■A
tiiasilo siociaiMstkčii e zveze delovnega ljudstva okraj a i%ovo mesto
Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — l2haja vsako sredo. Posamezna številka 10 din, — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje.— Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, ftt. 60-KB-lfl-2-24
Štev, 26 (380) Leto VIII
NOVO MESTO, 26. JUNIJA 1957
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gosnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandan ta Staneta 80 Pošt. pred. Novo mesto 88 Telefon uredništva tn uprave: št. 127 Rokopisov ne vračamo. Tiska Cascpisno-založrdško podjetje »Slov. poročevalec« » Ljubljani Za tisk odgovarja F. "'evel
Brigade so med nami! 1-
S posveta sekretarjev občinskih odborov Socialistične zveze novomeškega okraja
V soboto 22. junija popoldne je bil na Glavnem trgu v Novem mestu sprejem Ilirih mladinskih delovnih brigad. Dve sta prišli s Štajerske, po ena pa iz Ljubljane In Primorske. Mladina je prišla, da nam bo pomagala modernizirati cesto Novo mesto—Mačkovec, začasni sestavni del bodoč« avtoceste Ljubljana—Zagreb. Na Glavni trg so brigade prikorakale z godbo JLA, brigadirje in brlgadirke so pa sprejeli in toplo pozdravili predstavniki okrajnega in občinskega ljudskega odbora ter mladinske organizacije. V imenu OLO je govoril podpredsednik Niko BelcpavloviČ, Bakar je o veliki vzgojni in gospodarski trednosti delovnih akcij naše mladine fovoril predsednik centralnega komiteja LMS Franček Mirtič.
Opisal je, kako so pod žulji mladega fodu Jugoslavije zrasli velikani nase prve petletke, naštel je vrsto sporne likov, ki jih
je mladina postavila domovini za večne čase. Ni pri tem važna samo količina pre-metanega in vzidanega materiala v številnih velikih objektih. Se lepša in plemenitejša je vzgojna stran mladinskih akcij. Delovni napori so prekalili tisoče mladih graditeljev in poglobili v njih ljubezen do dela*, razvili so v mladini ustvarjalni graditeljski duh, utrdili čut za kolektivnost in globoko tovarištvo. Poudaril je, da bo Dolenjska trajno hvaležna za trud In napore, ki jih bo mladina dala za njen gospodarski dvig.
Brigadirji so se nastanili v novomeški gimnaziji, osnovni šoli In v taboru nad Mačkovcem, že v nedeljo pa so začeli na cesti tudi delati.
110 novomeških brigadirjev in brigadirk je v petek odšlo na delo v Ljubljano; delali bodo v športnem parku Tivoli.
Se naprej:
ibanos
Lep porast članstva — Ponekod želijo plačevati članarino za 6 mesecev hkrati — Problem ni v plačevanju, pač pa v rednem pobiranju članarine, ki nikakor ne bi smela bltf samo skrb blagajnikov odborov Socialistične zveze — Ze zdaj se pripravljajmo s stalnimr neprekinjenim političnim delom na volitve novih občinskih ljudskih odborov
Spored proslav v Mokronogu
Za 1. julij, praznik Mokronoga, so organizacije pripravile naslednji spored:
V nedeljo 30. junija: ob 20i. uri zvečer bo v zadružnem dernu slavnostna akademija, po njej pa ples in zabava.
V ponedeljek 1. Julija: ob 4. uri budnica, ob 8. uri slavnostna sej.a ObLO, ob 9. uri zbor skupin za pov-orko, ob 10. uri povorka in komemoracija na pokopališču, ob 11. uri zborovanje pred zadružnim domom, od 14. ura; dalje feinopredstave nagrajenega jugoslovanske ga filma »Dolina miru«. Po končanem sporedu bo prosita zabava s ple* aom; Igrala bo prvovrstna vojaška godba.
Pridite, Mokronog vabi 1
Setev v Beli krajini
V Nerajcu pri Dragatušu so vi •oboto požela prve snope ječme-r
Obisk progresivnih Slovenk
Med drugimi rojaki so prispele iz ZDA na obisk v staro domovino tudi članice znane napredne slovenske ienske organizacije progresivnih Slovenk. Obiskujejo razne kraje v Sloveniji. Nekaj dni so bile tudi v Dolenjskih Toplicah.
21. junija so v družbi članic okrajnega odbora Zveze žen-skih društev Novo mesto in pod vodstvom tovariša Sitarja obiskale Rog in si z velikim zanimanjem ogledale Bazo 20 ter urejeno partizansko pokopališče v Jelendolu. Popoldne so prišle v Novo mesto, kjer so si ogledale Gospodinjski center, Dolenjski muzej, spomenike in Zdravstveni dom. V Novem mestu so bile gostje okrajnega odbora Zveze žen" skih društev in društva za napredek gospodinjstva. Po ogledu mesta so jvm članice nave-na. Žitna polja namenijo počasi de-rah organizacij priredile tudi drugod po Beli krajini in* sprejem v hotel« Metropol. V ■'•»v.ffTiijkero. ' spomin na obisk Novega me-
sta so jim podarile dve sliki, delo akademskega slikarja Lada Lamuta, ter šopek napelj-nov.
Zastopnice progresivnih Slovenk, tovarišice Ivanka Shij-jrer iz Clevelanda ter Tončka Urbane, Alojzija Muha in Helena Vičtč iz Chicaga, so bile z obiskom, na Rogu in Novem mestu zelo zadovoljne; poudarile so, kako so vesele, da so videle ta del Dolenjske in zlasti zgodovinski Rog. V prisrčnem razgovoru s tovarišicami iz Novega mesta so se spominjale tudi svojih sodelavk in somiMjenic v daljni Ameriki in jim po našem listu pošiljajo tople pozdrave.
Letošnji občni zbori osnovnih organizacij SZi>L so bili veliko boljlši kot prejšnja leta, talko po udeležbi kot po obravnavanju družbenih vprašanj. Volitve novih odborov so člani vzeild resno, prav tako je bilo veliko mand primerov, da bi se predlagani čl and odborov branili prevzeti funkcijo v odboru SZDL. Na nov q -Je vstopilo aii 6e vrnilo v vrst* Socialistične zveze v okraju 4,588 članov. S tem ee je število -'Članov naspro-ti številu volivcev povečalo za 5 odstotkov. Navzlic temu je izven organizacije SociaMstičns zveze Se vedno veliko ljudi, ki Lmajo vse pogoje za članstvo.
Volitve novih vodstev organizacij SZDL so bile precej bolj razgibane v občinah, kjer so jih imeflti po sistemu državnih voh-tev(Novo mesto m. Metlika) kot v ostafl ih občima«, kjer so Izbirali vodstva na množičnih ae-stankih. V teh občinah so tudi sprejeli znatno več novih članov kot drugje. Tako so na primer v občim Mehika spregali na novo 688 članov, v občini Novo mesto pa 3.193 članov. Veliko eo jih sprejeli Že po končanih volitvah.
Novost v plačevanju članarine so letos znamkice, ki jih prejme vsak, ko plača članarino. Tako* ima stalno pregled, koliko članarine je plačal, znamkice pa so hkrati kontrolno sredstvo za pobiranje in obračunavanje Članarine. Člani sio nasplošno ugodno sprejeli uvedbo znam-
Za Poljansko dolino ni še odločeno
Prejšnja teden je bila na predsedstvu Ljudske skupščine Slovenije tričlanska delegacija iz Poljanske doline ob Kolpi. Obrazložila je nekatere nepravilnosti pri glasovanju za priključitev h Kočevju. Na osnovi tega je odbor za organizacijo oblasti in uprave Ljudske skupščine Slovenije na seji 21. junija sklenil poslati v Predgrad posebno skupimo, ki naj pregleda možnosti za najprimernejšo združitev doline s kočevsko, oziroma črnomaljsko občino. Prav tako bo odbor zbral dokumentacijo o mnenjih občinskih ljudskih odborov in zboT rov volivcev.
kič. Težave so pa Se vedno * rednim plačevanjem oziroma t rednim pobiranjem članarine.
O tem in o drugih organizacijskih vprašanjih so poročali na nedavnem posvetu sekretarji občinskih odborov Socialistične zveze. Kaže, da so organizacijsko delo v organizacijah najbolj uredili v občini Žužemberk. Po končanih občnih zborih so imeli posvetovanje s člani novih odborov ter tem pojasnili način dela. Na novo so sprejeli 100 članov, največ iz vrst mladine. Prav tako so na novo postavili tri vaške organizacije, ker se je to pokazalo potrebno. Trdijo pa, da član: želijo plačevati članarino polletno in ne četrtletno kot je v navodilih Glavnega odbora.
V občini Straža—Toplice so na novo sprejeli 75 članov. V dveh vaških organizacijah, v Zalogu in Potok—Jurka vas, niso uspeli izvesti občnega zbora, odnosno Izvoliti vodstva organizacije. To je pač slaibo spričevalo članov SZDL v teh vaseh. V občini Mokronog so sprejel: 117 novih članov. Tudi v tej občini so imeli seminar za nove člane odborov.
Ob I. Kongresu delavskih svetov
Te dal so zbrani v Beogradu gospodarji trasih podjetij, da na I. kongresu delavskih svetov pregledaj« «voJo revolucionarno sedemletno delo uspešnega poseganja v ttaSe gospodarstvo ter na osnovi ugotovitev dobrih in slabih strani dosedanjega dela nakažejo nadaljnjo smer delovanja In krepitve delavskega gospodarjenja.
Upamo,
Mokronog proslavlja v ponedelJij^ i. julija, že četrtič svoj praznik — spomin na vkorakanjn partizanov v osvobojeni trg. Na sliki: zadružni dom \ gola v Mokronogu,
da bo kongres začrtal smernice za razčlenitev ter pod-vzemanje ukrepov glede zadostitve ugotovitvam Zvezne ljudske skupščine, po katerih Je vsekakor potrebno razširiti materialno osnovo delavskega samoupravljanja. Delavski sveti so ee izkazali vredni in sposobni, da dobe več možnosti za samostojnejše ukrepanje v politiki gospodarjenja podjetja, zlasti glede nagrajevanja 1n uporabe sredstev raznih skladov. Sprejeti zaključki bodo pomembna etapa v naši graditvi soelaliartHSne družbe, kajti cilju se bomo približevali le z dobrim in naprednim gospodarstvom, ki bo odraz uspešnega delovanja v sa-moupravlj anju prolzvaj alcev.
Oeflavsko samoupravljanje se J« več aH manj uspešno uveljavilo tudi v Beli krajini. Na področju občine Črnomelj je 38 podjetij ln od teh voli delavske svete 7 gospodarskih organizacij.  Sprva so
se M delavski sveti ukvarjali predvsem z raznimi drobnimi zadevami ter so se le zdaleč lotevali vprašanj« gospodarjenja v podjetju, organizacije deta, dviga storilnosti itd. Začetne t**ave so bHe povsem opravičljive, saj člani delavskih svetov se niso Imeli radostnih sposobnosti la izkušenj, zato so bili oprijeml nezanesljivi. Poleg tega pa 1e imelo občuten vpliv le staro pojmovanje medsebojnih odnosov in odnosov do družbene lastnine. Občuten napredek v delavskem samoupravljanju p« ugotavljamo po letu 1952, ko so bile delavskim svetom dane večje pravic« glede upravljanja.
Čeprav so skoraj v vsakem podjetju raailični pogoji delovanja delavskega svet*, vendar to ne bi smelo bi« vzrok, da se v nekaterih Črnomaljskih podjetjih Se do danes niso naučili tehnike svojega poslovanja. Tega stanja ja
3Votran"3epoliti&ni te'densUi preglv'd
Namesto razprav - delo
Kaj je kooperacija med zad^ijao tn kmetom? Nekatere okrajne ZHruime zveze, pa tudi mnoge zadruge, &i stvar tolmačijo po svoje in menijo, da je ie uspeh, če zadruga odkupi in proi^ pridelke svojega področja. No, tako prodajo preko zadruge sploh ne moremo šteti za kooperacijo ali kvečjen\u za najnižjo obliko sodelovanja med kmetom in zadrugo. Odkup in prodaj nikakor ne moreta biti edina osnova za akumulacijo, se pravi zbiranje sr^stev za povečanje kmetijske proizvodnja^ Za razširjeno reprodukcijo. Seveda je x0 še premalo, da bi lahko govorili o ^izviti kooperaciji. S tem pa ne trdimo, Ha je edino veljavna in možna tista koojj3ra-cija, ko kmetje združujejo zemljo x> velike komplekse kot n. pr. v Vojvodini in jih potem pod določenimi poSoji z združenimi močmi obdelujejo. Kooperacij, namreč obliko sodelovanja, med kmeti in zadrugami je mnogo in naj00lj uspešne ter najbolj koristne bodo liste, ki bodo odgovarjale krajevnim Prilikam. Za hitrejši napredek bo zelb ko-ristno, kot je dejal tovariš Viktor A.v-belj podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije na sestanku z novinarji, če Prenehamo z »akademskimi", učenimi razpravami in začnemo z delom, s konkretno akcijo. Ponekod so storili t&ko in prvi uspehi seveda niso izostali, ker jih v kooperaciji vodi načelo, da moramo vzporedno s povečanjem kmetijske proizvodnje ustvarjati tudi socU alistične odnose na vasi.
Poglejmo samo velike možnosti operacije na področju pašništva. ^a
kooperacija bi bila za Slovenijo oziroma njeno kmetijstvo izredno pomembna. Naši kmetje se še vedno prepiraj z gozdarji in narobe — gozdarji s kmeti, kje naj bo meja med pašnikom ln gozdom. Ta spor bo sicer treba rešiti enkrat za vselej, toda zakaj ne bi zadruge s Člani začele te pašnike metioli-rati? Sredstva za to bi dobili od družbe in družbi bi jih bilo seveda tre&a vrniti. Vendar stvar se izplača,'saj bi lahko že z gozdarji in narobe — gozdarji s kmeti, tretjino več sena in seveda priredili potemtakem tretjino več goveda. Pri taki kooperaciji bi zadruga prav iz izboljšanih pašnikov močno povečala svoje dohodke za pospeševanje kmetijstva in končno bi tudi vsakemu posameznemu kmetu, ki bi lahko redil več živine, prineslo to tudi več denarja. Poleg pašni-ške kooperacije, o Čemer bi kazalo razmišljati, imajo podobne možnosti tudi tiste zadruge, kjer je razvito sadjarstvo in vinogradništvo. Tudi tU bi lahko osnovali proizvodne skupnosti, v katerih ne gre za to, da bi kmetom proizvodnjo regresirali, pač pa zato, da se ob večji proizvodnji večajo tudi zadružna sredstva, ki služijo za nadaljnje povečevanje proizvodnje. Za proizvodne skupnosti je tudi v Sloveniji veliko zanimanje. Trenutno pripravljajo načrte za 27 takih skupnosti, ki bodo zasadile več kot 1000 ha plantažnih sadovnjakov ter okrog 300 ha skupnih vinogradov. Ponekod so na ta način dosegli tudi do 200 % večje pridelke. Toda napaka teh skupnosti je predvsem v tem, da zadruga od povečane proizvodnje nima
prav nobenih dohodkov, pa čeprav so bila vložen« v te nasade veUka družbena sredstva. To prav gotovo ni soei-ali?Whiđ kooperacija.
Ostane, da na kratko pogledamo, H drugo pereče vprašanje našega kmetijstva. V zadnjih letih se je Itevlto traktorjev v Sloveniji prav neznatne povečalo. Tisti traktorji, ki pa jih imamo, pa nimajo dovolj priključkov in zato še zdaleč niso polno izkoriščeni. Na traktor znamke »Ferguson« n. pr. prideta komaj dva priključka, čeprav bi lahko z odgovarjajočimi priključki opravljali ti traktorji 10 različnih vrst poljskega dela. Eden vzrokov, da mehanizacija ne napreduje, so nedvomno gospodarski predpisi, ki n, pr, določajo amortizacijo, t. j. odplačilo traktorja na Sest let, ne oziraje na to, ali ga lahko izkoriščamo 10 in 12 let. Tudi obresti ta kredite obremenjujejo in podražujejo te usluge. Vendar pa je račun, da je oranje enega hektara s konjem cenejše kot s traktorjem, precej netočen, kajti nihče ne upošteva, da konj dela samo nekaj tednov m da je kljub temu treba vse leto vzdrževan poleg konja tudi hlev in delovno silo. Če bi upoštevali vse to, bi prišli do računa, ki zgovorno priča, da je oranje s traktorjem cenejše. Če pa upoštevamo še to, da bi lahko namesto 70.000 konj, kolikor jih imamo v Sloveniji, redili približno 100.000 najboljših mlekaric, potem seveda, bi bil račun še precej drugačen. Tudi kakovost obdelave zemlje je precej različna — s konjem neprimerno slabša, s strojem pa, ki omogoča globoko oranje in zato večji hektarski donos, veliko boljša. Če bomo tako računali, potem bomo verjetno hitreje uvajali v kmetijstvo rentabilnejše stroje.
kriva predvsem nepravilna In nezadostna priprava na zasedanja delavskih svetov. Nikakor ne zadostuje, da se za zasedanje pripravita samo direktor ln računovodja, medtem ko prihajajo posameznimi člani na zasedanja, ne da bi vedeli, o čem se bo razpravljalo in kako presoja celotni kolektiv zaključke posameznih točk dnevnega reda.
Samoupravi j an.) e se Je v posameznih kolektivih precej izboljšalo po uspešno zaključenem lanskoletnem enotedenskem seminarju, ki ga je za upravljavce črnomaljskih podjetij organiziral občinski sindikalni svet. Vsekakor pa po oceni svojega dela izstopajo uspehi upravljavcev v Rudniku Kanižarlca in v tovarni BELT.
V zvezi s pripravami na kongres so Imeli rudarji lz Kanlžarlce več razgovorov in posvetovanj ter so za utrjevanje delavskega samoupravljanja podvzeli več umestnih ukrepov:
1. Član I delavskega sveta morajo prihajati na zasedanja pripravljeni. Zato bodo hkrati z vabilom prejemali tudi Že obdelano gradivo, kt bo na dnevnem redu zasedanja.
Z. S sklepi delavskega sveta morajo biti seznanjeni vsi Mani kolektiva, kar bomo dosegli na tale način: celotni zapisnik zasedanja
delavskega sveta — seveda kolikor la vzrokov splošnega Interesa ni bilo zasedanje tajno — bo objavljen na oglasni  deski,  ki je
enotna za ves kolektiv: poleg tega bodo sklepi redno objavljeni in tolmačeni v mesečnem biltenu podjetja, v »Belokranjskem rudarju«. Predsednik pa bo poročal o delu delavskega sveta kolektivu na množičnih sestankih najmanj vsaka 2 meseca.
\ K peljati Je treba knllgo registracij sklepov upravnega odbora in delavskega sveta, kjer bodo kronološko vpisani vsi formulirani sklepi. V registru bo označena tudi oseba, ki je odgovorna za izvršitev sklepa, ter oseba, ki bo Izpolnitev kontrolirala. Dalje se zahteva, da bo vsak sklep upravnega odbora izpolnjen v roku 14 dni, delavskega sveta pa v roku n dni, o f-emer mora redno poročati oseba, ki je zadolžena za kontrolo sklepov.
4, Za lažje razumevanje prt obravnavi materiala se bo za seje upravnega odbora ln zasedanja delavskega sveta pripravilo pregledne stenske diagrame vseh važnejših pokazateljev ln.instrumentov družbenega plana, plana podjetja, polne lastne cene, storitev, gibanja delovne sile, izostankov ln tako dalje.
Ing. Branko Peternelj
LEPOTE NAŠIH KRAJEV
Čudovit  je  podzemeljski  svet  Notranjskega  ln Primorskega Krasa, njegov največji biser je pa Postojnska jama. Ce le utegnete, jo obiščite, ostala vam ho v nepozabnem spominu ">     » '»o pravUičnostjo in tajlostveso privlačnostjo,
V občini Trebnje so sprejeli 127 novih članov, v občini Semič 38, v občini Mirna 44, v občini Kostanjevica—Podbočje 60 ter v občini Črnomelj 170. Lt za občino Šentjernej nd podatkov o stanju članstva.
Razumljivo je, da e sedanjim številom članov SZDL še ne moremo biti zadovoljni, saj j ima prav v našem okraju zaradi aktivnega sodelovanja v NOB zelo veliko ljudi vse pogoje za članstvo, prav tako pa Je še mnogo mladine, ki ni v vrstah SZDL, čeprav bi že morala biti.
Vključevanje novih članov Je zato ie naprej stalna naloga vseh organizacij SZDL. Prav tako je treba spraviti na tekoče tam kjer še ni, redno plačevanje članarine. Izkušnje kažejo, da ni problem plačevanje, pač pa pobiranje članarine. Nekaterim blagajnikom je silne težko stopita do članov po članarino, čeprav je to hkrati najboljša priložnost za pogovor » člani o raznih vpra>šanjih, ki jih zanimajo. Tudi ni pravilno, da je za pobiranje članarine zadolžen samo blagajnik. To nalogo bi moralo imeti več članov odbora, po potrebi pa tudi drugi delovni člani, saj eden sam res ne zmore obiskati vsak mesec ali vsake tri mesece vse člane.
Prav tako so letošnji občni zbori pokazali, da Mani žele ve* *? -tankov. Mnogo je stvari, katerih si sami ne vedo razložiti, mnogo imajo tudi koristnih in pametnih predlogov, ki pridejo na dan prav na množičnih sestankih. Skratka, članom je treba omogočiti, da postavljajo vprašanja o vseh stvareh, ki jdh zanimajo in prav tako, da povedo svoje mišljenje o raznih problemih ter dajo svoje predloge. Za take razgovore je najbolj primeren množični sestanek.
Pred nami so volitve ljudskih
odborov. Organizacije Socialistične zveze morajo že sedaj razmikati, kdo naj pride v ta aH oni odbor. Pa tudi drugih nalog, kd jih mora obravnavat; SZDL, je dovolj, zato je treba z razgibanim delom organizacij nadaljevati in ga še poglobiti.
Rojaki iz ZDA — 4. julija na Polževo
Vsem ameriškim rojakom, ki so na obisku v rojstni domovini sporočamo, da bodo tudi letos lahko praznovali ameriški praznik »Dan neodvisnosti« (Independance Day) — 4. julij/ Praznovanje bo na prelepem Polževem pri Višnji gori, nedaleč od Ljubljane.
Na piknik vabimo prav vse ameriške rojaket Za zabavo, ples in narodne pesmi bo skrbel Gorenjski kvartet. Domača kuhinja bo zadovoljila vse okuse in želje.
Torej, 4 julija, vsi rojaki na Polževo/
Zberemo se v Ljubljani 4. julija ob 8. uri zjutraj na vrtu hotela »Union«, kjer se bodo prodajali avtobusni listki za vožnjo na Polževo in nazaj.
Vabi odbor ta j>roslavo.* Ivanka Shiffrer, Marion Ba-shel, Jennie Troha, Tončka Urbanz, Lojzka Muha, Frank Japich in Vincenc Pink, vsi rojaki iz Amerike.
VREME
ZA CAS OD 26. JUNIJA DO 10. JULIJA
Konec tekočega tedna kratkotrajne nevihtne padavine in ohladitev, sicer vse do srede prihodnjega tedna lepo poletno vreme. V drugi polovici prihodnjega tedna ali v začetku naslednjega tedna, t. J. med 6. in 10. julijem nenavadno močno nevihtno neurje z nalivi in deloma točo. Hkrati močna ohladitev. Zatem razjasnitev, vendar sorazmerno hiadv no.
(Napoved priredil V. M.) i
Zvonko Pere,  tajnik OLO Novo mestot 1
Delež uslužbencev v družbenem upravljanju
Posameznih primerov ca for-rje trditve tu n« bom navajal.
Mislim pa, da moramo biti toliko samokritični, da bomo t« navade odstranili ie ob takem opozorilu. Nisem proti, da se uslužbenca, ki dela, plača. Sem pa'za to, da upoštevamo zakon o državnih uslužbencih in da jih ne preplačujemo. Škodljivo pre-plačevanje kvari delovni polet, strokovnost, disciplino in ugled uslužbenca. Sleherni naš državljan mora biti pripravljen za socialistično skupnost dati vse svoje sile, ne pa da ga že za, vaako najmanjšo stvar plačujemo.
Vloga današnjega uslužbenca zahteva, da mora bita uslužbenec predvsem strokovno sposo-ben. Neprestano se mora izpo-
polnjevati. Biti mora discipliniran, zvest ljudstvu in redu, njegova odlika naj bo vsesplošna delavnost. Nič novega ni, če ponovim, da mora današnji uslužbenec znati mnogo več kot je znal uslužbenec v stari Jugoslaviji. Razen svojega strokovnega dela mora brezpogojno poznati družbeni razvoj in naš ustavni red, ki se tako zelo razlikuje od starega. Od uslužbenca zahtevamo mnogo. Poznati in pravilno mora razumeti svoje delo, znati mora razpravljati in delati z ljudmi. Kdor Ja na to v današnjih pogojih dela pozabil, se je od ljudi utrgal in se kaj lahko zbirekratizira. Vsi uriuibenei, tudi tisti v podjetjih in raznih organih, morajo reševati vaa vprašanja tako; vsi so
.. __   v službi ljudstva, vsi delajo z
_ ,     , ljudmi, vsi torej tudi na tak ali
Friredilve Zveze borcev drugačen način pomagalo kra-
v novomeški občini
Zveza borcev Birčna vas se
pripravlja na veliko proslavo 4, Julija, ki bo združena z odkritjem spominske plošče na skupnem (grobu padlih partizanov e»b cesti pri Rupe-rč vrhu. Po odkritju plošče bo pri bivšem fradu na Ruperč vrhu velika zabavna prireditev. Člani Zve/-e borcev vsako popoldne s prostovoljnim delom urejajo prostor okoli groba, kjer bo stala plošča.
v Krajevni odb'kr Zveze borcev imthel pri Novem mestu pripravlja praznovanji« krajevnega praznika bivše občine Gotna vas. Njihov praznik je 29. Junij.
Za prireditev so pripravili obširen kulturni spored, pri katerem bodo sodelovali: pevska zbor pionirjev iz Smihela, tamburaški zbor iz Stopič, pioniri i-telovadci iz Malega Slatnika, invalidski pevski zbor Nove mesto, folklorna skupina KUD Stopiče, pevski oktet KUD Birčna vas in mešani pevski zbor KUD Šmihel. Fričetek bo ob pol dveh popoldne. Po kulturnem sporedu bo prosta zabava z bogatim srečolovom. Krajevna organizacija Zveze borcev Smihel pri Novem mestu vabil
Javna zahvala
Pripravljalni odbor za V. Zlet Bratstva in edinstva Blhae 1957 v Novem mestu se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da se Je mladina novomeškega okraja mogla udeležiti te velike manifestacije bratstva in edinstva in da le odprava it novomeškega okraja v Bihaeu imela tako velik uspeh. Posebno zahvalo Izrekamo viam podjetjem ln ustanovam, ki so priskočfla na pomoč društvom in družbenim organizacijam, občinskim ljudskim odborom, ekrajnt-mu ljudskemu odboru ln vsem posameznikom, ki so ali sodelovali ali pa finančno podprli predstavništva novomeškega okraja.
V Imenu vseh udeležencev, posebno mladine, iskrena zahvala za pomoč in razumevanje! Pripravljalni odbor za Zlet Bratstva in edinstva v Bihaću, Kave mesto.
piti družbeno upravljanje.
Pomočniki organom družbenega upravljanja
V pogojih socialističnega sistema delu.ie pri nan družbeno -upravljanje kot najvišja oblika ljudskega upravljanja. Ljudstvo je izvolilo svoje predstavniške organe, ti pa so izvolili ali Imenovali upravne organe in organizirali ustanove in podjetja. V vsaki ustanovi vodi delo upravni odbor, podjetja pa delavski sveti in upravni odbori. Upravne in izvršne odbore Jmajo tudi družbene organizacije. Vsak tak predstavniški organ, upravni odbor, delavski, svet ali družbena organizaciji pa ima za strokovno pomoč in upravo uslužbence, ki delajo po predpisih ljudskih skupščin :.n liudskih odborov. Upravni, strokovni in pisarniški uslužbenci so torej glavni pomočniki organov družbenega upravljanja. Zaupane so jim vse nalogo na strokovnem in upravno - administrativnem področju. Znto je pravilen razvoj družbenega upravljanja v mnogočem odvisen od pravilnega političnega in strokovnega dela vseh uslužbencev, uradov, ustanov in družbenih organizacij, ne pa le od uslužbencev ljudskih odborov. Za slednje bi podčrtal, da je njihova skrb fe posebeij odgovorna in pomembna, ker so uslužbenci predstavniških organov, ki po organih
družbenega upravljanja skrbe za razvoj ostalega družbenega
upravljanja.
Zaradi naštetih razlogov izvršujejo uslužbenci predpise, sklepe in navodila svojih organov. To delo morajo opravljat! vestno in disciplinirano, ekspeditivno irt ceneno, pa seveda tudi življenjsko. Ostali uslužbenci ustanov, uradov, družbenih organizacij in pod'jeti.j pripravljajo seje organov družbenega upravljanja, iščejo in dajejo vsestranske pripomočke, kot so n. pr. pregledi dela in življenja kolektiva, podatke iz upravljani«, predloge za najrazličnejše izboljšave itd.
Pripravljanje gradiva za seje ln posvetovana zah+eva precej dela. Vsi člani svetov, odborov ln komisij želijo nejasnosti t azčistii ti; šele ko je vse jasno, jih v celoti razumejo. Kako naj se torej med ljudmi obnese-jo 6tvari, za katere organ družbenega upravljanja n; dal nobenih pripomb, ker jih sploh ni obravnaval, pač pa so Jih posamezni uslužbenci enostavno sami pripravili ali pa celo izdali brez vednosti organov. To je protizakonita, birokratska pot; taki ljudje so pravzaprav birokrati, proti katerim se naša skupnost že več let z vso silo bori in se jih ne more otresti,
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Ni mogoče trditi, da bi se a meri-fko stališče do LR Kitajske spremenilo. To med drugim dokaznih tudi stališče ameriške delegacije na nedavni svetovni konferenci za energetiko v Beogradu — ki nima nič opraviti z ideologijami. Američani so pripravili več delegacij do tega. da so LR Kitajski preprečili sodelovanje pri delu konference. Pri glasovanju
0 tem so sicer zmagali z enim glasom — deset proti devetim, medtem ko se je deset delegatov vzdržalo. Te se norveški in pakistanski delegati ne hi za" asnili. bi se glasovanje najbrž drugače končalo. Tako je bilo sklenjeno, da se vprašanje sprejema LR Kitajske v svetovno konferenco za energetiko odgodi za eno leto. To je samo cn primer, ki dokazuje, da se ameriško stališče do LR Kitajske ni spremenilo, a vendar...
je ameriški predsednik Eisenhover na nedavni tiskovni konferenci sr«dl vedno večjega pritiska trgovine lač-
1 i ti zaveznikov (»osebno Velike Britanije) in celo zahtev nekaterih ameriških poslovnih krogov, ki bi tudi rad i trgovali, zelo previdno izrazil mnenje, da sedanja hude omejitve v trgovini s K'taisko niso realistične v dolgem razdobju.
Morda so to mnenje spodbodli nedavni nemiri na otoku Formori. med katerimi so Kitajci demonstrirali proti Američanom, zakaj na tiskovni konferenci jo Eisenhovvcr odgovoril tudi na vprašanje, kako trdne so vezi med Canska.Kkom in VVashfnglonom. Odgovoril Jp sicer, da so te vezi prav tako trdne, kot so bile, hkrati pa se je nekako opravičil, češ da so omejit-
ve v trgovini z LR Kitajsko »zakon« in, dokler so »zakon«, so pač zakon. Novinarji so seveda hitro izbrskali tisti »zakon« in ugotovili, da ,ie predsednik Truman napovedal sankcije proti LR Kitajski, ko je ta poslala vojaštvo v Severno Korejo, in se pri tem skliceval na zakon o trgovanju s sovražnikom iz leta 1317. Takrat j« Truman razglasil stajne državne
ZELO DOLGA POT
pripravljenosti. Ce bi EJsenhou'er razglasil konec tega stanja, bi tudi zakon prenehal veljati in omejitve v trgovini m LR Kitajsko bi tako odpadle. Toda za to očitno še niso zreli politični pogoji.
Neki predstavnik Bde hiše je po F,i*enhowerjevi tiskovni konferenci taja vil! »Poglejmo dejstvom v oči. Za predsednikovimi pripombami tiči zelo realistična miselnost, da nima smisla za nedoločen čas zaustavljati tok vode navzdol. Vsak jez mora imeti nekje odtok.«
Vse to seveda ne pomeni, da bi bile ZDA voljne priznati LR Kitajsko, niti ne pomeni »e ublažitve trgovine z LR Kitajsko. Pač pa pomeni, da postaja položaj že tako nesmiseln, da se se tega začeli zavedati celo v VVashingtnnu. Toka reke navzdol res nI mogoče večno zaustavljati. Za to .je notrebno preveč energije in denarja, da bi se to splačalo, in zato je zanimivo, da ima predsednik Eisenhotver pri svojem
— Se vedno zelo previdnem — mnenju nekaj zaveznikov oziroma somišljenikov. Med njimi je tudi vplivni chicaški industrijec Clarence Randall, predsednik odbora za zunanjo gospodarsko politiko. Ta trdi, da je »trgovina najmočnejše orožje v diplomatovi roki«. Vsaj teoretično podpira Eiscnhovrerja. v tem vprašanju tudi pomočnik ministra za zunanje zadeve Christian Hcrter, za katerega govorijo, da je najbolj verjeten Dullesov naslednik. Seveda > nasprotnikov ublažitve trgovinskih .omejitev do LR Kitajske še več. Med njimi so predvsem najožji Eisenhovverjevi svetovalci v zunanji politiki. Te nasprotnike vodita zunanji minister Dulles in njegov pomočnik za daljnovzhodne zadeve VValler Rohertson. Prav tako so proti ublažitvi obrambni minister Wil-son in vsi načelniki štabov. Ti zatrjujejo predsedniku, da ZDA ne smejo storiti nobeneg? koraka, »ki bi dvignil mednarodni ugled pekinškemu režimu«.
Proces je torej zelo počasen in negotov. Toda če spet uporabimo pr*mer t vido, vidimo, da je čas pravzaprav na strani Kitajske. Voda bo polagoma le našla pod jezom ali nad jezom prosto pot. In kakor je dejal neki delegat na beograjski svetovni konferenci za energetiko: »Premislite, da meteorologi ne bi hoteli upoštevati vremenskih podatkov, če ti podatki slučajno pridejo iz Kitajske,« tako bodo morda dejali počasi tudi Američani. Toda od besed do dejanj je po navadi zelo dolga pot.
Za večjo samostojnost podfefi
Iz prakso delavskega upravljanja — Kaj predlagajo podjetja lesne stroke
KRATKE IZ RAZNIH STRANI
Kongres delavskih svetov, ki se ja včeraj začel, bo med ostalim načel tudi vprašanje večje materialne pristojnosti v delavskem upravljanju. S tem, ko priznavamo našim proizvajalcem yedno več pravic m pristojnosti, morajo to priznanje spremljati tudi gospodarski predpisi in uredbe. Rastoča zavest naših proizvajalcev terja njihovo večjo udeležbo pri upravljanju materialnih dobrin.
V gospodarskih krogih so vedno poSostejš* pripombe, da bi bilo treba glede amortizacije, obratnih kreditov, skladov za samostojno razpolaganje, deviz-h b sredstev itd. novih, prožnejših uredb. Zlasti občuti to vsa t:.-va induslirija. ki ima zastarel« in dotrajane naprave. V
takem položaju je na primer tudi lesna industrija na Polen j.
akem, ki se bon z mnogim, težavami. 1* njenih vrst je prišlo nekaj pobud »a riširev važnih gospodarskih vprašanj, ki jih na kratko objavljamo.
VEC PROŽNOSTI GLEDE AMORTIZACIJE
Ena takih pobud je, da naj bi v bodoče podjetje samo s svrrim vsakoletnim predračunom porabe sredstev r.a amortizacijo dMočilo odstotke amortizacije s tem, da bi višino ce. lotu* amortizacij* lahko Izkoriščalo ,1Poviran«> po svoji uvidevnosti. Amortizacla naj bi bila predvsem namenjena uvajanju ra.~ionalnej.se in sodobnejše opreme, ki bi dala višjo proiz-
Lepi uspehi Splošnega trgovskega podjetja v Metliki
Hitra postrežba, dobro, kvalitetno blaga, udovoljen kupec — to Je geslo vieh petih poslovalnic Splošnega trgovskega podjetja v Metliki. Priznati Je treba, da so njegovi uslužbenci in osebje zaposleno v trgovinah, to ge-slo tudi uspešno uvedli v žlvljp-nje in se mu vsa zadnja leta niso izneverili.
Podjetje posluje pod svojim sedanjim nazivom ie od leta 1951 ln Ima v svojem sestavu tri spe-rializirant poslovalnice, to je trgovine s tekstilom ln galanterijo, trgovino i železnlno ter knjtgar-
Kako upravljamo 2 socialno zavarovanje
Odstotek zavarovanih Oseb v primerjavi s celokupnim številom prebivalstva je v posameznih občinah kaj različen. Kaze nam razvitost oziroma nerazvitost posameznih področij. Tako je v občini Novo mesto socialno zavarovanih 80,669o oseb napram številu vseh prebivalcev, v Črnomlju znaša ta odstotek 35,14%, v Mokronogu 16,37%, v Trebnjem 12,42%, v Mirni 20,45%, v 2užemberku 10,1%. v Straži-Toplicah 39,32%, v Kostanjevici-Podbtfčju 11,49%, Metliki 24,28%, Semiču 28,33% in v Šentjerneju 10,59% od vsega prebivalstva. V celem okraju je zdravstveno zavarovanih 28.872 oseb. kar znaša od 92.161 prebivalcev 31,8%.V primerjavi s industrijsko razvitimi okraji je ta odstotek zelo nizek. Prav iz tega razloga je razširitev socialnega zavarovanja Še na ostala prebivalce (obrtnike, član« KZ), veliko nujnejša kot v industrijsko razvitih okrajih.
VELIK NAPREDEK ZDRAVSTVENE SLUŽBE
Tako v aovomeških bolnišnicah kot v splošnih ambulantah je zdravstvena službs v našem okraju dosegla v zaanjih letih velik napredek. K njenemu uspešnejšemu in boljšemu delu je socialno zavarovanje prispevalo pomemben delež predvsem z izboljšanjem opreme in z ureditvijo ambulant, kar je dobro vplivalo na zdravljenje zavarovanih in nezavarovanih ljudi v okraju. Finančna politika okrajnega zavoda je stremela za tem, da omogoči čim boljše in čimhitrejše zdravljenje bolnih oseb, da zmanjša razne potne stroške in pošiljanj« zavarovancev na zdravljenje Izven okraja. Odkar to postale splošne ambulant« ln zdravstveni domovi ustanove s samostojnim tinansira-njem, je okrajni zavod prispeval za razno opremo, instrumente in o9talo nad 9,300.000 din (brez podatkov za okraj Črnomelj v letih 1954 in 1955). Splošne ambulant« v Metliki, Šentjerneju ln Žužemberku ter zdravstveni dom v Črnomlju dobijo še UKW aparate, kar bo nov in pomemben pripomoček za nadaljnji razvoj zdravstvene služb«.
GIBANJE ŠTEVILA ZAVAROVANCEV
Povprečno število zavarovancev je bilo v letu 1958 nekaj manjše kot v letu 1955; znašalo je 12.194 os«». Največje je bilo v septembru (12.851), najmanjše p« v marcu (11.572). Lesna industrija v okraju le imel« v novembru 1958 zaposlenih 489 delavcev, tekstilna 682, gozda, stvo 668, gradbeništvo pa 1539.
Nekaj podatkov o starostni dobi zavarovancev: v starosti nad 70 let je bilo lani v okraju zaposlenih še 11 ljudi (8 moških in 3 ženske), od 80—70 let 129 moških in 23 žensk, od 50—o0 let 719 moških in 157 žensk, od 40—50 let 1832 moških in 873 žensk, od 30—40 let 1209 moških in 642 žensk, od 20—30 let 224!) moških in 1645 žensk, v starosti od 14—20 let pa je bilo zaposlenih 369 moških in 201 ženska (podatki brez Črnomlja). Številke tor«j povedo, da imamo največ zaposlenih moških in žensk v starosti med dvajsetim in tridesetim letom. Pokažejo pa nam tudi, da imamo še nekaj zaposlenih ljudi, ki bi zaradi starosti že morali biti upokojeni, precej pa se jih, približuje sta>ostni dobi za upokojitev.
no s papirnico. V ostalih dveh poslovalnicah lahko kupci dobe vso potrebno špecerljo, hkrati pa v eni še tekstil, v drugi pa steklo ln suho robo.
Pri Številnem krogu odjemalcev vzhodne Bele krajine. 2um-berka ln čezkolpske Hrvatske Uživa podjetje trdno zaupanje. Pod %odstvom delavskega sveta In svojega dolgoletnega upravnika tov. Franca Kobeta dosega od leta do leta lepše uspehe, saj Je po izjavah Inšpekcij podjetje vseskozi trgovsko uspešno; v nJem vladata red, pravilno varčevanje, soglasje med uslužbenci in podobne vrline, ki so potrebne podjetju, če se hote pravilno in uspešno razvijat). Danes delajo v podjetju trije uslužbenrl, deset oseb v poslovalnicah, skladiščnik in šofer. Podjetje al Je v zadnjih letih nabavilo nov tovorni avto, «1 kupilo pisalni in računski stroj in vložilo v lokale vrsto Investicij, l-ani Je promet dosegel <m milijonov dinarjev ln ,1e bil tako lptni pl*n prekoračen za 12 odstotkov.
Na žalost pa podjetje vse do danes ie nima svojih lokalov, temveč" so v«l njegovi trgovski prostori v privatnih hišah ln mora za te plačevati blizu 450.oon dinarjev letne najemnine, kar J« seveda zanj močno breme. Oprema v teh lokalih Je po večini dotrajana, zato podjetje želi, d* hI te lokale higiensko in estetsko sodobno opremilo. Tu pa Je težko nalH zadovolllv dogovor med podjetjem in lastniki lokalov, ki bi v tem primeru morali prevzeti nase znatne stroške.
Prav zato si splošno trgovsko podjetje ie vsa zadnja leta prizadeva,  da bi dobilo lastno tr-
V maju ie večji izvoz
Vrednost jugoslovanskega Izvoza j« znašala v maju 8,8, «ni-liia.rd« dinarjev, medtem ko smo lani v tem mesecu izvozili za 8 milijard din. Uvozili sm) Pa v istem mesecu za okoli 18,6 milijard dinarjev.
Uvoz za kmetijstvo
Za uvoz kmetijskega reprodukcijskega materiala, namenjenega kmetijstvu, J« narodna banka odobrila nova devizna sredstva v znesku 2 milijard dinarjev.
govsko hlSo. v ta namen Je lani v zvezi z metliško občino kupilo bivšo garažo Josipa Kambiča in sklenilo, da nad njo nadzida dve nadstropji, Do svojih trgovskih lokalov podjetje s tem sicer še ne bo prtilo, Ker bodo 5e nadalje ostale v pritličju garaže, p*č pa bo dobilo v prvem nadstropju nove, zračne poslovne prostore; v stavbi sami pa bodo poleg tega le tri družinska stanovanja.
Podjetje upa, da se bodo njihovi usliižbenel vselili v rw\ p pisarne le to poletje, ostali prostori pa bodo Izgntovljenl postopoma, kot bodo pač na razpolago denarna sredstva. Hlrer pa bo podjetje mogofe Je prihodnje leto pričelo i7polnlevati tudi drugI d«-l svojega načrta, to Je: poleg sedanje dvonadstropniee ho sezidalo še drugo dvonadstropno stavbo, v kateri bodo v pritličju sodobno npremljenl trgovski lokali, v obeh nadstropjih p* stanovanja  ra   uslužbence podjetja.
Nae>tt so lepi. volla le dobra \n -zato Želimo pptošnpmn trenv-skprnu podjetju, da bi mu uspelo dohiti tudi potrebna denarna sredstva, rln hI te lepe In koristne načrte čimprej uresničilo.
— ar
vodnjo. Zaradi sodelovanja m specializacij« naj bi bilo tud.i omogočeno, da bi dvoj* ali več pod>tij združilo svoja amortizacijska sredstva aato, da bi z rekonstrukcijo obratov ustvarili osnovo za sodelovanj« in specializacijo proizvodnj«.
SKLAD OBRATNIH SREDSTEV
Uredbo o »kladu lastnih obratnih sredstev bi bilo treba dopolniti in popraviti, pri čemer naj bi odpadlo razlikovanje mea osnovnimi in dopolnilnimi krediti. Lesna podjetja ž«lijo, da bi s« ko?f:c;enl obračanja razširil. Dosegla bi namreč rada zadosten obseg zalog »kom*>ivi-alno. zrelega blaga, sposobnega za izvoza. Zaloge le.=a listavcev iz leta v leto katastrofalno padajo, ker podjetja nimajo dovolj obratnih kreditov.
ALI NAJ BO SKLAD ZA SAMOSTOJNO RAZPOLAGANJE RES  VEČNA PASTORKA?
Znano j«, da je sklad za samostojno razpolaganje pri delitvi dohodka na zadnjem mestu. To morda š> ne bi bilo najslabše, če ga ne' bi tudi izrabljali tako, da odštevamo od njega še v«e mogoč« druge izdatke in obveze, da ostane na koncu za »prosto razpolaganj«« reg 1« najmanjši del ali pa tudi 1« delček dobička. O tem je bilo povedanih in napisanih že dovolj resnih in Pikrih besedi. Res pa Je, da so se sredstva sklada za prosto razpolaganje izkoriščala za vse tisto, kar ni bilo sicer kje zajeto v družbenem planu ali v finančnih predpisih. SkLad je tako postal vir za kritje najrazličnejših obvez, fedalje bolj pa se i*o*iha namenu, za katerega je Ml prvotno postavljen. Delavski sveti bi
morali dobiti za samostojno raz_ polaganje te-ga sklada večje pristojnosti. Cas bi pa »tudi že bil, da bi prenehali z administrativnim poseganjem v sklad, ko J« ta že določen.
Sedanjo odštevalno metodo delitve dohodka bi bilo treaa spremeniti po mnenju predstavnikov lesne Industrije LRS v metodo delitve po gospodarskem sorazmerju med dohodkom, družbenimi obvezami In plačnim skladom pvnljetja. Pri t#m bi bilo vseJkakor tireba ugotoviti stopnjo dosežene proizvodnosti in gospodarnosti podjetja. Tako naj bi prišel v rklad za samostojno mazpolagamj* primeren znesek, vreden truda ln dele-ža, ki ga je kolektiv vložil v delo. Za razna jamstva, člamarine, obresti, reikla.rn.no propagando 1n z« vse ostalo, kar zdaj bremeni sklade z.a samostolno raz-pniavariie. n« bt bilo treba izdati manjkajoče predpise odro« ma uredbe.
(Konec prihodnjič)
Izila fe 8. Številka Uradnega vestntka
28. Junija 1957 1« tzila t. Itevtl-ka Uradnega vestntka okraja Novo meste, ki prinaša dvanajst odločb OLO Nove mesto o Izvolitvah novih članov vseh svetov okrajnega ljtidskega odbora. Ob-Javtjeri* J« turi! oriio^ha o Imenovanju upravnih odborov Splošne bolnišnice, Reševalne postaje. Okrajnega higienskega zavoda v Novem mestu in Zdravilišča v Dol. Toplicah. Oblavlien Je skleo OLO Novo mesto o Izvolitvah sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Novem mestu In skl^P o Izvolitvi občssr.lh sodnikov okrož-ne*a gospodarskega »odišča v T.lnbHanl. 0*61«, Hud. odbor fu-Semberk objavila imena Izvolle-nth m .Imenovanih članov svollh sedmih svetov. V 1'stu sta objavil en! tudi bHanct Industrije obutve Novo mesto in Rntošnega trgovin* skega podjetja Metlika.
• Ameriški delegat v razo-rožltvenem pododboru OZN v Londonu Stassen Je obljubil, da ho v kratkem pojasnil vs« podrobnosti ameriškega razorožitvenega načrta. Trenutno Je znano, da Je predlagal znižanje oboroženih sil na dva ln pol milijona mol za ZSSR ln ZDA.
9 zi>a so sklenile, da bodo kmalu umaknile kopenske vojaške sile iz Japonske. To Je v zvezi z načrtom o znatnem skrčenju vojaških obveznosti v tujini.
• V Bagdadu so se končali razgovori med iraškim kraljem Fejsalom ln Jordanskim kraljem Huselnom, ki sta razpravljala o finančni pomoči Jordanu In o drugih .li Jbskih vprašanjih.
• V Bonn Je odpotovala Jugoslovanska trgovinska delegacija, ki se bo tam pogajala o blagovni zamenjavi med JugOslavl.iq In zahodno Nem-i'i|o. Na. pogajanjlll naj bi določili seznam blaga v skupnem znesku 240 milijonov mark. kolikor Jih je dobila Jugoslavija nn rn/jioiago s pogodbo o gospodarskem sodelovanju z Zahodno Netufijo.
• Britanski laburistični voditelj Bevan Je izjavil, da J« sporazum o razorožitvi in Uničenje vseh vodikovih bomb edini način za obvarovanje demokrarije. »Vodikova bomba Je predvsem orožje, s katerim Je treba presenetiti sovražnika — je dejal Bevan. Zato ,v parlaiiieiiTu ne bi mogli razpravljati o morebitni napovedi vojne.«
• Direktor indijskega Inštituta za uporabno kemijo na kalkutskl univerzi Guha Je v nekem govoru na zborovanju znanstvenikom Izjavil, da lahko radioaktivno Izžareva-nje povzroči nove bolezni, proti katerim človeški organizem nI odporen.
• skupina znanih francoskih književnikov Je poslala predsedniku madžarske vlade Radarju poaiv, naj pomllostl madžarska pisatelja Obersovske-ga »n Galvja, ki so Ju nedavno obsodili na smrt. Poziv Je podpisal tudi znameniti slikar pablo Plcasso.
• Pre1«pti mesec so Izdelali v Zahodni NemČlU ll«.B00 motoru in vozil, kar Je največja mesečna proizvodni doslej. Maja so izvoztli v tujin* okrog 50.080 vozil.
Mokronog ob svof em prazni
V ponedeljek 1. julija praznuje občim Mokronog četrtič svoj praznik. Kakor prejšnja leta, tako s« tudi letos ie dalj časa pripravljajo vse organizacije, društva, ustanove ln podjetja skupno z vsem prebivalstvom, da bodo čim dostojne je proslavili -ta dan. Ta praznik ni le ■lemim na dan. ko so partizani zmagovito vkorakali v Motoro-nog mimo utrdb nadmočnega italijanskega sovražnika, potem, ko so mu prizadejali težke Izgube, marveč se na ta dan s ponosom spominjamo *udi globoke politične zavesti Mokrono, žanov, ki so množično odhajali med aktivne borce in politiCn*4 delavce NOB. Se več! ObčinsKt praznik nam odpira zgodovin-
l,e pita ni živina lahko doseže v iivozu ln na domačem trgu primerno ceno. V r»it.iHščii ZTP na Pogancih pri Novem mestu —...      dosegajo pri tem delu zelo lepe uspeh«.  , ■......-s.
sko knjlio političnih % vojaških borb za osvobojenje, n« drugi strani pa priča o rezultatih vseh naporov za izgradnjo socializma.
S posebnim ponosom ugotavljamo, da i« večina prebivalstva že leta 1G41 spoznala, kje j« njihovo mesto. Osvobodilna fmnta je pričela neutegoma delati. Mokronog j« dobil takoj zvezo s takratnimi voditelji narodnoosvobodilnega boja. PreKo Mokronoga so potekal« razne pOliltlSlMi in vojaške zvez«. Tu so bili zelo pomembni sestanki, kakor n. pr. pri Sandiju Ma7c-nu, v Strelmvj 7id.anici na Priči in drugod. V Coftovi vili je bila pozneie ustanovljena XII. brigada. Osvobodilna fronta j« kmalu razpredla svoje organizacijsko delo na bližnjo in d«U_ no okolico Mokronoga. Okupator se kmalu ni čutil nikjer več vairmega. Na vseh seVaneh in kraTh so aa pojavljale razn® sabotaže. Temu ho se pridružili še vnadi partizanov Im odhaJuni* Ijudptv« v NOV. Ra^besneli okupator je tiral najzavednej.s« v zapore. Internacije in v smrt. Ljudstvo pa je verovalo v zmago rjiravice, ki je bil« v tej neenaki borbi na strani narodnoosvobodilnega bola. Zaito sp ob občinskem prazniku upravičeno spominjamo vHlke DTUnravlJ«-noefri, velikih del. vzt^sinosti 1n velike vere, skratka vse«, fcar nam ie prineslo tako veličastno Tnaeo. Ob teh mislih čestitamo vsemu prebivalstvu občine. n»«edvsi*m pa vse>m političnim delavcem in borcem.
Nič manjša zavest se Je pokazala po osvobojenju. V težkih
časih obnove j* mokrono-ško sistematično delati z« dvig kme. ljudstvo največ s prostovoljni- tijstva. V ita namen je v zadnjih mi deli odpravljalo krut« sledo- letih posvetila vso pozornost iz-
ve vojne. Z združenimi močmi so si postavili lep zadružni dom, v katerem s« danes nemoteno Jn pod ugodnimi -pogoji razvila kulturno in politično delo. Občina sA j« vsa ta leta prizadeva, 1*. ' da »i pribori kakršno koli Industrijo, dia bi a tem okrepil, svoj« gospodarstvo. Toda spričo razmer, ki tega niso dopuščate, «e J« intenzivneje ukvarjala i us&anavljanjem im razši:rirvij0 domačih podjetij. Ker pa je ob, čina tipično agrarnega značaj,, je kmalu spoznala, da je trebj vložiti vse a»t« v to panogo gospodarstva. Z»t<» je v povezav, s km«tijakimi zadrugami pričela
obfaževanju mladih kmetijcev. Razen tega je pomagala kmetijskim zadrugam pri učvrstitvi in boljši organizaciji pospeševalnih odsekov, ki so prav v zadnjih dveh letih pokazali ie zelo zavidljiv« uspehe.
V zadnjem času se pripravlja še lepo presenečenje-, obrat telekomunikacij, ki bi zapoelll okrog 100 delavcev. S to rešiitvi. jo bi nad vse razveselili ne la tržan«, marveč tudi okoličlnei saj bi se s takim obratom razgibalo življenje v Mokronogu, gospodarstvo pa bi s tem dobilo tudi lepše možnosti razvoja.
V.V.
Predrznost in nasilnost
Kot ponavadi sta bil! tUdI 1«. Junija dopoldne čakalnici v novomeškem zdravstvenem domu Pre-cr| polni. Ljudje »o disciplinirano čakaM, da pridejo na vrsto k zdravnikom.
Tt dan Je bil nekak rerkve.i! praznik. Po končanem verskem opravilu v fiančlškanskl rerKvl $<> Je namr-»r napotilo ir rerkve v Zdravslver.t doni izredno veliko število »bolnikov«, v čakalnici imo si mislili, da so pač bili v cerltvi, da dobe duševno, sedaj pa horio pri zdravniku poiskali še telesno zdravje.
Toda kazno Je bilo, da duševna hrana nI dobro vplivala na te bolnike. Komaj so prišli v Čakalnico, so hoteli priti takoj k j.(1r;i vnlku, čeprav j<- b'lo pred n)lmt precej laklti, ki -o ')||| naročeni. Postali so tako predrzni, da so skupinsko nasilno vAirall v ordlnacijske sobe zdravnlhav In Jih  motili  pri napornem delu.
Kam »e Jim Je t?ikn mndMo? Kam drugam kot aa praznovanje
cerkvenega praznika? Obisk v ambulanti Jim Je služil ta izgovor, da »o lahko izostali od dela in praznovali, medtem ko so drugi v podjetju delali tudi zanje.
To nI samo neiskrenost, to J« tudi Izkoriščanje naše široke socialne zaknnodale 1n družbenih sredstev. Vsak izostanek od dela pomeni toliko in toliko manj dobrin, toliko in toliko manj prispevka v družbena sklade, zato bi se morali proti takim neupravičenim izostankom prav vsi boriti! Rn/en tega pa je treba najstrože obsoditi nasilstvo takih ljudi v čakalnici, s katerim so motili redno In skrajno naporno delo zdravnikov. Sindikalne organizacije In vodstva podjetij bi morala takim posameznikom posvečati, več pažnje. Očividci
0qlnšu|te v domaČem listu, kf ga prebere vsak teden nad 45.000 ljudi 1 .
6tw. 36 (380)
»DOLENJSKI LIST«
Stran I
Dr, Božo Oblak:
v Novem mesta
se slabša
KRKA
Pogled na sipine kremenčevega peska ob. iztoku kanala pralnice »Kremen« v Krko. Dobro vidimo, da segajo usedline skoraj do ene tretjine Krke in da je njihov nivo celo nad Krko ob bregu. Primer nedopustnega Izpusta odplak. Po zatrditvi podjetja se odplavi v Krko na dan do 20 ton peska.
Nekdaj lepa temnozelena, od pesnikov opevana romantična Krka v Novem mestu se močno ispremimja. Kdor je poznat to reko pred vojno in jo opazuje eedaij, bo kmalu ugotovil razliko, ki Krki in mestu ni v okras. Se več. V Krki se sedaj skrivajo nevarnosti, ki groze uničiti to lepo dolenjsko reko. da bo čez kako desetletje postala umazana, smrdljiva mlakuia. ki bo zdravju neva»rna, ,n* glede na to, da ne bo v okras dolenj-iki metropoli, pač pa v njeno Ikodo.
Mesto se Je po osvoboditvi razširilo, industrializiralo ;n res postalo pravo dolenjsko središče. Nove obrti in večje gospodarske organizacije so se naee-iile ob Krki ali pa ne daleč stran. Vse te pa pošiljajo v Krke svoje odplake, ki so daleč presegle količino mestne kanalizacije, k! s« v reko izliva ž> ves čas, kar obstoji. Nihče od investitorjev pa nI pomislil, če Krka rea tudi prenese vse, kur mora sedaj v nj0 in potrpežljiva rek* se je od kraja vedno bolj opirala, sedaj pa grozi, da bo docela spremenila svoj značaj. Vsega je že preveč ln Krka se ne bo več mogla upreti.
Oddelek za komunalno higieno Okrajnega higienskega zavoda je leto dni proučeval to stanje, dvakrat tedensko jemal po 4 vzorce reke. m analiziral vodo, da je dobil rezultat«, ki so ne. verjetno porazni. Opazovanja reke in njeno spreminjanje v enem letu z analizami vred je dalo poseben elaborat, ki so "ga dobili vsi odločilni Mmltelji. Iz tega elaborata povzemam nekatere najvažnejše rezultate ln opazovanja.
V TEM TEDNU NABIRAMO
Cret • Polke (400 din), bezga osutega (200 din), rdeče deteljice (100 din), lipe (220 din), rmana s peci ji (50 din), kamilic« samo cele glavice (240 din).
List ozkolis*nega trpotca (80 din), breze (22 din), melise (150 din), hribske rese brez pecljev (500 din), pelina (70 din), gozdne jagode (110 dm), smarnjce (120 din), slezemovec (200 din).
Rastlino ptičje kaše (200 din), gladišnika (40 din), jetičnika O20 din), ženiklja (140 din), materine dušice (43 dm), krvavega mlečka (100 din).
Lubje Češminovih korenin d20 din. krhlike (60 din).
Korenine bal drljama (260 din*, ieniklja (250 din), Smernice (300 din), gladeža (58 din), regrata (111 din), habata (40 dim).
Sem« jesenskega podleska (300 din).
Suhe borovnice (500 dim). Obvesitilo! Pohitite z nabiranjem brezovega listal
1. V Krko se na področju mesta izliva 22 \-ečjih kanalov, za katere večinoma ni načrtov, so brez rešetk ob svojem izlivu in večinoma mole v Krko nad gladino. Prava sramota pa Je kanal pod bivšim Seidlovim mlinom, ki se izliva najprej prosto po bregu, dola mlakužo, smrdi in je pristopen vsakomur. Tako stanje je za razširjanje. nalezljivih bolezni naravnost idealno. .
2. Odpadne vode podjetij In mlekarne, Novoteksa, Kremena, bolnišnice, rne'tne klavnice in Novolesa, se iztekajo v Krko prosto, breiz čistilnih naprav. Ce pa so te naprave, kakor pri No-voteksu. So pomanjkljive, Edino čistilna naprava za bolnišnico v KandLji je primerna. Te odpadne vode vsebujejo kisline in lužine, kremenčev pesek, bakterije, milnico in podobno, kar vse učinkuje na živijemje v Krki ter mor« povzročati nevarna obolenja tudi za ljudi. Zaradi odplak se spreminja najdrobnejše življenje v reki, to Je plankton, ki že kaže premik k mezosaprobijam, kar je znak slabe vode.
3. Število bakterij v Krki presega normo tako, da Je Krka v našem mestu v tem pogledu mmogo slabša, kakor Sava pri
Zagrepu aH Beogradu. Čeprav vemo, da sta ti dve reki močno okuženi s klicami.
4. Kolititer, ki je znak ugotavljanja dobre oziroma slabe vode, je mnogo slabši od dopustna norme. Krka je torej močno onesnažena reka.
5. Duh Krke, bolje rečeno smrad, je v poletnih mesecih močno ^a^ma^•en zaradi vpliva kemikalij in gnitja.
6. Barva Krke ni naravna, pač Pa je spremenjena zaradi od-piak tekstilne tovarne, klavnice in mlekarne.
7. Krka je kalna ob vsem desnem bregu daleč navzdol in sicer stalno zaradi odplak kremenčeve pralnice.
g. Usedline kremenčevega peska je bulo najti ob vsem desnem bregu ceio 4,5 km daleč Ne glede na t0 pa kremenčev pesek pod pralnico ustvarja plitvine, zajezuje Krko ter spreminja njen tok.
9. Krka postaja kisla, nam« t o da bi bila nevtralna in je v tem pogledu slabša od drugih Jugoslovanskih rek, za katere Imamo podatke.
10. Vodostaj) Krke se zaradi Jezu, ki ga nihče ne popravlja, v zadostni meri, stalno niža, tako da se bo kmalu še tista kanalizacija, fci je pod gladino, iztekala v Krko nad njo.
Zgornji zaključki kažejo, da se stanje Krke slabša ln s« ho v bodočnosti še bolj, če pogoji, kakršni »o sedaj, ostanejo. Kaka se bo do kraja pokvarila ln bo a svojim nizkim vodostajem, počasnim tokom, razkrajanjem poginjenega živalstva ln uničenega rastlinstva ter gnitjem vanjo pritekajočih snovi nevarna za zdravje prebivalstva. Njena samoočiščevailna moč že pada.
Da bo Skoda velika tudi zaradi nazadovanja turizma, m ribištva, menda ni potrebno omenjati. Vpliv »premenienega toka na Loki spravija v počasno nevarnost športne naprave zaradi iz-podjedanja brega. Usoda kopališča in kopanja v Krki bo kmalu problematična, ker bo treba prepovedati kopanje v Krki zaradi nevarnosti za zdravje.
Dolžnost odločilnih čimiteljev in oblastnih organov Je, da resno prouč* ta preblem in omogočijo sanacijo sedanjega stanja ter očiščenje Krka do ene m*re, kot je biia pred industrijo. Šele ko bo Krka ustrezala vsem mednarodnim predpisom za tekoče vode v higienskem in vodnogospodarskem oziru. bo spet dobila svojo samoočiščevalno moč te.r služila prebivalstvu za to,
Slabo vzdrževani Seidlov jez na Krki. Linija jezu je vijugasta, v njem so razpoke, tako da teče voda skoz in le deloma čez njega. Ob desnem bregu je nekaj metrov jezu ie skoraj porušenih. (Fnto: dr. Božo Oblak)
100.000 parov čevljev več
Za nad 100.000 parov obutve
bodo povečali IMno proizvodnjo v Industriji obutve Novo mesto. Toliko povečanje bodo podjetju omogočile Hnvesticije, ki jih je sedaj dobilo prvič od nastanka , d'ailje. Porabili jih bodo za nakup strojev in za nadzidavo enega nadstropja nad seda-njiimi  delavnicami. - •
Industrija obutve Novo mes«*o je znano podjele, ki je zraslo z lastnimi silami iz majhnega obrtnega obrata v industrijsko podjetje, ki Eaposluje že nad 200 delavcev in delavk ter še vedno raste, Lani so v podjetju izdelali nad 77.000 parov čevljev za domači in tuji trg. Ze drugo leito računajo, da bodo proizvodnjo dvignili na 1B0.000 parov. Zlasti bodo povečali izd«-lavo otroških čevljev, eaj prav teh na trgu najbolj primanjkuje
Do sedaj podjetje ni dobilo nobenih družbeniih sredstev za razvoj. S solidnimi izdelki 'ln poslovanjem si je osvojilo tirg in zato ima vedno več naročil, kot jah more izpolniti. Del na-
Sejera embalaže
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo v soboto 29. junija odprli II. mednarodni se-jem embalaže.
roM odstopa tudi ostalim podjetjem v okraju, Ima pa svoji delavnici še v Skoetanu in Šentjerneju. Pravkar so odprernili prvo naročilo gojzerjev iz črne-gia usnja v ZDA. Medtem so dobili naročilo za podobno obutev iz Zapadne Nemčije, na Poljsko pa so, ravno ob našem obisku odpremljatll večjo količino obutve. Inozemski in domači kupci so z Izdelki industrije obutve nadvse zadovoljni. Kupec iz, ZDA Je imel edino pripombo, da so podplati čevljev kar premočni. Prvim naročilom vedno slede nova in tako ima podjetje vedno dovolj odjemalcev za tvoje izdelke. Z izvozom izdelkov so že lebos ustvarili nad 40.000 dolarjev deviz.
Okrajna In republiška revizijska komlsiija za pregled načrtov in upravičenost do Lnvestioljskih kreditov sta odobrili podjetju posojilo 15 milijonov din za povečanje proizvodnje, to je za nakup strojev. S temi b.odo povečali proizvodnjo in znižali proizvodne stroške. Za nadzidavo delavnice je podijetrje dobilo 5 miiilijonov din posojila Iz okrajnega investicijskega skla-
da. Tako > bodo lahko povečali Število zaposlenih na 250 ljudi.
V industriji obutve preseneča to, da vso administrativno delo podjetja opravijo le tri moči. In vendar je knjigovodstvo na tekočem in nilmajo nobenega zastoja v administraciji. Vsa dela imajo normirana 4% vsak mesec je treba posebej obračunati norme in potrošnjo materiala. Tudi to opravijo administrativni -uslužbenci. Podjetje je tudi eno redkih, kd nima prevoznega sredstva. Za vse prevozne usluge so odivismi od drugih podjetij. Ker dmajo delavntice tudi izven Novega mesta ln možnost, da bi delavnice še povečali, odnosno ustanovili nove, bi prevozno sredstvo še toliko bošj potrebovali.
KolekUv je prepričan, da bo s tema prvimi krediti, ki jih je dobil v času desetletnega obstoja podjetja, še izboljšal kakovost im izbiro izdelkov ter znižal cene. Za več kot 100 odstotkov povečana proizvodnja dokazuje koristnost tah investicij. Skoda, d« jih podjetje ni dobilo že prej, saj bi od tega imelo korist celotno gospodarstvo.
Na bomo to dosegli, bo potrebno napravit, marsikaj, kar se je do sedaj zanemarjalo. Navajam nekaj predlogov:
1. Predvsem je nuino treba proučiti kanalizacijsko mrežo iia napraviti ustrezne načrte. Ca že ni mogoče takoj urediti nekaj centralnih kanalov, ie vsaj sedanje kanale treba podaljšati pod gladino, jih opremiti z mrežami in zaščititi.
2. Tekstilna tovarna bo morala zgraditi večjo in zadostno Čislamo napravo, če pa se bo postavila tudi pralnica volne, še eno.
3. Pralnica kremenčevega peska ne spada v mesto in jo je treba čimprej preseliti drugam. Tam pa, kjer bo, bo nujno treba zgraditi ustrezne aedimenta-cijske bazene. Ves kremenčev pesek, ki je sedaj v Krki nasproti kopalifiča, je treba iz Krke odstraniti.
4. Klavnica in mlekarna zgradita lahko skupno čistilno napravo, ki se ji more pridružiti tudi kakšno sosednje večje podjetje.
5. Bolnišnica mora zgraditi čistilno napravo za kirurški in ginekološkc-porodnišk; oddelek, ker je sedanje stanje nedopustno.
6. Vsaka nova industrija aH večje podjetje, ki ima industrijske odplake, si mora v investicijskem načrtu zagotoviti sredstva za čistilno napravo, ker ai-cer njene Izgraditve in obratovanje ne bo mogoče odobriti.
7. Popraviti je potrebno oba jezova v mestu, predvsem pa prvi, da ohranimo normalni vodostaj Krke v mestu.
Ponovno opozarjamo, da je sedanje »tanje Krke ie zelo slabo ln da so potrebni obsežni ukrepi čimprej. Ce bomo sedaj priložnost opustili ln ukrepali prepozno, bodo Investicije na-rastle v nevarno velikost ln bo vprašanje, kaj bo še mogoče storiti. Pred nami je velika odgovornost za zdravje sedaj dora-sčajoče mladine, za razvoj m*-ata v turističnem smislu in za naše gospodarstvo. Samo zdrava, čista in lepa Krka bo prinesla našemu mestu ponovno tisto zasanjamo lic«, ki Je generacijam na*ih literatov vodilo pero, da so ga ovekovečMi v leposlovju. Samo taka Krka bo prinesla poživitev našemu turi rm u, od katerega si obetamo dobršen dei dohodkov. Prav go-tovo pa je, da je naša najvažnejša naloga očuvat) zdravje nfliih ljudi in preprečiti vsako nepotrebno obolenje, še toliko bolj pa epidemijo te ali one nalezljive bolezni.
Dolenjski fantje pozdravljajo
Svoje starše, znance ln prijatelje pozdravljajo dolenjski /antje-vojaki, naročniki našega lista: Avgust Šivak, Peter Durjava, Ivan Turk, Mirko MuhiČ, Karel Lužar, Alojz Šiško iz Zagreba; Stane- VlaHo« vič, Edvard Gnldovec, Anton Franko, Tomaž Grandovec, Rudi Perko, Anton Vid mar, Jože BoHč, Franc Jožef, Franc Prpar, Karol Turk iz Ćuprije; Gorenc Stane Iz Pule; Titovi gardisti lz Zagreba: Jože Kocjan, Slavko Lozar, Dušan Vid-njevič, Jože Muc, Bruno Bukovec ln Jurij Golež; Surla Ivan, Vinko Zupančič, Anton
^    Živilski trg v Novem mestu
V ponedeljek, 24, junija, je hi/l novomeški živilski trg dobro založen. Cene: jajca 14 dinarjev, grah 50 dinarjev kilogram, jagode 140 dinarjev liter, borovnice 70 dinarjev liter, orehi 130 dinarjev »firkl«, koruza 50 dinarjev liter. Precej je bilo tudi raznih rož in semen.
Volnenih izdelkov je bilo tokrat manj; verjetno zaradi vro&ine, lončenih pa več.
Meso: govedina 240 dinarjev, teletina 280 dinarjev, svi-nina 350 dinarjev kilogram.
26. junija je bilo pripeljanih na sejmišče v Novem mestu 624 praš'ičev v starosti od 6 tednov do 6 mesecev. Prodali so jih le 449. Cena prašičem od 6 do 10 tednov 2.500 do 4.500 dinarjev, od 3 do 6 mesecev od 5.000 do 11 000 dinarjev Povprečna cena je bila 3 do 4 tisoč dinarjev.
Šinigoj iz Novega Sada; Frane
KoŠčak, Franc Metelko, Frane Fabjan, Milan Kočevar, Alojz >lnđrejčič iz Sremske Mitrovi-ce; Jože Judež, Jože Kaplan, Jože Kotnik, Jože Ramovš, Jože Gazvoda in Julij Blatnik iz Varaždina; Anton Pavlic, Mirko Gornik in Friderik Pene Iz Zemuna, Jože Kovač in Viktor Kren lz Kraljeva; Toni Jane, Ivan Vidic, Jože Zupančič, Tone Mišma«", Franc Tekavčid in Milan Zore Is Užlčke Požege; Jože Pavlin % Visa, Stanko Pugelj, Jote Mu-šič, Stanko Brezar, Albert Bokal, Niko 2unič, Franc Zupančič, Martin Jančar, Ivan Križ-fttan, Kočevar Vlado lz Poža-revca; 4I0J2 Perpar in Alojz Ilar iz Ćuprije; Anion Gr>~. gorčic, Ivan Mikllč, Janez Puš, Alojz Kvas ln Franc Novak Iz Pančeva, Albin Zamida in Jože Jenškovec h Mostara, Ske-delj Jož« iz Velikega Drvenika; Mrgoie Janez, Stane Makse, Gustel Kolenc, Franc Bartol} ln France Blatnik lz Pule
Dodatek upokojencem
Zvezal izvršni sveit Je izda; od.lok o dodelitvi drugega enkratnega dodatka za leto 1057. ki ga bodo dobili vsi uživalci pokojnin in invalidnin. Dodatek bo izplačan uživalcem pokojnin in invalidnin., ki jim j« m»1 znana ali p3 j^m bo priznana pravica do pokojnine o*- invnllo-ni,|ie ».a julij 1957. Dodatek r.na-sa 50% mesečne zakonite P^ koinine oz. Invalidnine za julij 1957. izplačan pa mora biti najpozneje do takrat, ko bo upravičencem izplačana pokojnma oz. invalidnina za avgust 1957.
40 let Oktobra
Koledar najvažnejših dogodkov, ki kažejo razvoj in zmago oktobrske revolucije 1. 1917 v Rusiji
11. marca: Izbrvh februarsko-marčeve revolucije, ki je bila po svoji vsebini boržuaznn-demakratič-na. Politična stavka delavcev Petrograda, ki se je začela 3. marca v Putilovski totnrni, se je v nekaj dneh razširila na vsa podjetja. Spremljale so jo ulične demonstracije. Revolucionarno gibanje je prodrlo v vojašnice. Gibanje ljudstva je 2ačelo preraščati v oboroženo vstajo proti carskemu režimu in vojni.
12. marca: Padec carske vlade. Car se skrije pred ljudstvom. Ustanovljen je Petrograjski sovjet delavskih ln vojaških, odposlancev.
15. marca: V Petrogradu sestavljena nova. Začasna vlada. Vlado tvorijo knez Lvov, milijonarji Miljukov in Gučkov in drugi predstavniki kapitalistov in veleposestnikov.
20. marca: Lenin piše prvo pismo iz znamenitih slojih, »Pisem od daleč«, v katerem daje analizo prve etape revolucije. Vseh pisem je v dobi do S. aprila napisal pet.
16. aprila: Lenin se iz Švice vrača v Rusijo. Pozno zvečer se je pripeljat v Petrograd, kjer so ga delavci, vojaki ln mornarji t navdušenjem pozdravljali. Na trgu pred kolodvorom je Lenin z ©klopnega avtomobila govoril množici in pozval revolucionarni proleta-riat in armado k boju za zmago socialistične revolucije .
17. aprila: V Petrogradu je bilo zborovanje boljše-vilkih udeležencev Vseruskega posvetovanja sovjetov, delavskih in vojaških delegatov. Na zborovanju je Lenin imel referat o vojni in revoluciji, ki je 2nan pod imenom aprilskih tez. »Posebnost situacije v Rusiji — pravi Lenin v tezah — obstoji v tem, da se vrši prehod od prve etape revolucije, ki je dala oblast buržoaziji, in sicer zaradi nezadostne zavednosti in organiziranosti proletariata, k drugi njeni etapi, ki mora izročiti oblast v roke proletariata in revnejših kmečkih slojev.« Namesto parlamentarne republike je Lenin predlagal ustvaritev republike sovjetov. V tezah zastopa stališče, da je treba organizirati novo revolucionarno internacionalo.
1. maja,: V skladu s protiljudsko politiko Začasne vlade je njen 2unanji minister Miljukov poslal zaveznikom v vojni noto, v kateri govori »o stremljenju vsega ljudstva, da se nadaljuje svetovna vojna do odločilne zmage ln o nameri Začasne vlade, izpolnjevati v celoti vse obveznosti, ki so bile sprejete do naših zaveznikov.*
Od 3. do 4. maja: Več kot 100.000 delavcev in vojakov Petrograda je na ulicah demonstriralo proti »noti Miljukova* ped gesli: »Dol z vojno«, »Objavite tajne pogodbe«, »Vso oblast sovjetom«. Demonstracija je bila na poziv Centralnega komiteja boljševiške partije.
Od 7. do 12. maja: Sedma vserusk« konferenca partije boljševikov. Sto triintrideset delegatov zastopa 80.000 članov. Platforma Lenina sprejeta. Izvoljen nov Centralni komite.
15. maja: Iz začasne vlade sta pod pritiskom množic morala izstopiti najvidnejša zastopnika ruske buržoazije Miljukov in Gučkov. Sestavljena je bila prva koalicijska vlada tz, zastopnikov meščanskih strank ln manjševikov ter eserov. Manjševiški ministri — Skobelov in Ceretelt, eserovski — Cemov, Kerenski ln drugi. Menjševiki in eseri podpirajo protirevolucijo.
Od 12. do 16. Jjuniia: Petrograjska konferenca tovarniških komitejev. Tri Četrtine delegatov so sledile boljševikom in njihovemu geslu: »Vso oblast sovjetom.«
Proračun občine Novo mesto
162,683.000 din dohodkov in izifatkov
Stavba Industrije obutve v Novem mestu
Na ia. redni seji Je- novomeSkl obClnskl ljudski odbor 21. Junija 1957 odobril porofilo o zaključnem računu ta leto 1956, sprejel družbeni načrt ln proračun za tekoče leto ln rešil več upravnih zadev.
Lanski proračunski dohodki ln izdatki so bili doseženi v vlslnl 107 milijonov, druzhenl načrt Je  predvideval 119 milijonov nadev dohodkov ln Izdatkov.
Družbeni načrt občine predvideva znatno povečanje proizvodnje, zlasti v tndustriji, ter porast narodnega dohodka ta |i odstotkov ali 121.675 dinarjev na prebivalca. Lani je bil dosežen s 107.084 dinarji ns prebivale*.
Za gTadnJo odnosno obnovo vodovodov bo letos na razpolago 20 milijonov dinarjev, od tega 17 milijonov iz republiškega sklada. Teh 17 milijonov Je namensko določenih za novomeški vodovod. Zgradili bodo vec.il zbiralnik na Težki vodi, kupili rezervni pogonski stroj za črpalko v Stopicali ln nadaljevali z napeljavo vodovoda proti Ločni. Ostali 3 milijoni so namenjeni ca vodovod v Smarjetl ter za ureditev preskrbe t vodo Velikega Kala, Šentjurja in Suhadola. Za elektrifikacijo je letos določenih 13 milijonov dinarjev. V občini Je Se 35 vasi ln naselij brez s elektrike. Dobro tretjino teh bo dobilo elektriko letos, ostali pridejo na vrsto prihodnje leto.
Stanovanjski sklad bo znalal letos okoli 90 milijonov dinarjev. Z nJim bo letos dograjenih is stanovanj. Zasebniki bodo dogradili najmanj 15 stanovanj, prav tako gTade podjetja in ustanava vec stanovanjskih hls. Investicijski sklad občine znaša 20,~?on.nno dinarjev. Porabljen bo za povečanje proizvodnje. Cestni sklad »naš* 1,400.000 din In bo v celoti imraiiljen ta popravila In vzdrževanja občinskih cest.
Letošnji proračun dohodkov In Izdatkov Je predviden v vitini !fi2.«».1.000 din. GLAVNI IZDATKI V PRORAČUNU SO: za državno upravo 3S.2iMi.ooo din, za kulturo In prnsveto 6«,93O-.00O din, za zdravstvo ln socialno varstvo 13 mlll-
Mnrmor v Nerajcu pri Dragatuiu
Ob časti blizu Nerajcg pri Dra-datušu so odkrili marmor, ki ga j*, podjetje Kremen it Novegj mesta ž« začelo odkrivati. Dela uspešno napredujejo. Strokovnjaki trdijo, da j« ma'rmor zelo dober. Prva dela so bila zeio uspešna, sa! so odkrite zaloge marmorja zelo strnjene. Računajo, da bodo tu nakopali še precej zelo dobrega marmorja.
pn
ln
Jonov dinarjev, ca idravstveno n nto ln plačilo zdravljenja siromašnih 14,900.000 din. Določena so znatna sredstva za dotacije finančno samostojnim zavodom In podpore družbenim organizacijam, sa atlpendije, komunalna dela, vzdrževanje parkov, nasadov ln poti ter za Številne druge Ltdatke. Za pokritje Izgube irgovlna v Mirni peči Je določenih iOO.ooo dinarjev.
v sklada « predpisi viSJih organov Je občinski ljudski odbor sprejel ukrepe za redne proračunske dohodke. Novost Je pav-lalna družbena obremenitev vseh obrtnih, gostinskih in turističnih lodjetij. Izjema sta le Mizarstvo •Krojač«, to Je največji podjetji, ki bosta %* naprej obračunavali dohodek po knjigovodskem izkazu. Določene »o tudi različne stopnje ta plačevanja amortizacije ln obresti na osnovna sredstva.
V razpravi so odborniki opozarjali na razna nujna Romonalnt deli, kot 'so: preskrba z voda, elektrifikacija, popravila potov, gradnja novih poti ln pod. Neka-tera dela so bila predvidena Že lani, pa jih zaradi pomanjkanja denarja nI bilo mogoče Izvrittl. ta pridejo sedaj najprej na vrsto. Svet za gospodarstvo Je lidelal podroben načrt za vse komunalne gradnje, o čemer se je pogovoril tudi s prebivalci. Od njihovega sodelovanja in pomoči Je odvisno, koliko bo napravljeno z razpoložljivimi sredstvi.
Dr. V a 11 e r KruHci
Kaj morajo starši vedeti o zobovju svojih otrok
atarbstl dodajati vitamin D v obliki ribjega olja. Vaak dan opažam« namreč primere rahi-tisa na zobovju,' medtem ko or-
pa morda tudi trije zobje neka* ko v iatem času, ko j« otrok 0'boleil za kakšno otroško bolez, nijo. Dalj« vemo, da Je večina
ganlzam sam n* kaže nikakršnih otrok v zimskih mesecih prehla.
Zaradi lažj«8* razumevanja in pa zaradi vzgojnega pomena mojega članka sem se namenil, da obdelam nekoliko najbolj perečih problemov, ki Jih vsak dan sirečujemo v odnosih med atarii in otroki ter med zobozdravnikom.
Rast ln razvoj zob, Otrokovo zobovje «e prične razvijati že v 16. tednu nosečnosti in ae razvila ves čas vzporedno z otrokovim razvojem in njegovo rastjo. Jasno je. da prehranbene motnje matere med nosečnostjo močno vplivajo na razvoj mlečnega zobovja. Kajti mlečno zobovje kakor tudi stalno zobovje, katerega razvoj se začne tnkoj po otrokovem rojstvu, potrebuje mnogo mineralnih snovi (kal-fija, magnezija, fosfora), beljakovin, tolšč, vitaminov. Ce zaradi nepravilne aH pomanjkljive prehrane matere otrokov organizem ne eprejema vseh po-
trebnih anevi, s« akleninska tih življenja obsodi otrokovo plast slabo kalcificira (poapne- stalno zobovje na uničenje zini) in je tako mlečno zobovja v radi zobne gnilobe. Najpravil-avojl atrukturi manj vredno, nejsa in naj naravne j Ša otrokova zato ga prav lahko in tudi kma- prehrana v prvih mesecih živ-lu napade zobna gniloba. Seve- ljenja je materino mleko. To da pa ni važna prehrana s«mo vsebuje vse snovi, ki jih potre. m«d nosečnostjo, ko se mlečno buje organizem pri izgradnji zobovje razvija, temveč je ppe- kostnega sistema in zobovja. Ni hrana matere ln seveda tudi ga danes hranila, ki bi moglo otroka  važna  tudi  med doje- nadomestiti materino mleko. Ko
znakov rahitisa. Ne glede na to, da so taki rahitični zobj* estetsko poma'nlkljivi, je mnogokrat tudi sklenina v svoji strukturi pomanjkljivo zgrajena in take zobe mnogo prej napade kairi-ozni proces kakor zdrava.
iena. da kašlja ali da ima vnete bronhije. V poletnih mesecih pa opažamo pri otrocih drisko-Če ob tem času izraste mlečni sob, seveda t« ni kriv, da ima otrok bronhitido ali drisko. Na sploino   $e   med iasraščanjem
Kar se tiče rasti zobovja ml- mlečnega zobovja poveča saliva-
sbm. da je vsem materam zna- cija pri otroku, to se pravi žle-
no, kako in kdaj mlečno zobov, ze »linavke produclrajo mnogo
je  ieiraste, zjato naj  prav  na več sline kot sicer. Seveda lah-
kratko povem, da prične izraJča. ko otrok preveliko količino sli-
nje mlečnega zobovja v 6, me- ne požre in" si pri tem pokvari
nJem, kajti razvoj stailnejra zobovja se prične kmalu po porodu Ce torej obroku ne dajemo pravilne hirane, bodisi da ga umetno hranimo ali pa da ga hranimo nSsplošno nepravilno, se bodo pojavile pomanjkljivosti na otrokovem stalnem zobovju. Tudi 'v tej dobi mora otrokova hrana vsebovati mineralne snovi, tolšče, beljakovine ln vitamine, kajti manj vredna kalclflkacijia sklenlnske plasti zaradi nepravilna prehrane lahko ie ob rojstvu in v prvih le-
pričnemo otroku polagoma dodajati še drugo hrano, ne smemo posnemati tistih mater, ki dajejo otroku pasirano in tako mehko hrano, da otrok, ki so umi v tem času že zirasli zobje, sploh ne rabi zob v tisti namin, za katerega jih ima — namreč z,a žvečenje hrane.
Zobje morajo opravljati funkcijo, za katero so namenjeni, to se pravi, otrok se mora privadil, da hrano žveči u uporablja v_ ta namen zobe. Seveda pa je zelo priporočljivo ž« v tej
seru in «e konča nekako v polovici 3. leta starosti.
Htntnje pri Izraičsnju zob. Na splošno matere menijo, da spremlja rast vsakega mlečnega zoba obolenle celotnega otroko-v<"i?a organizma. To seveda ne diržj. Res i* sicer, da srečujemo pri nekaterih nekoliko bofli r-IMiž"« ♦•-»fina jreetl otrokovih njem mlečnega zobovja rahle mi'n'p v sploftnepi otrokovem nm^iiMu Bb, \f, tudt da nade približno tretjina vseh otrokovih niča in povzroči Infekcijo. Med obolenj v mrva tri leta. to*-el v izralčaniem mločn'h zob tud< nI obdobje, ko iziraSčajo mlečni priporočljiva prekomerna hlgi«« Edfejti Obstoji torel velika mož- ena že ob«trrm1«*'■•-•.ggj nost. da Izraste eden ali dva ali     (Nadaljevanje na 4. strani) i
želodec ln P* črevesni trakt, kar   ima   zopet  za posledico
d ritko.
Popolnoma napačno pa je, ,kar dela mnogo mater, da v času, ko mu mlečni zobje Iz.rašča-jo ln ko otrok čuti v območju,-kjer bo mlečni zob Izrastel, na. petust plutnlc*. daje otroku v roke trde predmete, ki jih potem vtika v usta In grjzP za'o, da bi si olojSal občutek napetosti. Pri tetn se lahko rran-1 slu*-
Obisk
ružnic z Roba       - »Janku in Metki"
Francka je dvignil slušalko fax zavrtela telefon: »Prosim Gospodinjsko šalo na Mali Loki!« Kmalu je dobila zvezo. Upravnica šol« je sporočila, da so žene že odpotovale.
In res je kamion z dvajsetimi zadružnicami medtem že hite*, proti Novemu mestu, na Grm v kmetijsko šolo, in puščal za seboj oblake prahu. Mudilo se je: treba si je bil0 ogledati marsikaj, časa pa ni bil0 na pretek.
Pogled, da se srce kar nasmeje
S tovarišico Jožo z OZZ. naše zadružnice jo dobro poznajo, eva io mahnile na Grm. V senci pod krošnjami kostanjev so ž« počivale robške zadružnice v žiivahnem pogovoru. Prisrčno smo si stisniie roke in izmenjale nekaj besed, nato pa sm0 al ogledale šolo. Sadovnjak je letos na žalost brez sadja, pomladanska zima ga je pobrala, file smo skozi trsnico ln vrt pa zavue k svinjakom in hlevom. Lepe svinje; ena od njih ni imela dosti manj kot 300 kg. Največ zanimanja je pa bilo za krave. Ležale so v hlevu ena lepša od druge. Res pogled, da »e človeku kar srce nasmeje. Čudovite sivke, lepo rejene, odlične miekarice. In kakšen red v hlevu l »Ko bi pri nas Imeli tako živino!« je dejala marsikatera.
Ura je hitela proti trem. »Pohiteti bo treba, da si ogledamo ie mlekarno«, je dejala naša Joža. Motor v avtomobilu je za-brne, in odpeljale Smo se proti mlekarni. Tovariš obratovodja nas je ljubeznivo sprejel in pokazal vse obrate, od destiliranja mleka do komornih izdelkov. Red. čistoča, mehanizacija! Lahko smo ponosni na mlekarno. Rumeno maslo je tako prijetno dišaio. da so se nam kar sline cedila. Videle smo velike in majhne kolobarje sira, ki jih je delavec pridno obračal in brisal, da se jih ne prime plesen. Zahvalile smo se za prijazno razkazovanje in pojasnila in se napotile na Okrajni gospodinjski center, saj je bilo že zadnji čas. Žeja nas je hudo mučila. Naia Francka je to dobro vedela, pa je postregla gostinje z malin ovcam in skromnim prigrizkom. Hlad v sobi je bii tako prijeten, da smo hitro postale vesele volje in se marsi-
Koncert v Kostanjevici
Opozarjamo vse ljubitelje lepe slovenske pesmi v Kostanjevici in okolici na gostovanje znanega Slovenskega okteta is Ljubljane, ki bo v nedeljo 30. junija 1957 popoldne ob 15. uri. t; Domu kulture v Kostanjevici. Vstopnice so v predprodaji ▼ trafiki Pavlenč. Ne zamudite izrednega umetniškega užitka, ki vam ga bo pripravil priznan] oktet!
kateri prijetni šali od srca nasmejale.
K Z Rob šteje skoraj
polovico žena
»No, sedaj boste pa še povedale, kako Je kaj pri vas.« smo rekle irobškim zadružnicam. Rade so nam ustregle. »Zeio smo vesele, da smo obiskale vaše kraje,« je začela tovarišica Angelca Puh. tajnica odbora za-družnlc KZ Rob. »Marsikatera od nas še sploh ni bila v Novem mestu. Nepozabna nam bo ostala v spominu Gospodinjska šola na Mani Loki, za kar gre vse priznanje upraviteljici šole. Ne bomo pozabile prelepih sivk na Grmu in vaše moderno urejene zadružne mlekarne. Toliko koristnega jn zanimivega smo videle na tem izletu. Tudi me imamo v načrtu, da organiziramo zbirainico mleka in da si čimorej preskrbimo dobro Pomensko živino. 2 ene pri nas se zeilo zanimajo za gospodarski napredek vasi. O teim nam pričajo številke: zadruga Rob ima 298 članov, od teh je 130 žena. Vseh vaščanov je v zadrugi 95°/o in ljudje so s svojo zadrugo zelo zadovoljni.«
Treba je premagati staro
miselnost
»Koliko članov pa šteje upravni odbor in koliko Je. v
njem žena?« smo vprašale.
»Upravni odbor ima 11 članov — 10 moških in 1 samo ženo, pa za to so pristali ie s težko mu-jo.« Torej je tudi pr| njih kot marsikje drugje; moški mislijo, da so žene nesposobne za sodelovanje prj upravljanju zadruge. Kdaj ae bodo moški otresli te zastarele miselnosti! Treba bo narediti temeljit juriš na napačno mišljenje mnogih moških, češ: ženino delo je gospodinjstvo, v drugi naj se n« vtika. Le zapomnite si vsi, fcj nam enakopravnost priznavate le na papirju, da se bomo žene za jesenske volitve temeljito pripravile.
Obeta se jim prvo mesto
»Kako pa delate s tistimi ženami, ki niso v zadrugi?« —■ »Po vaseh smo ustanovile krožke, sedem jih Imajo sedaj,« je povedala Puha r j eva. »V te krožke zajemamo vse žene, ki so izven zadruge; ta način dela nam lepo uspeva. «
Puharjeva je še povedala, da So žene zadružnice organizirale več raznih tečajev za vlaganje sadja, dtva slaščičarska tečaja in tečaj »a ročna dela. Imele so več predavanj v higieni ln gospodarstvu. Veiiko skrb posvečajo perutninarstvu in vrtnarstvu. Vključile so se bile v okrajno tekmovanje, kj j« tra-
jalo od 15. decembra lani do 30. maja letos. Rezultati še niso objavljeni, kaie pa, da bodo zadružnice KZ Rob zasedle prvo mesto. Za bodoče imaio veiiko načrtov in upajo, da bodo uspe. le. Baj jih občina in okraj precej podpirata. Tarejo jih le prostori, ker še ni zgrajen zadružni dom
Zadruga blagodejno vpliva na odnose med vaščani
»Kaj pa odnos) med ljudnv, so se tudi spremenili?« smo jih vprašale.
»Seveda so se. zelo,« so nam odgovorile zadružnice. »Prepirov med vasčani skoraj ni več. Pomagamo si medsebojno kolikor moremo. Prav to se nam zdi zelo važno, kajti spremenjeni, izboljšani odnosi med ljudmi, bodo spremenili še tudi vse drugo in zadruga bo prav gotovo laže naredila še večji korak za napredek in gospodarsko blaginjo našega okraja.«
Cas je hitel in morale smo se posloviti od prizadevnih, naprednih žena zadružnic. ki tako krepko pomagajo oblikovati novo podobo svojega kraja. Pomahale smo jim v siovo in kamion jih je zapeljal v Dol. Toplice. Zaželele smo Jim mnogo uspehov pri njihovem delu. zaželele jim P* tudi: na svidenjel 8. M.
Koncert Doma JLA v Novem mestu
Dom JLA v Novem mestu je priredil v petek, 14. junija v svoji dvorani koncert združenih orkestrov JLA in PD Dušan Jereb. Koncert je bil brez dvoma za nas Novome-Ščane v letošnji sezoni prav lepa prireditev in smo zanjo dirigentu Josipu JankoviČu in obema orkestroma zelo hvaležni.
Na programu, ki je bil zelo dobro sestavljen, so bili: Verdijeva uvertura k operi Nebu-kadnezar, Mozartov koncert za ■fagot in orkester v B-duru, Intermezzo iz Sascagnijeve opere Cavaleria Rusticana, Jenkova uvertura Srbkinja, M. Ipolitov-Ivanova Kmečki prizor iz Kavkaske suite in odlomki lz Leharjeve operete Vesela vdova.
Osrednja točka programa je bil Mozartov koncert za fagot in orkester. Kot solist je nastopil dirigent Josip Jankovič, ki obvlada fagot izvrstno in je mojstrsko odigral solistični del tega koncerta. Kadenca je bila izvedena briljantno in v kantiieni je pokazal solist pravilno pojmovanje Mozartove muzike. Cel koncert je izvedel v pravem Mozartovem stilu in ga je občinstvo nagradilo z zasluženim odobravanjem.
Tudi ostale točke tega simfoničnega koncerta so bile iz-
vedene s precizno natančnostjo in finim niansiranjem. Naravnost vzorna so bila stopnjevanja in prehodi iz PP-si-mov do polzvenečih FF-simov.
Pri Intermezzu iz Cavalerie Rusticane bi bito nemnrra umestno pritegniti klavir, da bi nadomestil harfo, ki je pri tej skladbi neobhodno potrebna.
Koncert je vsestransko zelo uspel m dirigentu kakor članom dveh orkestrov moramo izreči vse priznanje za njihov trud in moramo biti hvaležni za užitek, ki so nam ga nudili.
Takih koncertov si še želimx> in upamo, da bomo v prihodnji sezoni imeli večkrat priložnost slikati koncerte obeh združenih orkestrov, M.
To je bilo veselja v novomeškem Domu Ljudske prosvete 17. in 18. julija popoldne, zvečer (18. julija), pri predstavi za odrasle, pa prisrčne radosti. Janko m Metka .ie pač pravljica, ki jo pozna vsak otrok in oarasel, kadar pa taka pravljica zaživi na odru, je za mlade oči in ušesa še dvakrat lepša, zlasti ker so, razen štirih vlog, igrali samo otroci, in — mirno lahko, potrdimo — izvrstno igrali^ tako da je bilo dovolj zadovoljstva na obeh straneh: pri gledalcih, majhnih in odrasliiih, in pri igralcih, ki so po tolikih napornih vajah poželi na koncu zvrhano mero priznanja,
»Janko in Metka«, v dramatizaciji Modra-Ajleca, je pripravila mladinska igralska družina v sklopu PD Dušan Jereb in s podporo novomeškega Društva prijateljev mladine, režirala je Mara Glonar, sceno je oskrbel akad. slikar Bogdan Borčič, glasbo Ernest Jazbec, oblekce pa so napravili v Mestni šivalnici. Zahtevno režisersko delo (z 28 otroci!) je Glonarjeva opravila res uspešno in domiselno, z nekaterimi črtanji teksta pa diala uprizoritvi bolj zgoščeno in eno vite jšb podobo, scenarist Borčič je (s skromnimi razpoložljivim« sredstvi) naredil učinkovito, prikupno, umetniško izdelano sceno.
In kaj naj povemo za mlade igralce — učence od 1. do 4. razreda osnovne šole? Le pohvaliti jih moramo in pri tem spet izreči priznanje prizadevnosti režiserke: jasna, čista in pravilna izgovorjava (še posebej to velja za Janka in Metko) in lepa vigranost celotnega mladega kolektiva v vseh prizorih in posameznostih.
Glavni vlogi sta igrali Jelka Pirkovič (Janko) in Irenca Glonar (Metka); obe sta svoji ea-htevni vlogi zaigrali _ resnično lepo, s pravim igralskim talentom. Druge vloge: Tomaž Kobe
svoji zahtevni vlogi zaigrali resnično lepo, s pravim igralskim talentom. Druge večje vloge so imeli Tomaž Kobe (Rogač) in Neda Križanec (Ro-gaček), Nataša Sitar (Smrto-glavka) in Nataša Skrt (Vešči-ca), Vičič Katja (Pikapolonica) in Mojca Sali (Pikica), Kresnice so predstavljale Irena An-doljšek, Maja Glonar, Mojca Modic, Tatjana Sajevic in Alenka Taufer, družino veveric Anka Andrijanič, Milena Jenič in Sonja Skof, metulja sta bili Polonca Kobe in Vasja Sotlar, sončni žarki Renata Bačer, Zo-rica in Zlatka Brumat in Je-Hca Jakopec. Volka je predstavljal Jože Smodej, koža Marija Iztok Peroci, SOVO Borut Perhavec, sonce Karmen Ma-rinček, bukev Silva Bele, tuleči veter je bil pa Marko Picek. — Med to »množico« so posebno dobro igrali Rogač in Rogaček
(Tomo Kobe in Neda Križanec), Smirtoglavka (Nataša Sitar), Pikica (Mojca Sali) in pa volk (Jože Smodej) in kuža Muri (Iztok Peroci), ki sta mladim in velikim gledalcem izvabila mnogo smeha. Posebej je še treba omeniti rajanje in petje kresnic.
Vloge odraslih so podali Marija Sali (čarovnica Crna noč), Mara Glonar (mačeha), Riko Lrh (oče) in Franc Stirn (stric
Matevž).
Bila je to lepa, izpiljena In prisrčna predstava. Režiser, igralci, scenarist in vsi drugi, ki so kakor koli pomagali, zaslužijo priznanje ln pohvalo. Pa tudi Društvo prijateljev mladine, ki je omogočilo Igro, Otrokom so pripravili veliko veselje. Jeseni bodo Janka in Metko ponavljali tudi za okoliške šole.
Zgledni rejnici
Rejenca Vidka In Lojzek (sestrica in bratec)
Po končanem roditeljskem sestanku v Gor. Vrhpolju je
Delo šolskega odbora v Draga tušu
bilo učitelj&tvo priča zelo ljubkemu prizoru. K tovarišicl Albini Kranjčevi, naši znani in spoštovani partizanski materi, sta pritekli dve lepo oblečeni majhni deklici—rejen-ki. Sedemletna Anica že pet let uživa ljubezen dobre matere. Dve leti staro jo je Kranjčeva mama vzela v oskrbo in letos hodi že v prvi razred. Druga rejenka, pet • letna, zelo slabotna Vida, je sedaj drugo leto v Vrhpolju, kjer se pri Kranjčevih prav dobro počuti. Njen mlajši bratec Lojzek je tudi dobro spravljen, pri Grubarjevi mami.
Med živahnim razgovorom je rejenka Anica sedla na klop h Kranjčevi mami in se zaupno stisnila k njej. Mati je poklicala k sebi še Vidko. Majhno bedno punčko je vzela v naročje in jo božala po redkih, laskih. Tedaj so se prej tako nasmejane očke male Anice zalile s solzami Za
Kako upravljamo v šolstvu. — Boljši ufcnl uspehi: leta 1955 Je Izdelalo v dragatuski soli 78% učencev, lani 83% in letos 89%. — Posebna skrb za
vojne sirote
Šolski odbor v Dragatušu se jc sestal ob koncu letošnjega šolskega leta ter analiziral učne uspehe na osemrazredni osnovni šoli. Rezultat šolskega leta 1956-57 je zelo dober, sdj je od skupnega števila 181 učencev z uspehom zaključilo razred 161 učencev ali 89 odstotkov, kar je gotovo v višini povprečja —■ če ne više — rta območju občine Črnomelj. Učiteljski kader je posvečal veliko pozornost številnim vojnim sirotam, od katerih ni nihče ocenjen negativno. Upravitelj šole tov. Stane Žula je ugotovil, da je velik odtok šolske mladine v gimnazjio,
mm
D.   ^ V    •   V - *■
Zdenka Golob-Borčič:   MOTIV  PRI MALEM SLATN1KU
pri čemer pa starši precej gre-še, ker $e prej ne posvetujejo z vzgojitelji sj^jih. otrok. Ugotovljeno je namreč, da se jih gre precejšnje Število učit poklica po končanem IV. razredu gimnazije, namesto da bi nadaljevali Šolanje v višjih razredih osnovne sole, pri čemer bi bilo staršem, prihra.nje-no precej stroškov. V splošnem pa je za mladino, ki konča šolo, na območju občine Črnomelj na razpolago zelo malo učnih mest in se jo zato usmerja v kmetijske šole.
Predsednik šolskega odbora tov. Franc Stajdohar je izrekel priznanje učiteljskemu osebju, ki je v splošnem pokazalo v preteklem šolskem letu veliko prizadevanja in požrtvovalnosti.
Odbor je ugotovil, da je sedaj, ko so se zaprla šolska vrata, njegova naloga spremljati življenje in delo mladine tudi v počitnicah. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bo odšlo v kolonije le 7 otrok, medtem ko bo glede ostalih v kratkem ponovno razprarljnl. Skušal bo namreč pripraviti otrokom primerno razvedrilo na skupnem letovanju ob Kolpi.
Odbor pa- čaka še ena težka naloga: kako pripraviti ln urediti učilnice za novo šolsko leto. Pričakujejo, da se bo v Šolskem letu 1957-58 vpisalo okoli 200 učencev in pri tej ugotovitvi se mora Človek resno za-
misliti. Dragatuš je namreč danes brez šolskega poslopja, saj mu ga je pobrala vojna vihra hkrati z oprem.o in učili. Utesnjevanje dosedanjih razredov v zadružnem dom,u, Železniški stavbi zgrajeni za postajališče in v privatni TiisH ne more zadovoljiti niti le tako malo zahtevnega učenca in vzgojitelja  —  zlasti še, ker
Dragatuš upravičeno pričakuje z ozirom na osrednjo lego tega belokranjskega področja, da mu bo z novo šolsko reformo priznana 8 letka.
Ob zaključku je odbor sklenil zaprositi kolektiu Rudnika Kanlžarioa., da prevzame patronat nad to Šolo. Nad 30 rudarjev je iz tega območja in bo tako dosežena najboljša povezava Industrije z vasjo in obratno.
Pb.
Les uspeh novomeških maturantov
Na novomeški gimnaziji je bila letos matura od 12. do 21. junija. Predsednik maturitetne komisije je bil znani mladinski pisatelj Tone Seliškar. Od 32 kandidatov, ki so bili pripu-ščeni k izpitu, je komisija priznala zrelost 31 kandidatomin kandidatinjam. 47 % od rteh, je napravilo maturo z odličnim ali prav dobrim uspehom. Ob zaključku izpita je pisatelj T. Seliškar v prisrčnem nagovoru čestital mladim maturantom k doseženemu uspehu in jih opozoril, naj široko zna-
PotroSniSki sveti
Do začetka letošnjega leta je bilo v državi ustanovljenih 1-8S3 potrošniških cvetov, od 'teh v Srbiji 483, nt Hrvatskem 500, v Bosni ln Hercegovini 165, v Makedoniji 14fl, v Sloveniji 527 in v Crni gori 38. Ustanavljanje potrošniških svetov napreduje počasi in neenakomerno. Tam, kjer so se sveti razvili in uspešno delujejo, se že poznajo uspehi njtbovetta sodelovanja z organi upravljanja v trgovinah.
nje, ki so ga pokazali pri maturi, uspešno uporabijo za napredek naše socialistične skupnosti. Hkrati jih je spomnil na mlade borce, ki so v času NOB žrtvovali najdražje, ker so imeli, ko so pomagali ustvarjati pogoje, v katerih lahko današnja mladina uveljavlja svoje sposobnosti.
Iz novomeške gimnazije je odslej odšlo že mnogo priznanih strokovnjakov - tehnikov, pravnikov, pedagogov, umetnikov in politikov. Tudi večina letošnjih maturantov namerava nadaljevati študij na visokih šolah in sicer: v raznih tehničnih strokah 11 (5 od teh kemijo), pravo 5, vojno akademijo 4. medicino, farmacijo in gozdarstvo po 3 in veterino 2.
Skoraj vsi rn.atura.ntl so v nedeljo odšli za mesec v mladinsko delovno brigado, da tam pokažejo tudi svoje fizične sposobnosti. 7,eMmo jim uspehe pri delu, nato pa prijeten oddih! M. D.
Anica- in Vidka, oskrbovanki Kranjčeve mame v Gor, Vrhpolju
hrbtom Kranjčeve mame se je zaslišalo tiho, pritajeno Hitenje. »No, Anica, ne joka), saj veš da sta obe moji«, se je mirno oglasila Kranjčeva mama in Še Anico stisnila v svoj topli objem. »Tako je večkraU, nam je pojasnjevala. »Riv/i me imata in Anica, ki je res Se kar naša, se boji, da bi bila mamina ljubezen deljena«.1 Kljub tej bojazni pa ima malo Vidko zelo rada. Prisrčno ljubek je bil prizor, ko sta se obe deklici, sedaj spet veseli in nasmejani, stiskali k svoji ljubljeni rednici. in ko je mali naviha,n\ Lojzek objemal ln poljubljal Grubarjeiio mamo.
Srečni so rejenikl, če najdejo tako topel dom in take dobre »matere«.
Dr. Valter Krušičt
Kaj morafo starši vedeti o zobovju svojih otrok
(Prenos s 8, strani)
zobovja, posebno ne i uporabo trdih ščetk.
Kdaj izraščajo otrokom stalni ■obje? Prav pri tem vprašanju opažam vsak dan veliko nevednost staršev. Matere na mireč mislijo, da izrastejo najprej prednji sekalci. To je huda zmota. Kaj t? pred izirastjo prednjih sekalcev izraste že v 6. lotu prvi kočnik. Ta kočnik je stalen zob in nrima mlečnega pred. nika. Prav zato večina mater Šteje ta kočnik k mlečnemu zobovju in se po navadi silno začudilo, ko jim zobozdravnik pojasni, da so ti prvi stalni kočniki že vsi zapadli zobni gniio-bti. Zanj mi v o je, da na i demo akoa-aj pri 80% otrok v 8. letoi trtarostj hudo kariozne vse. štiri •talne kočnike. Ti prvi stalni kočnik! so že po svoji strukturi
manj odporni proti vsemu, kar povzroča zobno gnilobo; zaradi nevednosti staršev in nezadostne ustne higiene še celo radi za-padajo kar.ioznemu procesu. Zato naj si maitere zapomnijo, da izrašča ž© protj koncu petega leta tak za falango že obstoječih mlečnih zob prvi stalni kočnik, na katerega moramo prav posebno pazjti.
Kakšna naj bo ustna hlsiena? Brž ko začno otroku rasti mleč. n,i zobje, morajo matere pričeti s čiščenjem teh zoh, seveda ne s trdimi zobnimi ščetkaml, marveč z gazo. ki jo namočimo v kamilicah, ovijemo okoli kazalca in očistimo mlečne zobe vsen nasleg. Šele protj koncu tretjega, leta. ko so obroku izrastli vsj mlečni zobje, začnemo rabiti zobno ščetko in zobni prašek ali zobno kremo Sčetke naj bodo mehke in majhne. Firma Nikola Vetničrv Osijeku izdeluje
pr*v lične zobne šče/k* za otroke. Zobna ščetka namreč ne sme imeti najlonskih res, ampak mora biti iz prašičjih ščetin. Te mnogo manj kvarijo pra čiščenju zobno sklenino, ki je prt mlečnem zobovju izredno tanka. Glede uporabe zobnih praškov ln zobnih krem bi priporočal staršem zobno kremo Džip* ali pa zobno kremo Higyea. Ti dve kremi sta pri nas na stomatološki kliniki preizkušeni in sta po našem mnenju najboljši. Na vsak način pa priporočamo staršem, da ne hranijo otrok izključno z mehko, kašasto hrano. Pri Žvečenlu trde hrane, rt, pr. dva dnj skrega kruha, jabollra 1 t. d. taka hrana že sama mehanično čisti zobovje. S tem. kot pravimo, fiziološkim aktom člščemJa se odstranijo s površine zob vse naslade, ki so lahko vzrok razvoju zobne gnilobe. Nikoli ne moremo dovolj pouda-
riti izredne važnostd hranjenja otrok od prvega l«ta naprej z grobo zrnato hrano, ki zahteva maksimalno funkcijo zobovja in pa žvekalnih mišic. Kajti človek je po naravi ustvarjen za to, da žveči hrano, da uporablja zobovje v ta namen, in če je hrana taka, da mu tega ni treba, zobovje zaradi pomanjkanja fiziološkega čiščenj^ prav lahko zapade zobni gnilobi.
Kako odvadit' otroka sesati palček? Mnogokrat pripeljejo otroka stairši k zobozdravniku s prošnjo, naj jim svetuje, kako naj bi se otrok odvadil sesati prste. Sesanje namreč zobe v času ko otroku že izraščajo, usmerja v napačno smw. Večinoma pripeljejo starrši oilirokia k nam nekako šele v četrtem letu, ko se že vidijo posledice sesanja na zobnem loku. Navndno so sprednji zgomjj zobje poševno naorej pomaknjeni, sprednri spodnji zobje pa nazaj. Vedno pa nj tako. ker so spremembe zobnega loka odvisne v veliki meri od im*HA4, kako in katere prste otrok sesa. Navadno b* otroci do 6. leta starosti, to Tp do pričetka rast? stalnega zobovja, odvadijo sesati prste. Vendar pa Je mnogo otrofk (30»'o). ki sesajo prste še daije, Bistvene važnosti je, da odvadi.
mo sesanja prstov, preden izraste stalno zobovje, Morebitne anomalije mlečnega zobovja zaradi sesanja prstov nimajo prav nobenega vpliva na oblikovanje zobnega loka stalnega zobovja. Ce se res staršem posreči odvaditi otroka sesanje prstov do konca petega leta, se j.im n* treba bati anomalil zobnega loka stalneRa zobovja, Znane so vsem staršem metode, kj so se še uporabljale pTed 50 leti pri odvajanju otroka sesanja prstov. Prste «o mamazaJli iz grekimi snovmi. oblekli rokavice s palčnikom itd. Popolnoma nepravilna m«foda pa je. da groze starši otroku, ki duda prst, da mu bodo prste od>reralj. To je neprimerno ln se ne ujema z modernimi psihološkimi nazori. Starši navadno ne mureio odpraviti te razvade, ker nimajo dovolj avtoritete. Trpha je najti o«iebo, pa r>od''si, da je to zobozdravnik, učitelj ali r>a kdorkoli drug, k'i ho imel dovolj vpliva na otroka. Tpkj oseb! se bo s prav rahlim poi&som v otro. kovo os-'ho posrečilo odoraviti g"do tbzvpHo. Treba je mnogokrat otrokovo psrho tudi pod-t>r»ti. tako-da dobi otrok občutek možatosti. S ^akim otrokom morami sklenit i pismeno pogodbo, da .se bo odvadil sesa-
nja prstov. Po navadi zadostuje lepa beseda in ima mnogo več uspeha kot pa strogost in grožnja. Ni malo primerov, ko Je nepravilen psihološki postopek povzročil težke psihične okvare pri otroku.
AH je potrebno plombirati mlečno »obovje? To nas matere sprašujejo vsak dan. Plombirati Je treba mlečno zobovje že od najranejše mladosti, kaj'4 če plombiramo najmanjšo karies, se nikoli ne more zgoditi, da bi se žive« razkrojil, mlečni zob odmrl in se vnel v koreninskem območju, kar bi nas prisililo, da zob izpulimo. Mlečno zobovje moramo kar najdalje ohraniti v ustih otroka, kajti ti zobje nam jamčijo prostor za kasnejši stalni zob. Brž ko pa smo morali mlečni zob žrtvovati, se prav lahko MOdf, da se sosednja dva mlečnjaka pomakneta v to vrzej ter s tem zapreta oziroma zmanjšala prostor, kf 1e namenjen stalnemu zobu. S tpm pa se pojavijo komplikacij« pri rasti stalnih aob, ki sedaj nimajo dovoflj prostora, da bi jse v zobnem loku'postavili v pravilen položaj, oziroma sploh nimajo prostora, kjer bi izrastli Taki gnili mlečni zobje lahko okužijo tudi stalne zobe in nam s tem napravijo veliko škodo.
Pri stanju, ki vlada na' področju naše republike v zobozdravstvu, pa Je seveda nemogoče, da bi se malo število terapevtov, ki -kom-aij sproti plombira stalno zobovje, lotilo tudi plombiranja ml=čnih zob. Preteklo bo £e nekoliko let, da bomo imeli zadostno število zobozdravnjVr,v.
Kdaj naj " otroka pripeljemo k zohord ravniku? Otrok,, :« treba pripeljati ^ zobozdravniku tedaj, kadar Ra zobje ne bolijo. S tem hočemo reči. da moramo otroka od tretjega leta starosti dalj« dvakrat na leto peljati z zobozdravniku. Kajti le v ■tem primeru bomo lahko popravili vse manjše defekte na mlečnem jn tudi že na stalnem zobovju še v sami kali. S prav majhnim zobozdravn'k'v viim trudom in ob nežna tnin otrokovih bolečinah bo stvar v obojestransko zadovoljstvo hitro rešena. To je važno 'lud' v psihološkem pogledu, ker počasi z najmanjšimi poseči pripravljamo otroka na večje ne-sese. ga s tem sistematično vzgajamo v dobrega pacienta. Ce pa počakamo, da dobi otrok bud^ bolečine, se ne moremo čuditi, da je poseg bole'T' Jjb da se bo otrok še dol?»o ča<-'a umiral in ne bo hotel k zoboT'irav« miku.
Stev. 2« (380)
r
»DOLENJSKI LIST«
Stran. 5
Uboga, nesrečna gospa«.. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC
»Oh, ljuba gospa, lepo vas prosim, posodite mi nekaj denarja! Samo borih trideset tisočakov! Tako sem nesrečna...«
In ubogi, nesrečni gospe — prosilki, ae utijejo iz oči solze, ko grah debele solze, ln lijejo po lirih. po našminkanih ustnicah ko neusahljiv »lup.
»Tnda, saj vendar ...«
»Oh, vem, kaj hočete reči: mož ima dobro plačo, lepo službo, odgovorno službo. Res je, moja ljuba gospa. Ampak pomislite, kaj se ml je zgodilo: mož mi je dal denar za gospodinjstvo; dala sem ga v *ep, ta denar, šla v mesto in — vse tisočake zgubila. Ne upam se možu povedali. Pomagajte ml gospa, lepo vas prosim, saj imate tako srce, saj razumete, da ae mu rea ne upam povedati. Le za teden rini mi posodite, bom res ie prinesla nazaj. Le trideset tisočakov, od srca vas prosim!«
Gospe prosilki dero solze, kamnu bi se zasmilita. Kako ne bi ganilo naproSenfce. Res nima bogve kaj; z var</iostjo si Je prihranila nekaj tisočakov, ampak trideset Jih pa ni. Kaj naj stori? Solze ji zahleste od sočutja nad nesrečn,» revo, ki je izgubila denar, pa se ne upa povedati možu. Natančno je res ne pozna: ve, da stanuje v mestu, da njen mož ni v slabi službi. Da, pomagati ji mora.
»Počakajte malo gospa!« jI pravi, »bom takoj nazaj!«
In žrtev »nesrečne gospe« pohiti k sosedom znancem. »Posodite ml nekaj tisočakov. Ta in ta me prosi za posojilo, izgubila Je «denar,« itd
»Veste, prav rad bi vam posodil, ampak ...«
In sosed začne govorit! o »ubogi gospe« in odpre svoji sosedi oči. Konec: »uboga gospa« odide % dolgim nosom in brez
tisočakov, katere si je hotela naprošena gospa izposoditi, da bi lahko posodila nji.
Zgodba se ponovi kmalu kmalu spet, malce drugačno.
»Za božjo voljo, gospa (seveda je sedaj naprosena gospa druga), pomagajte mi! Mož mi je prinesel denar, dala sem ga v časopis, pa veste, kaj se je zgodilo? Nekdo naših je vrgel časopis v ogenj, z njim pa tudi denar, ki sem ga imela v nJem! Kaj naj storim? Saj veste, saj razumete, možu se ne upam povedati. Toliko in toliko tisočakov ... Ce mi ne pomagate, mi ni več živeti, v Krko moram!«
Oh, nesrečna Je, reva! — si misli dobrosrčna žena. Saj si bo res kaj prizadejala ..,
In gre, prebrska listnico In Se predale. No spravila je vsoto skupaj. Nedavno je prodala nekaj stvari; nujno potrebuje, saj bi rada kupila za gospodinjstvo to in ono.
Novice iz Dolenjskih Toplic
Da bi imeli kopališki gostje in prebivalol Toplic in okolice tudi v času popravila doma redne predstave, je uprava kina Uredila predvajanje filmov na prostem pred zadružnim domom, kjer rje prostor lepo urejen in so predstave posebno v poletnih mesecih še bolj prikladne.
Po dolgotrajni borbi ln pisanju o zadružnem domu,  ki ga
je napadia lesna goba. se je vendar pričelo ?. delom. Delo je prevzelo podjetje Pionir — Remont iz Novega mesta. Upamo, da bo dom kmalu popravljen in goba odstranjena.
Kopališka sezona v Dol. Toplicah je v polnem razmahu, zdravilišče je polno zasedeno, škoda je le, da vreme tak0 pogosto nagaja. Uprava zdravilišča se vsestransko zanima, da b; se gostje čim bolje počutili. Park pred zdraviliščem j« zelo lepo urejen; urejujejo tudi spodnji — veliki park. Potrebno pa bi bilo. da bi imen prebivalci, posebno okoličani, malo več in boljšega odnosa do parka! Posebno veliko škode deia-Jo ponočnjaki, ki kvarijo klopi in ostalo v parku. Take zlikovce bi bilo potrebno kaznovati.
Mimoidoči, ki koristijo bližnjico proti Meniški vasi, pa naj bi koristili le eno pot, ne pa da So naredili več poti in vse sho-
dijo, saj s tem deiajo samo škodo skupnosti in sebi. ker si s svojim nekulturnim delom kvarijo ugled. -C.
Slovo od Karla Gregorca
V četrtek i. Junija nas Je pre-»unila vtst o nenadni smrti Karla Gregorca, uslužbenca KZ Dol. Toplice. Pokojnik Je bil vsestransko aktiven, z veseljem Je delal v vseh organizacijah in društvih. Najbolj priljubljeno pa mu .je bilo gasilstvo, v katerega Je vložil, posebno po vojni, veliko truda. /. nJim Je zgubilo POD »ol. Toplice dolKOlelnega predsednika, organizatorja in dobrega člana. Prerana »mrl ga Je Iztrgala iz naših vrst v največjem zaletu njegovega dela. Pokojni Gregorc Je bil rojen 14. VII. 1910 v Dol. Toplicah, kjer Je tudi živel do svoje smrti. V gasilske vrste se Je vključil Je lela 1s2s kot 18 letni mladenič ter je Izstopil leta 1935, ko je bilo v gasilskih vrstah trenje in so se godile razne politične nepravilnosti.
Tako] po osvoboditvi mu je ljudska oblast poverila dolžnost ponovnega organiziranja gasilstva v Dol. Toplicah. Od zafetk.1 Je bil poveljnik, n*m pa do smrti predsednik pgi). Bil Je tudi dolRo-letnl član Okrajne gasilske z.vf/e Novo mesto In nekaj rasa poveljnik občinske gasilske zveze Str.i-ža-Toplice.  V  svojem  2« letnem
delu v gasilstvu, katero Je tako ljubil in ga z velikim veseljem vodil. Je prejel za svoj trud Gasilsko priznanje III. stopnje GZ mis, Gasilsko priznanje ' III. stopnje GZ FLR.T in Gasilsko priznanje II. stopnje GZ i.its.
Kako Je bil priljubljen med gasilci Je pokazala tudi velika udeležba na njegovi zadnji poti in pa številni venci, ki so Jih prinesla iirnstva in oslale organizacije, ter Šopki cvetja, ki so mu  Jih   potožili posamezniki.
Sprevod so organizirali domači K n s i 1 ( i s pomočjo občinske casil-ske fcveze ln kmetijske zadruga. Sodelovalo Je nad 10» uniformiranih gasilcev, godba In pevci iz Novega mesta, ter veliko Število znancev In sovaseanov.
Od pokojnika se Je pred domačo hišo poslovil tajnik PGD tov. Albin BarhlP. Pri odprtem grobu pa so se poslovili se tirno Sali v imenu KZ. Predstavnik okrajne gasilske /.veze In Tone ItrttlSa v Imenu množičnih organizacij Dol.
Toplic.
Društvo Je s Karlom Gregorcem zgubilo zvestega člana ter dobrega predsednika in ga bo ohranilo v trajnem spominu. — c.
»Na vzemite ln se potolažite!« pravi ganjeno, »nesrečni gospe«. »Lepo prnsjm vas, čimprej mi vrnite, res .potrebujem ...«
»Oh, plemenita gospa, brez skrbi; le nekaj dni, |e teden dni!« In prosilki se spet ulljejo snize, tokrat solze hvaležnosti nad človeško dobroto. Saj pra. vim, še kamen bi ganile te solze, te prošnje, in ta nepopisna zahvala, pa človeka ne bi, ki ima srce in dušo in sočutje za bližnjega v potrebi.
Z ihto, kar nič tie ustreza potoku solza In zahvali, s| nesrečna gospa stlači izposojeni denar v torbico In odhiti ko burja na ulico. »Kako hiti revica domov, da bo čimprej dala denar na svoje mesto«, si misli dobrosrčna žrtev nesrečne gospe.
Nerečna gospa pa lepo zlago-ma koraka po ulici navkreber; oči so ji sedaj suhe ko zemlja v poletnem soncu, možgani Ji pa obratujejo kot »troj in kujejo nove načrte: »Aha, pa sem io! Čakaj, čakaj, kdo je pa sedaj na vrati, da ga okrog prinesem? Hm ... ta pa ta ...«
Spodaj v mestu pa dobrosrčna žena zaman čaka, da ji nesrečna gospa vrne denar, saj ga tako potrebuje, ln druga dobrosrčna žrtev koln« ko pet Turkov, ker je šla »tej prekleti babi na lim«. Seveda: zasmilila se mu je, mislil je, da je res v takj potrebi...
Nesrečna gospa Je začela globoko misliti. Hm, tja ne morem več, tja tudi ne. Smola... Ampak v prefrigani glavi se je j« porodil nov načrt. Treba se je modernizirati, poseči v široki svet. Tako Je. na delo • •.
In nesrečna gospa je Šla v nov in drugačen napad. Za tarčo so Amerikanci, ki pridejo na obisk v »taro domovino in se ustavijo v Novem mestu ...
Povejte, če ni to ganljiva zgodba: uboga, nesrečna gospa; mož ima samo dober položaj in lepo plačo, dajmo, pomagajmo si nekako, naj s«, še dobrosrčni, za nesrečo bližnjega sočutni ljudje na svetu. Bodo že nasedli . ..
To se je -zgodilo in se ie godi v lepi dolenjski metropoli, ko je sneg pokrival ulice, ko je prelepa pomlad v zelenje zagrnila Kolonijo in sedaj, ko v Koloniji tako bohotno cveto na-geljni...
Pred festivalom v Ljubljani
Le Se nekaj dni nas lo«l od naSe največje letošnje prireditve. Prireditve, ki tečejo že več mesecev, se sedal približujejo kraju. Vsa društva so prav pridno vadila zletne vale in posebno sestavo »Vadba na vaški poljani.« katero bo z velikim uspehom izvajali na •nedavnem zletu »Bratstva in enotnosti«" v Bihaču. Razen tega so se nad vse vestno pripravljali za tekmovanje v partizanskem mnogoboju in mnogoboju na orodju. Uprava okr. Zveze druSt. uprave, vodniki imajo polne roke dela, Kako tudi ne: ne bo sala oskrbeti potrebne kroje, prevoze, prehrano, prenočišča, dopuste in se kaj. Neumorni zvezni instruktor Je stalno pri društvih, nadzoruje vadbo, popravlja in »pili«, da bo vse tako. kot ti zamišlja in želi prireditelj.
POTFK PRIPRAV PO POSAMEZNIH DRUŠTVIH METLIKA Je zaključek priprav za festival združila s proslavo &o-letnlce telovadnega društva. Na zelo uspelem telovadnem nastopu bo ob sodelovanju druitev Črnomelj m Semič nastopali v*i oddelki od dece do starejšega članstva. Število nastopajočih obeta, da se bo Bela krajina udeležila festivala 7. rekordno skupino dobro pripravljenih telovadcev.
ČRNOMELJ Je deloma že prebolel nedavno manjšo krizo: »tanje v društvu »e vsak dan zboljšuje Festivala se bosta verjetno udeležila le oddelka pionirk in mladink z ztetniml vajami, več vrst pa bo tekmovalo v posamez-, nih panogah, zlasti v malem rokometu, ki ima v Črnomlju že precejšnjo tradicijo in dober sloves. _ ,
SEMlC se Je pripravljal z vsemi oddelki, prav tako kot Metlika. Ima dosti težav s svojim članstvom, ki odhaja za zaslužkom v Črnomelj ali oa Je vezan na delo pri kmečkih gospodarstvih-Kljub temu so priprave za festival zelo živahne. Pred odhodom v Ljubljano bodo vsi oddelki opravili prihodnjo nedeljo zadnjo preizkušnjo na društvenem telovadnem nastopu.
KOSTANJEVICA vodi najresnej-6p priprave z vsemi oddelki, razen članskih, ki Se ne delujejo. Na lepo urejenem telovadiScu s« dnevno vrste oddelek z.a oddelkom drug hoče biti boljši od drugega. O resnosti priprav priča tudi telovadni nastop Glede denarnih sredstev za popravilo doma je do sedaj ostalo samo pri obljubah. Toda to tamo mimogrede, ker to ne spada v priprave za festival.
Kranic spet prvak Črnomlja
Ob udeležbi 14 igralcev Je bil pretekli teden brzoturnlr zs prvenstvo Črnomlja za mesec Junij.
Sodelovali so domala vsi' najmočnejši šahisti Črnomlja, (odsoten je bil le drugokategoinik Boris Klemene), tako da so bile napovedi o končnem Izidu zelo različne.
Nekaj presenečenja Je zopet pripravil Anton Krajne, kl Je gladko zmagal z 12 točkami ln Je z dvema točkama naskoka zasluženo osvojil prvo mesto.
Sedanji okrajni brzoootezni Šahovski prvak Kobler. Je z 10 točkami dosegel drugo mesto.
Ostali znani Šahisti naSega me-sla so se razvrstili takole: Dr. Nenbauer Robert, Malarič Tone in Vanovič Kosta st delijo z 9 točkami tretje 00 peto mesto. Novak Zvone in Bolkovee Boris z doseženimi '8 in pol točke si delita lesto do sedmo mesto, kar priča, da Je bila konkurenca ln borbe ostre. JP»
Priprave telovadnih družtev okrajne zveze Partizan Novo mesto v polnem razmahu. — Prijavljenih je nad 1000 udeležencev — V Ljubljano bo vozil posebni vlak
DOL. TOPLICE se pripravljajo na festival le z oddelkom pionirk in mladink. Ostali oddelki se ne
pripravljajo, ker nI vodnikov.
ŠENTJERNEJ Je z oddelki pionirjev In pionirk ter mladincev in mladink v zletnih vajah dobro pripravljen za festival,- razen tega pa bo dal na prireditev tudi dve skupini za »Vadbo na vaški poljani«.
MIRNA PF.C Je priprave Izvedla v enakem obsegu. Upati Je, da se bodo obstoječi oddelki sčasoma okrepili ter pričeli z delom tudi članski.
OTOCEC OB KRKI Ima pripravljen le oddelek pionirk, za druge oddelke nima vodnikov. Stanje se bo verjetno zbolJSalo, ko bo do* končno urejeno letno telovadiSče. ki ga prav sedaj urejajo.
STOPICE deluje Sele od pomla-
di, vendar ima že oddelke pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink, ki so se z vso resnostjo lotili priprav.
TREBNJE bo poslalo v LJubljano več dobro pripravljenih telovadcev vseh oddelkov ter tekmovalce v mnogobojih. Priprave za Bihać in LJubljano so vadbo poživile, pa tudi oddelki so porasli.
MIRNA Je v letoSnjem letu naredila velik vzpon. Dobri vodniki in predstoječe prireditve so dali vadbi precej poleta, tako da so vsi oddelki vzorno pripravljeni. O dobrih pripravah priča tudi uspeli telovadni nastop.
MOKRONOG ima težave z vodniki, predvsem pa s financami. Obstoječi oddelki so se vestno pripravljali. Verjetno bodo pobegnili za seboj Se ostalo mladino, ki do sedaj Se ni nasla poti v telovadne vrste.
STRAŽA — V AVTA VAS nima nič boljšega položaja. Redki posamezniki ne zmorejo vsega, želeti bi bilo. da bi se z razvojem samega kraja enako krepko razvijala tudi telovadna organizacija.
ŽUŽEMBERK spada prav gotovo med najbolj delavna druStva. Čeprav si gradi lasten dom — ne zanemarja redne vadbe, ki je pri vseh oddelkih prav živahna. Za Izdatno udeležbo v LJubljani Jamči društvena uprava in vodniški zbor.
novo m k sto ob izkoriščanju vseh pogojev, ki Jih ima za redno vadbo, sicer počasi, toda vztrajno in zanesljivo napreduje tako po številu članstva, kakor tudi po kvaliteti. Zlasti močni so oddelki mladincev in mladink ter pionirjev in pionirk. V LJubljano bo potovala naJStevitneJSa »kupina, v kateri bodo telovadci zletnih vaj in »Vadbe na vaSki poljani« ter tekmovalne vrste in posamezniki za razna tekmovanj«, ki bodo na programu v dneh festivala
LEP NASTOP V SEMIČU
Skoraj 30« ljudi s| Je v nedeljo popoldne ogledalo letni telovadni nastop semiškega Partizana, na katerem so sodelovali kot gostje tudi člani društev iz Metlike, Črnomlja in Novega mesta. Nastopilo je okoli 18A članov In članic vseh oddelkov z ll točkami. Najštevilnejši Je bil oddelek 38 Članic, ki so nastopile v zelo lepih skladnih vajah; med njimi so bile tudi matere in mnogo starejše to-v ar talce, ki »o z discipliniranim nastopom ln velikim smislom za skupinsko Izvajanje prepričljivo pokazale kako ugodno vpliva redna, načrtna telesna vzgoja na raz-\ nj ln mladostno svežino človeka. Nastopilo je tudi M mladink In IS starejših članov. Najuspešnejša točka Je bil prav nastop starej-iih članov in članic, mladink ln
pionirk. Precej »Labie pa »o nastopili z vajo »Na vaški poljani« mladinci, ker io se preslabo pripravili.
Med nastopajočimi so vzbudili živahen aplavz člani ln članice i/. Metlike, mod katerim (e nastopil tudi fiK-Ietnl Nace Hočevar, predsednik ObLO Metlika Prane Jak-llcvič jn drugi starejši člani dru-štva. Dali so lep vzgled zavednega dela, kako se Elan! odbora aktivno vključujejo tudi v telovadne vrste. Njihov nastop Je bil navdušenim gledalcem najbolj prt se n. Dobro so se postavile tudi metliške mladinke na visoki bradlji in vrsti mladin* |z Novega mesta na ffveviSinskl bradlji, v začetku Je govoril predsednik semiškega Partizana tovariš Kapš in lepo obrazložil plemenite cilje
Stari metliški telovadci se niso zatajili
Dolgoletni in požrtvovalni funkcionar  Ignac Hočevar je sodeloval tudi na jubilejnem nastopu In na zletu v Semiču
V okviru proslav za M-letnieo ustanovitve prvega telovadnega druStva v Metliki so v nedeljo.
9. JuplJa. nastopili prav val telovadec! člani metliškega TVD Par-tzan. V nekaterih točkah so sodelovali tudii mladinci, mladink« ln Članice TVD iz Semiča.
Tako so cicibani, pionirji, pionirke, mladinci in mladinke pa še člani ln članice Izvedli vrsto raznih obveznih ln neobveznih prostih vaj. Lepe so bile zlasti vaje gimnazijk z rutami in vaje gimnazijskih trojk z drogovi. Prav tako so spretno prikazali svoje akrobatske vaje metliSki mladinci, medtem ko »o se mladinke lepo uveljavile na visoki gredi im dvo-višinski bradlji. Vse pa Je presenetil strumen nastop starejSih metliških, članic iti članov, saj »o bili med njimi tudi 72-letnl Anton Guštln Jn 60-letna Ignac Hočevar in Anton HamzelJ, ki sta bila to nedeljo edina aktivna člana izmed prvih metliških naraščaj-nikov pred 4fl leti. Z lahkoto in eleganco izvedene proste vaje — razen dveh, treh izjem — so bile po tvoji izvedbi lahko za vzor mnogim mlaJSim telovadcem.
Vse navzoče pa no navdušile vaje članov na visoki bradlji, na kateri so nastopili tudi trije od predvojnih telovadcev. Mnogo navdušenega odobravanja Je požel zlasti že imenovani tov. Ignac Hočevar, ki Je svojo teiko vajo Izvedel prav z mladeniško spretnostjo, —ar
telesnovzgojnegs dela partizanskih
društev.
Semič Je pozdravil nastop domačega druStva z zastavami in zelenjem, povorka pa Je bila prav tako toplo »prejeta. Prireditev je bila hkrati vaj« za sobotni in nedeljski I. festival telesne kulture v LJubljani. Zleta sta se udeležila tudi načelnik in tajnik okrajne kve/e Partizan.
Po nastopu se Je razvila prav uspela   in  prijetna zabava.
Le mimogrede ln holj za pouk na bodočih nastopih društev naj pripomnimo, da gledalci uživajo nad lepimi gibi in vajami nastopajočih, ta užitek pa zelo moti nepotreben kič pri nastopajočih, kot so razni prstani, ure, verižice itd. Disciplinirano obleženi telovadci učinkujejo prav zaradi svoje skromnosti In enotnosti veliko učinkoviteje kot posamezni neresni člani, ki si dovoljujejo razne izjeme. To seveda celotnega dobrega Vtisa nastopa v Semiču nI pokvarilo, prav pa bo. čp društvena vodstva na bodočih nastopih pazijo tudi n» take malenkosti.
— ■ —
Sreda, 28, Junija — Gruda. Četrtek, 27. junija — Eina. Petek, 28. junija — Zorana. Sobota, 29. Junija — Peter in Pavel.
Nedelja. 30. Junija — Emilija. Ponedeljek, 1. julija — Bogoslav Torek, 2. julija — Marija.
LUNA: 27. junija ob 21.53 mlaj.
»Krka« — Novo mesto: od 25.
do 27. 8. poljski film »Pokolenje«. Od 28. 6. do 1. 7. ameriški barvni film »Hondo«.
Dom JLA — Novo mesto: od 25. do 28. 6. amerlSkl film »Njihove zablode«. 29. in 30. 8. ame-riSki barvni film »Sin Alibabe«.
»Jadran« — Kočevje: 26. in 27. 6. češki film »Vest«. Od 28. do 30. 8. ameriški barvni film »San Antonio«.
Črnomelj: 25. in 26. 8. italijanski film »Oni iz sanj«. 28. in 30. 6. ameriški barvni rilm »Saskače-van«.
Metlika: 26. «. italijanskt film »Burja«. 29. in 30. 6. ameiiSki film »Neumne sanje«.
Kostanjevica: 26. e. francoski film »Pred potopom*. 30. 6. ruski film »Sadko«.
Žužemberk: 30. 6. italijanski film »Slovo na postaji«.
Dol. Toplice: 29. ln 30. 6. ameriški barvni film »Lepotica z« milijon dolarjev«.
»Rog« — Straža: SV, in 30. 6. Jugoslovanski film »Veliki in mali«
Trebnje: 22. in 23. R. angleški film »Berlinska zRodba«.
Šentjernej: 29. in 30. 6. francoski film »Prijateljice noči«.
Mokronog: 29. in 30. 6. angleški barvni film »Očka vrni »e«.
Hkrati obveičamo na#e naročnike, da smo preselili delavnico na Prešernov (prejšnji Florijanov trg) m »e priporočamo.
SPLOŠNO ČEVLJARSTVO (bivša popravljalnica čevljev) v Novem mestu.
LJubljana Črnomelj.
obrat
»BELSAD«
Sprejmemo   skladiščne delavce.
Plača do 50 din na uro. Prednost imajo tisti, ki lahko dobijo stanovanje v Ljubljani. »Metalka« — Parmova 33 — LJubljana.
Iščemo električarja z Izpitom, veščega vzdrževanj« vseh elek-troinstalaclj v Industrijskem obratu. Nastop služb* takoj. Ponudbe   poslati   na  »Slovenija vino«
Industrija čevljev Bor — Dolenjske Toplice sprejme večja število kvalificiran Hi čevljarjev in dve izurjeni preStvslki.
PREKLIC
Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla proti Ivanu Horvatu in Anici Nardinovi iz Dol. Toplic in »e jima zahv»ljujem, da sta odstopila od tožbe.
Štefk« Senica, Suhor — Dol. Toplice
NOVO MESTO
V času od It, do Z2. S. Je bilo rojenih 8 dečkov in 4 deklice. Porok ni bilo.
Umrli so: Pezdirc Karel, električar,, 48 let, iz Vojne vasi. Mir-kovič Jov»n, socialni podpiranec, 77 let, lz Mirne peci. Stupar Ljudmila, gospodinj«. 34 i*t, z Vlnko-veg« vrha. Fllipeift Alojzija, gospodinja, 53 let, lz Novega mest«.
GOTNA VAB Umrli »o: Golob Alojz, užitkar, Bfi let, lz Stranske vaši.
G ril Cvetka ix Regerče vasi dečka.
Dobro    ohranjen   Šivalni stroj
ugodno prodam. Naslov upravi lista (317-fi7). '
Na dražbi 30. «. ob M. url bo naprodad njiva v Ragovem, primerna za dvoje stavbiSč. Prodamo tudi nekaj stavbnih parcel v Smlhelu pri Novem mestu. Pojasnila prt župnem uradu v Smlhelu.
Pes volčjak, temnoslve barve, čuje na Irne Runo, je ušel v nedeljo opoldne. Ima nagobčnik. Kdor ve za nJega, naj t»koj sporoči na ODPAD, Novo mesto — telefon t>u.
Pretekli teden ao v novomeški porodnišnici rodile: Kocjan Min-ka z Jerman vrba — dečka, Pe-terlln Majda lz Kočevj« -r deklico. Brumer Jožefa iz Kočevske Reke — dečka, Turk Jožef« Iz Cerovca — dečka, Turk Angel« iz Podturna — dečka, Bec Darinka iz Kamenice — dečka, Cvltko Boža lz Kostanjevice — dečka, KoSir Amalija lz Sevnice — deklico, Bukovec Hema iz Velike Loke — deklico, Buz.eč«r Ivanka iz Trebnjega — dečk«, Stupar Milka z Vinkovega vrba — deklico. Ogulin Stanka s Hriba — deklico. MejaS Vera lz KoeevJ« — dečka, PugelJ Angela lz Tržiča — deklico, Grubar Marij« lz Javo-rovice — dečk«, CemiS Štefka iz Noveg« mesta — deklico, Vodo-pivec Pavlina iz Družinske v«*l — deklico, Vidlc Jožefa iz Dobra-vlce — dečka, PovSe Jožefa iz Klenovlka — dečka, Jerman Zofij« lz Kvaslce — dečk«, Vintar Alojziia iz Smolenje vasi — dečka, Per Alojzija iz Brezovice — deklico, Bratkovlč FrančiSka ls Mihovega — deklico, Zadkovlč Anica iz Novega mesta — dečka, Zajo Anica iz Puščave — deklico.
Pretekli teden so »e ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Grahek Janez, kretrd-čar s Sel pri Otovcu, je padel e kozolca In st poškodoval levo nogo. Kramariič Janez, cestar is Podhoste, je padel s kolesa ln si poškodoval glavo. Kočeva* Alojz, trgovski pomočnik iz Skoc-jana je padel s kolesa in si poškodoval desno ključnico, Josipa Klemenčiča, odvetnlkovega sina lz Mokronoga, je v gozdu pičila kača. Junc Alojz, sin čevljarja z Oločca. Je padel pod voz in si poškodoval desno nogo. ZagmaJ-ster Miha, delavec s Poloma, se Je s koso usekal v desno nogo. Obradovlča Janka, posestnika iz Kasta, Je T. L. napadel s kamnom ln mu poškodoval nos. Mo-žlna Jože, rudar iz Gabrijel, s« je z dvokoničnjkom usekal v levo nogo. Knafeljč Dominik iz Birčn«. vasi si Je z bombo poškodoval telo. Janeza Kastelica, posestnika iz Korenltke, ie sosed F. O. g sekiro usekal v glavo. Jane Irena hči tekstilnega deiavca Iz Novega mesta. Je padla v živo apno in si poškodovala obe nogi in gl«-vo Hrastarja Antona, delavca iz Cemš, Je v službi udaril železni drog po glavi. Campa Branko, sin dela.vca lz Prečne, se je z vročo vodo opekel po telesu. Campa Frane, užitkar lz Prečne, je padel in si poškodoval desno roko. Brule Marija, hči posestnika iz Brusnic, Je na dvorišču padla in si poškodovala desno nogo. Kova* Ladislav, rud»r iz Vel, Cir-nika, si je z žago poškodoval levo roko.
KRAJEVNI ODBOR ZB SMAR-JETA pri Novem mestu bo na Dan borca. 4- Julij« 1957, ob 10. url dopoldne odkril spom.ihsko ploščo na »Beretičevi« zidanici v Gorenji vasi nad Smarjeto, kjer je bila leta 1942 partizanska bolnica. Vabimo vse bivše borce — partizane ln ostalo prebivalstvo, da na ta dan pohite na mesto od-« kritja spominske plošče in obude spomine na čase pred 15. leti. Po .odkritju spominske plošče bo na tem kraju velik partizanski •miting. Zaradi boljše ^organizacije proslave vabimo delovne kolektive, da do 30. junija 1957 prijavijo krajevnemu odboru ZB Smarjet* svojo udeležbo. Pridite 4. julija na Dolenjsko. Ne bo Vam žal. — Krajevni odbor ZB Smar-Jeta.
POZIV
Prosimo vse naročnike, da najpozneje v treh mesecih dvignejo v popravilo prineseno obutev. Po sklepu delavskega sveta si podjetje pridržuje pravico, da obutev po tem roku proda.
DAN MLADOSTI V KOSTANJEVICI
Prav lepo je predzadnjo nedeljo kostanjevima mladina počastila svoj praznik — Dan mladosti. Pri občinskem komiteju LMS Je b(l sestavljen odbor zastopnikov vseh društev ln organizacij, ki je povabil k sodelovanju tudi gasilce iz Maribora, padalce JLA, novomeško godbo itd. V soboto zvečer je bila tradicionalna »Beneška noč,« kf Je odlično uspela. V nedeljo zjutraj Je bila »kozi mesto parada, kakršne v Kostanjevici ie al bilo; več kot 40 zastav so nosili vojaki, igrala je godba, nastopili So pa pionirji, mladina, gasilci, padalci, predstavniki društev, oblasti, motoristi in drugi. Po paradi so imeli mariborski gasilci napele mokro v a-
šmihelski podmladkarji RK
Kakor že več let, so tudi letos vsi učenci osnovne Sole iz Smi-hela pri Novem mestu člani PRK. Vso Članarino so poprali že v začetku šolskega leta. Na rednem letnem občnem zboru so Izvolili delovni odbor ln poverjenike za posamezne razrede. V svet so povabili tudi predsednika krajevnega odbora tov. Prijatelja, tov. Smrečnikovo kot zastopnico DruStva prijateljev mladine in tov. Klopčlčevo kot zastopnico staršev. V našem »vetu je tudi dr. Smrečnlk, ki nam pri delu prav rad pomaga. V Tednu RK nam Je predav«! o snagi in zdravju ob predvajanju filmov »O higieni vasi« in »Dva dečka«. FIlm je bil brezplačen. Ogledali so st ga tudi učenci tukajšnje dopolnilne ln pomožne šole.
Za mednarodno razstavo PRK v Južni Afriki »mo naredili razna ročna dela, herbarij, zbirko žit ln album o delu našega podmladka.
Za najdelavnejše podmladkarje smo priredili srečolov. Darila smo dobili od okrajnega odbora RK v Novem mestu (8 zavitkov Šolskih potrebščin ln Igrač, darilo PRK iz Amerike).
Na občnem zboru krajevne organizacije RK v Smlhelu je predsednik PRK poročal o našem delu in žel pohvalo in priznanje. Kot najboljši podmladek v okraju pa so imeli pionirji Se to čast, da so trije podml«dkarJl pozdravili okrajno skupščino RK v Novem mestu ln poklonili novemu predsedniku šopek cvetja. BiH so navduSeno sprejeti in pohvaljeni.
Med člani so prodajali tudi listke v Tednu PK in v Protituber-kulosnem tednu. Tudi za loterijo RK so kupili 40 srečk in Iztok i*
II. razreda Je zadel 30.000 din v veselje vseh podmladkarjev.
Člani higienske Komisije ao letos največ delali. Skrbeli so zlasti za »nago V razredih in straniščih, kjer so naredili torbice z« p;ipir, V razredih pa Imajo ob umivalnikih brisače in milo.
Tudi mlečno kuhinjo Imajo. Vsi podmladksrji dobe vsak dan mleko ali čaj in sir aH maslo Revnejši in oddaljenejši p« I« kruh. Hvaležni so okrajnemu odboru H K in nafti ljudski oblasti za tako izdatno pomoč. Tudi starši so veseli in se zanvaljujejo vsem, ki tako lepo skrtMs z« njihove otroke.
Upajo tn Selijo, da bd, ko odrastejo, lahko koristili skupnosti kot zdr«v ln krepak n»r»ič«j.
B. L.
DOLENJSKE TOPLICE
Čevljarsko podjetje »Bor« •!
gradi nove deiovne prostore, ki bodo večji in bodo omogočili povečanje proizvodnje in večjo zaposlitev delovne sile. Pred kratkim «e je del delavnic že preselil v nove, lepo urejene prostore iti pričeii so delati po sistemu tekočega traka. Zasluga za tako hitro izvršena dela fre predvsem direktorju Tonetu He-ngmanu, ki tako »krbi za pod-(etjat, Podjetje *I osvaja z vsakim dnem večje tržiSče in velikokrat ne morejo izdelati potrebne kolieine čevljev. Z novimi prnstori se bo stanje znatno ziboljšalo.
jo; ljudje so občudovali izredno discipliniranost in spretnost gostov lz Maribora. Sledil je telovadni nastop, ki Je prav tako zelo dobro potekel. Članice Hrustva prijateljev mladine so poskrbele za odlična okrepčlla. 7. odbojkarsko tekmo med domačini in Celulozo z Vidma ja bilo slavje zaključeno.
Tak praznik bomo poslej V Kostanjevici praznovali vsako leto. L.
Za oreh debela toča v Adlešičih
18. Junija je v okolici Adlefii-čev divjala huda nevihta, ki ao jo spremljali močni bliski z gramom. Okirog 10.30 je začela močno padati za oreh debela toča. Po nekaj sekundah je tako pobelila tla, kakor bi zapadel sneg. Med točo je začeilo močijo deževattj in dež se je spremenil v pravo ploho. Toč« je je prizadejal« ogromno škodo po vinogradih Male Plešivtce, Prložnika m delno Velike Ple-šivice. Na polju je pa posebno prizadejala pšenico, rž in ječmen. Veliko škode je tudi ni sadnem in tfOKtoicm drevju.
Rade Vrlini«
Iz Adlešičev
Kmetijska zadruga bo zasadila plantaižni nasad orehov. To delo bodo opravili mladi zadružniki. Za delo bodo prejeli nagrado im si z njo omogočili poučno ekskurzijo na kako urejeno posestvo-
Poljedelska odbor KZ AdleSI«-6i je imel 16. junija aejo, nt kateri so razpravljali o obveznem Škropljenju kirompirifeft proti koloradskemu hrošču iti krompirjevi plesni. Sprejeli »o sklep, da vsaka vas obvezno poškropi površine svojih krom-pirdftč v dveh dneh. Poljedelski odbor je razpravljal ie o naroČilu semenslce pSeniee, koruze za pitanje praSičev in o drugih važnih gospodarskih panogah.
VR.
ZA 1. JULIJ — OBČINSKI PRAZNIK MOKRONOGA ČESTITAJO:
Občinski ljudski odbor MOKRONOG
Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB NOV Občinski odbor SZDL Občinski odbor UROJ Občinski odbor RK Občinski sindikalni avet PD »Krnil Adamič« — TVD Partizan DruStvo prijateljev mladine Planinsko društvo Mokronog KZ Trebelno s poslovalnico v Cešnjicab Kmetijsko gospodarstvo Klevevi Remontno podjetje Mokronog Čevljarsko podjetje Mokronog Pekarija Mokronog Zdravstvena postaja Mokronog
Občinski komite LMS Občinski odbor 2WI Občinska gasilska zveza DruStvo upokojencev Pionirska odreda »MIlan Majcen« in
»Janče Me vzel j« Lovski družini Mokronog ln Trebelno K Z Mokronog s poslovalnico na Pulctvt KZ Skocjan, poslov. Male Poljane Trgovsko podjetje Mokronog Vrboplelarstvo Mokronog Mesarija Mokronog Lekarna Mokronog Poslovalnica »RUNO« Mokronog Poslovalnica »Planika« Mokronog
KRI ZA ŽIVLJENJE
Pretekli teden so oddali kri na novomeški transfuzijski postaji uslužbenci Okrožnega sodišča v Novem mestu: Janez Gartner, Leon Korošec, Branko LukiČ, Alojz Skube, Srečko Skrt, Vlado Ban, Darka Jesenko, Rezi Rtfelj, Tončka MUinkovič, Vera Savnik, Francka Panoar, Marija Iva-netič, Flrancka Božič, Ivanka Traven ter Slavko Bukovec, pozdar z * Vršnih, sel.
Piva\ v vrečkah
Kot povsod* so tudi belgijski navijači nogometnih tekem včasih zelo bojevati. Zato jo oblast sedaj izdala piSedpis, da ae sme na nogometnih tekmah prodajati pivo samo v I posebnih poli-vinilnih vrečkah. S tem hoče zavarovati riogonrvertaae sodnike, to včasih tudi Igralo«), pred pivom? -m no, pred »tekilenieaimi.
Novi naročniki našega lista
Kas te lic Hetiena — Hlnje
Kočevar Fra in c — Gradac
Jane« Jože — Ravne
Jatteek JaaeB — Kraan.fi vrb
Vook Anton — Radoie Barbič Ignac — D«l
Pisefc Anton — Savinek Stefanlč Jo*e — SodJi vrh Sever Jože — Rre<g Stoubic JnHj — Jarka vas Kirar Alojz — Grmov*Je Stanlša  Franc  —  Vrh pri
Ljubnem Zajec Ivan — Veliki Gaber Dr. Zalokar Robert — Zagreb Pare Karol — Gor. Milano-
vae
Gabrijel Janez — Zadar »Krajina« — Bihač
Biser našeg
S čudovitimi naravnimi lepotami se slovensko ozemlje na razmeroma majhnem prostoru upravičeno kosa z najlepšimi deželami sveta. Naša ožja domovina je obdarjena z izredno pestrimi in bogatimi posebnostmi kot jih ima 'le malokatera druga dežela na svetu. Le redko-kje hi še srečali na tako majhnem koščku sveta alpski ledenik, visoke gorske vršace, gozdove in pragozdove, del panonske nižine, pa morje, čudovito slovensko morje. Prelepa je Gorenjska, mehka in zasanjana je Dolenjska, bogata Štajerska z vinskimi goricami, čudovita ln skrivnostna pa sta naš Notranjski in Primorski Kras. Ce smo le doma in nikamor ne gremo, se morda teh lepot vse premalo zavedamo.
Prve opise   o   njej imamo lz lani so obiskovali Postojnsko
XVII. stoletja, čeprav se je njen jamo turisti iz 73 držav. Najod-
sloves naglo razširil šele po le- ličnejSi domači in tuji državni-
tu 1918. ko   je   jamski vodnik k; so obiskali Postojno, njenim
Luka Cec odkril   nadaljevanje lepotam se niso mogli dovolj
jame do Velike gore. V trikotu načuditi ljudje, ki so videli že
med Trstom, Reko in Postojno precej sveta. Letos konca maja
Ne veste kam na izlet? Ugibate kam bi zavili s prijatelji
so začeli .podjetni tujci, inženirji in znanstveniki odkrivati in raziskovati tajanstveni, pravljično lepi podzemski kraški svet. Postojna je postatla matica kraškega turstma. hkrati pa izhodišče najstarejših raziskovanj naših jam.
Iz leta v leto hite v Postojno avtomobili iz vseh evropskih in prekoooet&nskih držav; tu se tujci ustavijo vsaj za nekaj ur, da si ogledajo biser našega Krasa. Do jeseni leta 1949 je obiskalo    Postojnsko    jamo že
na kratek oddih?  Prelistavate   milijon Hudi; samo leta 1955 si
v odboru sindKkalne podružnice, kam M popeljafli svoj kolektiv? Odločite se tokrat za obisk Postojnske jamneI
Potojnska jama je bila znana že v davnini. Postojna je slovito ozko grlo, kjer se križajo
mnoga pota Srednje Evrope, stojno iz Zahodne Nemčije, Av-Mesto se je razvilo v pomemben strije, Anglije, Francije, Dan-turistični kraj, v katerem si ske, Italije, Holandske, Sved-inozernsiki turi«t že ob vstopu v  ske, Švice in Belgije,   lani pa
jo je ogledalo več kot 200.000 domačih in tujih obiskovalcev. Je še potreben dokaz, da j« Postojnska jama eden izmed raših najvažnejših turističnih objektov?
Največ gostov prihaja v Po-
V vsako hfio DOLENJSKI LISTI
naso državo ustvari svoj prvi vtis. Podpisi   v   Imenski jami
so začeli prihajati tudi prvi turisti iz Sovjetske zveze, Polj-
kažejo, da je bila Postojnska ske, CehoslovaSke, Madžarske, jama znana že v XIII. stoletju.  Romunije   in   Bolgarije. Samo
Novomeški ribiški športni tekmovalci še vedno nepremagani
v soboto i«. Junija Je bilo v Mariboru na stadionu Branika rv. republiško ribiško športno tekmovanje. Tekmovali so v obveznih disciplinah meta obteždini-ka i« umetne muhe, na osnovi katerih »e določi molitvenega ln posameznega prvaka Slovenije za leto 1987, ter v prostih disciplinah, ki imajo namen rušenje rekordov.
Na tem tekmovanju Je nastopilo 1 ekip in 87 tekmovalcev raznih ribiških društev Slovenije. Novomeška ekipa, ki so jo sestavljali Silvo Požar, Miha Gostlša, in Danko Bdfelj, Je na tem tekmovanju zasedla prvo mesto ln » tem postala Se tretje leto zapovrstjo ekipni prvak Slovenije. Ekapa Je osvojila prehodni pokal Ribiško zveze Slovenije.
Vrstni red ekip ]c bil sledeč:
1. RD Novo mesto (Gostlša, Požar. RlfelJ) 5.531,9 točk;
2. RD LJubljana L (Nered. Dimnik, Potrč) 5.405 točk;
3. RD Ljubljana II. (Sadar, Dolenc, Tekauc) 4.396 točk;
4. RD Maribor (Suhy. Kolšek. Clžlč)  4.385 5 točk;
5. RD Celje (Polutnik. Hohnjec. UršičV 3.582.2: točk;
6. RD Kranj (Skraba, Simunac. Malenšek) 2.947.5 točk;
7. RD Ptuj (Kajžnik, Majcen. KristanMČ) 2.952.3 točk.
Kot posamezniki »o tekmovalci Ribiškega dru*tva Novo mesto v skupnem plasmanu vseh obveznih disciplin dosegli sledeč« mesta:
1. Požar Silvo 1.942.6 točk; 2. Gostiša Miha 1.S69.5 točk;
4. JakovlJevlč Stojan 1.827 točk:
Zmagoviti prvaki: zvezni ln republiški zmagovalec Silvo Požar, Miho Gostiša in Dane RlfelJ (od leve proti desni) v Mariboru
7. RlfelJ  Danilo 1.71.9.8 točk.
Silvo Požar,Je s tem postal republiški prvak za leto 1957 in Je osvojil prehodno zastavico.
Tekmovalo se Je v 4 obveznih in 5 neobveznih disciplinah. Novomeški tekmovalci so v šestih disciplinah dosegli prva mesta.
Obvezne discipline:
1. mesto v metu obtežilnika 7.5 gr v tarčo Arenberg Je dosegel Silvo Požar.
1. mesto v metu obtežilnika 7.5 gr v daljavo je dosegel Danilo RlfelJ.
L mesto v metu umetne muhe v tarčo Arenberg Je dosegel »to-Jan JakovlJevlč.
Neobvezne discipline:
1. mesto v metu obtežilmka 7.5 gr v daljavo je dosegel Danilo Rifelj«. Vrgel Je 64\92 m ln m tem postavil nov slovenski in državni rekord.
1. mesto v metu obtežilnika 15 gr v daljavo Je dosegel Danilo RlfelJ. Vrgel Je 87.82 m in s tem dosegel nov slovenski in državni rekord.
1. mesto v metu obtežilnika 15 ar v tarčo Arenberg je dosegel Silvo Požar.
V skupnem plasmanu obveznih disciplin meta obtežilnika 7.5 gr (v tarčo in daljavo) je dosegel prvo mesto Silvo Požar, v skupnem plasmanu metov umetne muhe (v tarčo ln daljavo) je pa dosegel prvo mesto Stojan JakovlJevlč.
Kot posebna točka tekmovanja Je bilo tekmovanje v lovu živih rib, ki Je bilo na potoku Pesnica V tem tekmovanju, ki Je poleg sposobnosti odvisno tudi od sreče, so tekmovalci Ribiškega društva Novo mesto dosegli sledeča me-
s." mesto Gostlša Miha 545 točk; 4. mesto Požar Silvo 535 točk,
8. mesto Jakovi j evič Stolan 335 točk;
9. mesto RlfelJ Dandlo 325 točk: 13.  mesto  ZaletelJ    Alojz 120
točk.
IV. republiško športno tekmovanje Je bilo tudi izbirno tekmovanje za izbiro reprezentance Slovenije, ki bo šla na državno tekmovanje v Ohridu. Ekipo Slovenije bosta sestavljala dva Novo-me«čana ter en Ljubljančan. Na državnem tekmovanju želimo našim tekmovalcem obilo uspeha.
S.
je obiskalo Postojnsko jamo že več kot 36.000 domačih in tujih gostov, kar kaže, da bo letoš-
mo doživljamo presenečenje za presenečenjem. Vsepovsod j 5 talita 2 bisernimi kapniki, da člcvek v resnici ne ve ali bi občudoval viseče aLi iz tal raztoče kapnike, slonovo glavo, palčka, Veliko dvorano, Plesno dvorano, palme, pralnico, sigaste cglarske kope dn neštete druge izoblikovane kapnike. S spošto-vanjem se obiskovalec spomni partizanov, ki so pod vodstvom Tome Poljaka leta 1944 za hrbtom -nemških stražarjev zažgali tisoč sodov nafte in bencina. Crne stene in strop tega dela jame bodo večen spomin na junaške borce za svobodo.
Vsa Postojna z okolico je kraj čudovitih lepot. Notranjski muzej in pred kratkim na novo odprti Speleološki muzej Instituta za raziskovanje Krasa nudita še tako razvajenemu obiskovalcu muzejev dragocene posebnosti. Snežnik, Rakova dolina z Velikim m Malim pri-
ma turistična sezona zabeležila v Postojni rekordno število obiskov.
Jamska železnica prepelje leto za letom <Jesetfcisoče turistov v sVet podzemeljske Pivke. Ne-dosežne lepote Postojnske jame so v njenih kapnikih, v velikanskih podzemskih dvoranah, ki jih je izdolbla voda v deseittisočletJih. Tu živi tajinstvena človeška ribica (mo-čeril). V svetlobi električne razsvetljave blešče fantastične oblike tisočerih kapnikov. Voda se preitaka skozi jamo, v njej spet izginja, pronica še globlje in ustvarja v še ne odkritih jamah nova Čudesa. Razen človeške ribice (protenasa) živijo v jamah še stepi ščipalei, jamski raki, pajki, stonoge Ln slepi jamski hrošči. Na poti skozi ja-
Okostje   jamskega  medveda v novem Speleološkem muzeju v Postojni
rodnim mostom, Cerkniško Jezero, Nanos s Plešo, Predjamski grad in druge zanimivosti Krofa — vse to nas vabi, da obiščemo Postojno in njeno okoldco. Ko bomo poznali lepote domačih krajev, bomo veliko lažs cenili njihovo vrednost, pa tudi njihov vedpo večji pomen v naraščajočem tujskem prometu.
(Naslovna slika: Predjamski grad)
SREČNO OZDRAVLJEN
»No, sestra,« vpraša prima-rij, ko stopi v bolniško sobo, »kako kaj z vašim pacientom?«
»Oh, zelo dobro, tovariš pri-marij,« odgovori bolničarka vsa rdeča. »Jutri se poročtua.«
ISTO, PA VENDAR NE ISTO
»No, spet vi?« začudeno vpraša sodnik obtoženca-blagajnika.
»Da, jaz; ampak podjetje je sedaj drugo.«
ZMAGOVALEC PO SILI
V družbi se igrajo razne igre. Pa predlaga nekdo: »Dajmo še tole (gro: Kdor izmed vas bo vared.il najbolj bedast vnraz, bo zmagal in dobil nagrado.«
Sodnik, določen za ocenjevanje, je hitro pokazal nekoga na koncu mize.
Toda zmagovalec se je odločno uprl: »Kaj bom jaz zmagal! Saj sploh nisem sodeloval v igri.«
PAPAGAJSKA NEZGODA
Papagaja Kokija je začela boleti glava, ko ravno nobenega ni bilo doma. Kaj naj stori? »Aha!« si pravi pametni Koki, gre k telefonu in zat?rti šteruiko. »Halo, je tam doktor Zdravtč?« — »Ne, doktor je zdoma; pri telefonu je njegov papagaj.
Fakir — brodolomeo
Letos poteka štirideseto leto od dogodka v eni največjih držav na svetu, od ruske oktobrske revolucije. Kot očividec vseh dogajanj, kar jih je bilo v moji bližini, bom za bralce Dolenjskega lista napisal nekoliko spominov na težko borbo ruskih delavcev in kmetov, v kateri so po težkih borbah in številnih žrtvah porazili sovražnika.
Ker nisem sledil zgledom svojih sovrstnikov in ušel pred vojaščino v Ameriko, sem leta 1912 moral nastopiti odsluženje vojaškega roka, ki je trajal takrat tri leta. Dodeljen sem bil prvemu bataljonu 17. peš-polka v Ljubljani, ostali trije bataljoni so bili tedaj v Celovcu. Dodeljen sem bil k 4. stotniji, kjer je bil stotnik Dunajčan Ziernfeld. Ravno tedaj se je vnela balkanska vojna. Zmagoviti pohod srbskih divizij je neizmerno navdušil vse napredne Slovence, toda uradna Avstrija je bila drugačnih misli in bilo je precej govora o neizbežni vojni med Avstrijo in Srbijo. Nekega dne je prišel stotnik ob nenavadnem času k nam in, ko je narednik BlanČ raportiral, da so vse čete zbrane, začel takole govoriti: »Prišlo mi je na ušesa, da vi po gostilnah in na javnih prostorih govorite, da v primeru spopada med našo državo in Srbijo ne boste hoteli streljati na Srbe. Nimam nič proti temu, da simpatizirate z njimi, ker so vaši krvni bratje, toda jaz sem Nemec in enako tudi jaz čutim narodnostno povezanost z Nemci izven Avstrije. Vendar, če bi prišlo do vojne med našo državo in Nemčijo, bom kot Avstrijec storil svojo dolžnost. Glejte, da boste tudi vi, če bo potrebno, zvesti prisegi in državi kateri pripadamo, storili svojo dolžnost.«
Mi smo si seveda mislili vsak svoje. Tiste dni je prišla tudi sleparija čudežne Vodiške Johance na dan in tisti vojaki, ki so sleparki verjeli, so morali pogoltniti marsikatero pikro opazko svojih tovarišev. Ob novem letu 1913 sem bil premeščen k 16. stotniji v Celovec. Prvega maja istega leta smo bili ves dan v pripravljenosti pri puškinih piramidah in vsak je dobil še deset ostrih nabojev. Sele zvečer je prišel policijski častnik povedat, da je nevarnost delavskih nemirov minila. Isto se je ponovilo prvega maja leta 1914. 10. junija 1914 je bilo vesoljno nemštvo v Celovcu hudo razburjeno in na nogah. Napovedan je bil namreč prihod 500 romarjev z onstran Karavank, ki so hoteli proslaviti 400-letnico ustoličenja koroškega • vojvode na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku. Mestna sodrga je tisto nedeljo že zarana odšla k voj-vodskem kamnu, ter ga vsega ogradila z visokimi ograjami, tako da se ni nič videlo. Ko so romarji z vlakom dospeli na celovški kolodvor, jim je bil vstop v mesto prepovedan in so se morali vrniti. 26. julija 1914 zvečer nas je pozno v noči prebudila vojaška godba in vpitje: »Živela vojna in Avstrija! Dol s Srbijo!« Od tiste ure ni bilo več spanja; vedeli smo, kaj nas čaka.
Kmalu smo bili v Ljubljani in naš četrti bataljon je odrinil 12. avgusta na vzhod proti Galiciji. Začasno smo se ustavili v vasi Deržov, blizu Nikolajeva in Strija. 21. avgusta ob pol enih pridirja adjutant Deka-neva in zavpije: »Uzbuna! Zbor! Sovražnik je vdrl v Galicijo!« Naredili smo zbor za pohod in takoj nabili puške. Ob tej priložnosti je nastal popoln sončni mrk, mi pa smo krenili po prašni cesti proti severo-vzhodu in precejšen kos poti vsi molčali. Hodili smo Še pet dni in se spopadli z Rusi 26. avgusta pri vasi Gologorg. Zaradi nasprotne komande in podcenjevanja ruske vojske smo imeli že prvi dan ogromne izgube. Padli so tudi bataljonski poveljniki treh bataljonov, tudi polkovnik Stielfrid je bil teže ranjen.
Sledil je umik, po novi hudi bitki 31. avgusta smo se umaknili preko Lvova, po porazu pri Grodsku smo se umikali preko Pfemisla proti ogrski meji ter se ustavili pri Gorligah. Po nekaj dneh oddiha smo začel! ofenzivo ter napredovali nekaj desetin kilometrov. 15. oktobra se je začela nova huda bitka, ki je trajala do 5. novembra. Ko smo v noči 19. oktobra napadali Ruse, sem bil ranjen in prepričan, da je zame sedaj vojna končana. Pa sem se hudo zmotil! Ravno na obletnico začetka vojne 26. julija 1915 sem že bil z novo vojno opremo na judenburškem kolodvoru ter preko Dunaja, Budimpešte in Marmarosz-Szigeta znova prišel na gali-ško bojišče. Na reki Dnjester smo se ustavili in opre-zovali skozi strelne line, kje so Rusi. Nekoč smo jiJb klicali:
»Hoj Moskali!« Oglasil se je eden: »Cta je?« In spet: »Brest Litovsk je naš?«, odgovor: »Harašo, nu do Moskvje ješčo daljeko!« V meni je tlela skrita želja, da bi me ob kaki priložnosti Rusi ujeli. 12. septembra pri Zaleščikih v vzhodni Galiciji, ko sem bil poslan na patruljo, se je to tudi zgodilo. Osem nas je bilo skupaj, takih ki smo bili prvič na bojišču; mene so nekako priznali za najstarejšega in takega, ki ga velja ubogati. Rekel sem jim: »Fantje, kdor bo nocoj hodil z menoj, bo ujet, ravnajte se po tem!« Oni pa so odvrnili: »Pa naj bomo ujeti, vseeno gremo!«
Odpravil sem jih v neko prazno hišo v vasi, lz katere so po večini ljudje zbežali zaradi strahu pred obstreljevanjem. Jaz pa sem se oziral po Rusih. Kmalu čujem peket konjskih kopit in prikaže se 12 jezdecev na belih konjih, spredaj oficir, ki sem ga poznal po kokardi in dežnem plašču. Pokazal sera se jim in jih opozoril nase. Ko so prišli k meni, je skočil oficir s konja ter mi ponudil roko v pozdrav z besedami v nemščini: »Sedaj bomo prijatelji!« Jaz odvrnem: »Sovražniki več ne bomo.« Ker so videli puške pred hišo na kupu, je vprašal oficir: »Kje so drugi?« Jaz pokažem z roko, da so v hiši. (Nadaljevanje sledi)
57. Gregec ln oskrbnik sta zdela v grmovju ln čakala noči. Približala sta se robu goščave in videla-kako so Turki z biči in krikom dvignili ujetnike ln % njimi počasi utonili v mraku. Toda dolgo se še nista upala premakniti. Niti govorila nista. Da, zdaj nista več ujetnika in Gregec ni vedel, kako se naj vede. Zđaj bo pač gospod oskrbnik začet po starem.
.Takovičani spodaj so peli od veselja, da so odgnali Turke. »Ali hi šla k njim?« je zasopel Gregec. Bil je utrujen, rad bi legel In zaspal.
Oskrbnik je odkimal. »Turki se bodo Se vrnili. Skrbeti morava, da prideva čimprej domov. Kod naj se sicer vrnejo kakor tod?«
Gregec je pomislil na domaČe, na mater in sestro in brata. Bolje bo, če so vsi skupaj.
!ffl. Gregec se Je tedaj spomnil očeta. »Očeta so menda izpustili iz ječe?« je drzno vpr/.šal ln pogledal oskrbnika. »Menda so bili toliko pametni.« jn zamolklo potrdil Andraž. Nekako neprijetno mu ie bilo govoriti o zaprtem Hribcu. Medtem se le mrak zgostil, dim ln megla sta se združila, k vsemu je začelo Se snežiti.
»Zdaj pa le na pot!« se Je dvignil oskrbnik. Pri hoji se je lovil, kakor da bi bil pijan. Rana na obrazu ga je silno bolela. Pod cesto sta se zopel umaknila v grmovje. Nekaj jezdecev je odpeketalo mimo. Ko sta hotela preko poti, sta se spotaknila ob mrtvega človeka. Plezala sta dalje, toda oskrbnik se je vrnil k mrliču in trenutek kasneje prišel s sulico. »Mrtvi je ne potrebuje več. Midva pa se morava braniti!« je dejal.
59. Večina Turkov Je že odšla proti Postojni, naletela bi lahko le še na zapoznela krdela. Zato sta hodila dalje previdno in, kadar se jima je le zazdelo, da se v daljavi premikajo sence, sta krenila a poti. Cez nekaj časa sta videla proti Cerknici skozi padajoči sneg ogenj.
»Hiša gori!« Je dejal Gregec. »Ogenj na cesti...« Je zmajal oskrbnik z glavo in se ustavil. »Straža?« je vprašal Gregec. Počasi sta se približevala. Velike postave so hodile krog ognja. V bližini je stala gruča konjev. »Turki!« je kriknil oskrbnik. Gregec pa ga je moral prijeti za sulico.
»Nekoliko jih moramo obdelati!« je silil oskrbnik s čudno bleščečimi očmi in. le s težavo s* ** Grege* odvlekel stran in skozi -grmovje.
60. Tako sta le dolgo hodila. Gregec je moral oskrbnika, kateremu se je vedno huje bledlo, voditi. Med potjo se je zaletel vanju pes. Gregec ga je odgnal s sulico, potem pa je prilezlo nekaj mož. »Kdo sta?«
»Kadilski oskrbnik,« je trudno dejal Gregee.
»Tista zgaga, ki ni boljša ko Turek!« ae Je nekdo oglasil.     »Dajte ea sem!«
Gregec je dvignil sulico. »Ranjen Je, od Turkov, C jota sva bila in sva ušla!« Nato so ju pustili mimo. Gregec je povpraševal po poti. Toda še dalj časa je čutil, da ga spremljajo s pogledi in zdelo se mu je, da šumi po gozdu, kot da bi kdo hodil ca njima.
Ime nadliškega oskrbnika je bilo očividno zel* slabo priporočilo tod okoli.