo", razrešuje Aškerčeve psevdoni.me in značke ter navaja v abecednem seznamu tudi vsa druga upoštevana, imena ter nerazrešene psevdonime rn značke,
Obsežnost gradiva je avtorici naložila težko nalogo. S pomočjo premišljene tipo-
■	grafske oblike ji je vendar lispelo; da je nakopičenost podatkov, kolikor moči . poenostavila in s tem olajšala uporabo. .
Bibliografija profesorice Boršnikove nudi poleg temeljitega pomagala znanstveniku . tiidi 'zanimiv dokument Aškerčevega dela laiku, ki je. tukaj prvič dobil resničen-vpogled v razsežnost- Aškerčevega dela, njegovo popularnost in upoštevanje. Značilno je, da je redko kak pesnik doživel toliko ponatiskov, če upoštevamo že samo razne čitanke.jn antologije, ki ravuo-najbolj utrde-umetnikovo ime nie.d najširšimi pldstmi. -
Aškerčeva bibliografija. Marje Boršnikove bo vsako Dadaljne delo 'o Aškercu znatno olajšala'in verjetno tudi. pospešila, v čemer bo dosežen njen najlepši namen..'
Trdina'Šilvi
Obzornik
Amendement: zakona o narodnih žoliah. Narodna, skupščina je na letošnjem
■	proračunskem zasedanju izglasovala amendeinent,. ki še glasi : Učiteljice - narodnih in gospodinjskih-šol ter otroške vrtnarlce izgube službo, če .se poroče z osebo, .ki rii .
■	učitelj narodne šole. Če. so do te dobe'že dosegle pravico na penzijo, dobe enkrat za .
126-
■ vselej gdpravnino. "v; Wskuyceloletne; plače in điagiiijsBH 'dpklad/Ctf.'imajo, 5 let ; 'äektivne	p?; dpl)e;ioäpr8vnlna> >išiiii,Žestip6!e«ne. pfeže -in. duklad. — S tem
' $e uvaja deliii.-celibat za uäteljife. in olroSk« -vitnarfM; •'	•••
•Namen tega amendemenla je menda bil, napraviti..niešto brezposelnim učrieljskim abiturientom, čijili številb znaša .danes ca.. 180«, MinistSr prosveie. pa je priznal sledeče. .. dejstvo; dan-es o s t a j a v d r..ž a v i 230.000. š plo ob ve z n i h o t to k . hi e z ,• pouka . , .' Zrasla nam bo.'torej r , 20. stoletju, „stoletju otroka", nova generacija ; analfabetöv'l 'iY Evropi najbrž edinstven . primer,!) Na dingi strani pa; So razred.i ■ ^ obstoječih ..šol 'pretesni za .število otrok aii .pa sploh manjkajo. (Samo v Sloveniji bi bilo treba otvoriti še ca. 1000 hov.ih razredov.), Torćj. na, eni; strani Otroci, ki ostajajo ,,
brez pouka^ na-drugi otroci v prenattpanih. razr^ib. .:Vsi ti potrebni učiteljev. In
IŽOO mladih učiteljskih kandidatov,-ki nestrpno čakajo na svoj kruh, bi bilo premalo za vse .t,o,;-kar je: potrebnega, Iri" vse -tičiteljice, ki ,se mislijo poročiti, četudi z neučitelji,-bi-.bile v-službi še .n-ujno potrebne.
. Številčno razmerjemed nameščenimi učitelji'in učiteljicami je'normalno 2;4, 2:5. ' S-tem , da je učiteljica ßävezpria na'to, da., še poroči .le z učiteljem. Če hoče ostali v službi, ostaja nujno dnieč preko polovice učiteljic . neporočenih. .Kajti le redke so one, ' ki si bodo mogle'ižbrati zakonskega druga, čigar dohodki bi'bili danes primerni: In zadostni za vzdrževanje rodbihe! .S tem-je toliko ip; toliko življenj iztrganih iz. normal-, nega življenjskega tira, ruši se prirodna pravica človeka do svobodne izbire zakonskega druga, pfirodna pravica-žene; do življenja ih.maferinšfva. ■— S tem se pospešuje izven-,-zakonsko spolno življenje, ki mora nujno slediti, ^ In potem je. čl.. 21. ustave kraljevine Jugoslavije,: „Zakon, ipdbina in otroci so pod, zaščito države", 'kakor bridka ironija ,. . . ■
Amendenrent je -v nesoglasju, nadalje z določilom uriidniškega zakona, ki vsakemu -državnemu uradniku garantira "penzijo, če je izpolnil določene službene pogoje, to je,-, ■ če je potekla določena doba" njegovega službovanja. — Uradniški zakon predvideva izgubo pravice do penzije. le v slučaju; da še je uradnik hudo pregrešil proti zakonskim .: predpisom. Torej bo pomenila možitev učiteljice z neučiteljem„hud piestöpek proti zakonskim predpisom"!
V protest proti novemit. amendemeufu se je vršilo dne 12. marca t. 1. veliko," protestno zborovanje v Beogradu. -Zborovanje . so. priredili skupno "]ŽZ, Zveza ženskih" pokretov in UJU. 'Enako zborovanje se. je vršilo dne 25; marca 1.1. v-Ljubljani. Iz obeh zborovanj so bile poslane odločne resolucije senatu, "tinančnemil odboru, ministru pro.-svete ter posameziiim poslancem. —, Položaj je zaenkrat sledeč :" amendement bi m,oral stopiti v veljavo s 1. švg:,t. 1.,Treba-pa je na, vsak način" doseči, da se to prepreči, do. pričetka novega proračuiiskega leta in da, takrat skupščina in senat, amendenieill, anulirata. -	, ,
. Reforma srednjega šolstva v"NeničIji.'Nov učni načrt za .srednjo šolo v Nemčiji .-predvideva za deklice .dva- tipi" srednje, šole: višjo šolo in pa tkzv. Autbaoschule. Uvedeni je razlika med. moško in žensko srednjo šolo. Deklice se namreč nikjer iie" bodo učile latinščine in "grščine,-marveč ,l-e,"moderJiih. jezikov., ,T»ko. jim ^bo tudi nemo- -, goče izbrati nekatere panoge univerzitetnega študija, ki zahtevajo znanje, klasičnih .. jezikov, in bodo polagoma, žene sploh izključene .od univerziletue izobrazbe., ,— Po - konqdai "srednji šoli pa" bo dobila spričevalo le tista abiturienifca; ki se bo mogla, izkazati z dosluženo ,enoletiio ",deio"vno dob,o "v, gospodinjstvu ali poljedelstvu. To enoletno brezplačno delovno "dobo pn bo po najnovejših predpisih treba odslužiti na deželi.
Osemdesetletnica Lady Aberdeen, predsednice MŽZ. 14. marca 1.1. je prazno-' vala Lady Aberdeen-svoj osemdeseti rojstni" dan. Večji del svojega življenja je preživela . v delu in borbi za enakopravnost žiene. Od 1.1893. je bila z izjemo sedmih let pred--šednica Med. žen. zveze vse. dO kongresa MŽZ v Dubrovniku v jeseni preteklega leta, koje postala njena častna predsednica. Pridružujergo. se" ženam vsega sveta" in pošiljamo . iskrene čestitke veliki,;pobprnici za naše pravice in.za svetovni mir.	, ■
.■.'':"■■-■ 127-
Osvoboditev muslimanskih žen v Albaniji. Pa mnogih bojih je končno tudi ofici-alno bil odpravljen žensiti pajčoian (liadra) v.Albaniji. Kralj Ahmed Zogu je sicer veren musliman, toda kar se tiče ženskih pravic in enakopravnosti moža in žene je-zelo moderen mož. Njegove sestre so že dolgo dale albanskim ženam vzgled prave zapadne svobode in enakopravnosti v družbi. Tudi albanski nacionalisti poudarjajo, da zakrivanje obraza pri ženaii ni utemeljeno v koranu in da so ga vpeljali v Albaniji šele turški zmagovalci. Albanske žene, posebno bolj omikanih slojev, so pozdravile zakonito odpravo pajčolana z velikanskim navdušenjem.- Čeprav je že prej dovolj pogosto bilo videti nepokrite obraze, so zdaj zakonito potrdilo enakopravnosti vsaj na tem polju slavile s pravimi slavnostmi. Prirejene so bile posebne veselice z zdravicami na novo svobodo. — Kdor bo hotel v bodoče videti muslimanke s pokritim obrazom, bo moral iti v Afganistan ali pa — v Jugoslavijo!
Zaposlitev žen in otrok v jugoslovanski industriji. Kakor računa g. Krekič (Ju-gosl. Lloyd, 27. I. 1936), je industrijsko delavstvo pri nas samo v letih 1934 in 1985 izgubilo več ko dve milijardi dinarjev z redukcijami mezd. V naši industriji je investiranih približno 27 milijard Din in ta industrija je v 10 letih znižala mezde za 7 milijard. Istočasno pa je po anketi TOI v Zagrebu, ki je obsegala 270 obratov po Hrvaškem in Sloveniji, norastel procent zaposlenih žen in otrok takole: Od 37.000 zaposlenih oseb je bilo (v odstotkih):
	žen	otrok
1929	17,4	1,51
1930	19,2	1,93
1931	21,5	2,15
1932	21,8	1,93
1933	23,9	2,04
1934	23,5	2,35
Žene dobe pri nas 20—407». otroci 40—607,, nižje mezde kakor moški delavci, pogosto za prav takšno delo. Mirno lahko trdimo, da naša industrija živi in bogati od dela žena in otrok, ne glede na njih dobrobit in na koristi vsega naroda.
V oceno smo dobili: Franc Jaklič, Izbrani spisi, I. zv. Uredil Janez Logar. 283 str., cena 60 Din. — Dolores Vieser, Pevček. Prevedel Janez Pucelj. 312 str., cena broširani knjigi 30, vezani 40 Din. — Enrica von Handel-Mazzetti, Jese in Marija, L del, prevedel dr. Ivan Pregelj. 296 str., cena kartonirani knjigi 48, vezani 60 Din. Vse tri knjige je izdala založba Jugoslovanske knjigarne. — Jože Karlovšek, Slovenski ornament (2. del). 105 strani., (112 slik), cena 100 ozir. 120 Din. Izdalo Udruženje diplomiranih tehnikov v Ljubljani, založba Kleinmayr in Bamberg.
Vprašanja čltateljicam „Ženskega sveta".
Uredništvo ŽS si želi bližjih duševnih stikov s svojimi čitateljicami, hoteč spoznati njihov okus in njihovo zanimanje. Zato se obrača na čitateljice s prošnjo, da odgovore na sledeča vprašanja:
Kako vam ugajajo roman, črtice in pesmi?
Kakšnih člankov si želite?
Katera vprašanja vas pred vsem zanimajo ?
Ali imate kakšne nasvete za nas?	(Odgovore poslati na upravo ŽS.)
Ukinitev otroškega zavetišča. Sarajevska tobačna tovarna je bila zadnjih pet let menda edina tovarna v državi, ki je izpolnjevala zakonski predpis, da morajo imeti tovarne z več kot 100 delavkami, katerih 25 ima majhne otroke, pri obratu otroško zavetišče. V zavetišču je bilo še lani 40 otrok in so znašali stroški 2500 Din na mesec, kar ni pretirano. Že lani so bile dajatve za zavetišče znižane na 1000 Din in se je moglo oskrbovati manj otrok. Sedaj pa bo zavetišče sploh ukinjeno — s prvim majem, v mesecu, v katerem slavimo materinski dan, in bo mnogo govorenja o svetosti materinstva in važnosti zdravega zaroda za državo.
128-
POROČILO
„ženskega Sveta« na občnem zboru Jugoslo¥an«ke ženske Zveze, sekcije za Dravsko banovino v Mariboru, dne 25. IV. 1937.
.Ženski Svet" preživlja letos 15. leto svojega živUenja inje prvi slovenski ženski list, ki je dosegel tako dolgo dobo. Par let je „Ženski Sver izhajal kot edmi slovenski ženski list, ki je kot prvi ingoslovenski ženski list, začel prinašati tudi originalne Jn-ojne nole in vzorce za ročna dela. Temu se ima v veliki meri zahvaliti za izre^o naklado, k; fo je dosegel v par letih, namreč mesečno 16.000 zvezkov, cesar m do tedaj dosegel noben slovenski mesečnik. •	,	•
Kakor se godi vsem ženskim ustanovam je tudi „Ženski Svet tekom časa naiel mnoKO posnemovalcev in tekmecev. Razni listi so začeli uvajati ženske rabrike po vzorcu ,;ž. S.", krojne pole in ročna dela; njegovi uspehi so pa dah pndobitnim togom pobudo za ustanovitev novih ženskih listov, ki so si jih sicer prikrojili po svoje, primerno njihovemu namenu, vendar, so skušali obdelovati vso snov po vzorcu „Z ii. . Namen pa je bil: z lahko vsebino priboriti si čim širši krog črtateljic: pisaü za zabavo in kratek čas. Marsikomu se je zdelo, da se „Z. S." s svojo resno vsebino ne bo mogel vzdržati ob toliki in materialno tako močni konkurenci. Toda „Z. S." je ze imel svoj stalni krog čitateljic, njegove ideje so bile že premočno ukoreninjene. In čeravno je mnogo takih, ki smatrajo za sodobno bolj lahko čtivo, jih je med našimi ženami vendar tudi mnogo, ki v svojem listu iščejo kaj več nego zgolj zabavo in te tvorijo stalni kader naročnic „Ž. S.". Kljub temu, da je pod silo razmer odpadla v I. 1929. skoro polovica naročnic, in da so tudi redukcije znatno zredčile njihove vrste, lahko s ponosom pokažemo na 1502 naročnici, ki so naročene nepretrgano že od 10 do 15 let. Vsaj tako veliko je tudi število takih, ki so list iz kateregakoli razloga odpovedale m se na novo naročile, ter so naročene nad 10 let s presledkom. To nam kaže, da naša žena v splos-nem ni tako površna, kakor jo radi prikazujejo nekateri krogi; saj si z lastnimi močmi vzdržuje list, ki ji ni v zabavo, ampak kulturna potreba.	, j , .,
Uredništvo, oziroma uprava lista kakoršen je „Z. S." je nekaka razgledna točka, ki nudi priliko za zanimiva opazovanja kulturnega življenja žene.
Zanimivo je dejstvo, da si pri nas žene ne izbirajo vedno svojih listov v sorazmerju s svojo izobrazbo. Neredkokrat se nam je zgodilo, da je izobražena gospa zavrnila „Ž. S.", češ, da ji je preučen in preresen ter se naročila na list lažje vsebine, medtem ko je neuka služkinja navdušena čitateljica .,Z. S.".
Na splošno je izobraženka na deželi dovzetnejša za resno ctivo in se bolj poglobi vanj nego meščanka iste kulturne stopnje. Naravnost ginljiva ukaželjnost pa se večkrat očituje v dopisih žen vsake starosti iz delavskih in kmečkih krogov. Zadnje čase opažamo nekoliko več zanimanja za „2. S." pri ženah z višjo izobrazbo, vendar so ti krogi za naš list še vedno precej nedostopni. Nekoliko so krive temu slabe materialne razmere naše intelektualke, v glavnem bo pa menda vzrok običajno omalovaževanje domačih kujturnih pojavov. In vendar, če listamo po tujih ženskih revijah (povdarjamo: ženskih revijah in ne revijah za ženske), in jih primeijamo z „Ž. S.", se nam ni treba prav nič sramovati domačega lista. Nasprotno: tujke nam celo zatrjujejo, da smo lahko ponosne nanj.
Zanimivo je tudi, kako gledajo možje na „Z. S.". Imamo naročnice, tudi iz inteligentnejših krogov, ki morajo skrivati list pred možem, medtem ko nam druge poročajo, da ga njihovi možje in sinovi — študentje, čitajo z velikim zanimanjem. Da, pripetilo se nam je že večkrat, da je žena tudi iz preprostih krogov, odpovedala list, a mož ga ji ja znova naročil.
V prvem početku je bil praktičen del lista zelo važen faktor za njegovo razširjenje. Morda je zasluga prav tega dela lista, da se je v širših krogUi našega ženstva zbudilo zanimanje za resnejše čtivo in razna ženska vprašanja. Ce so v početku žene morda naročale list v pretežni večini zaradi njegove praktične vsebine, bi tega danes ne mogle več trditi. Danes, ko se lahko naroče same praktične priloge ali pa sam list, imamo le malo takih naročil; naše žene naročajo še vedno list z vsemi praktičnimi prilogami, kar priča, da praktična žena tudi rada čita, a intelektualki niso več tuje praktične stvari.
Zaključujemo svoje poročilo z nado, da bodo naše žene še dalje videle v „Z. S." svoj elitni ženski list, ki skuša v vsakem oziru dostojno zastopati slovensko ženo v domovini in izven nje.
Ženski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z gospodinjsko prilogo „Naš dom", modno prilogo ter krojno polo z ročnimi deli znaša Din 64'—, polletna Din 32-—, četrtletna Din 16-—. Posameina številka Din 6'—. Sam list s prilogo „Na§ dom" Din 40-—same priloge Din 48-—. Za inozemstvo Din 85-— Kač. pošt. hran. v Ljubljani 14004. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ul. 12/11. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelančeva. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, p. Domžale (Predstavnik P. Veit, Vir).
BPonLJ^n: