18. štev. V Ljubljani, dne 16. septembra 1899. IX. leto.
Izhaja 1. in 3. soboto vsake g-a meseoa ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 60 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr.
se enkrat tiska; 12 kr. Če se dvakrat, in 16 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se Pošiljati ,.Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu .,Rodoljuba'4. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kmetijska šola na Grmu.
V uradnem glasilu c. kr. kmetijske družbe kranjske, to je v »Kmetovalcu«, kakor tudi v družili listib beremo objavu, da se prične na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu prihodnje šolsko leto 1890/1900 s 4. novembrom t. 1. Ne moremo si kaj, da bi pri tej priliki no opozarjali vse premožnejše napredne gospodarje na to šolo, katera ima v tekočem šolskem letu, kakor smo zvedeli, 35 učencev, in to iz vseh slovenskih pokrajin.
bola je popolnoma narodna, slovanska, vendar se tudi nemščina kot predmet v nji poučuje, i )n;i je popolna nižja kmetijska šola, to je taka, v kateri 8o učenci teoretično in praktično v vseh kmetijskih predmetih poučujejo. Poučujejo ho torej v vinogradslvu - v tem posebno temeljito — kletarstvu, sadjarstvu, poljedelstvu, živinorejslvu, kmetijskem knjigovodstvu, čebelarstvu itd. Učonci to šole poučujejo se pa tudi v vseh predmetih nižje realke, torej i v krščanskem nauku, kemiji, liziki, naravoslovju, zemljepisju, risanju stavbnih načrtov ter kmetijskih orodij in strojev, v petju itd. Učenci sov Zavodu preskrbljeni s hrano, stanovanjem in perilom. Vodstvo polaga, kakor nam j«' do dobrega znano, posebno pozornost tudi na to, da se v obče pošteno in krSčansko vzgajajo, ter k varčnosti na-peljujejo. /a hrano, stanovanje in posteljno pOrilo plačuje vsak učenec po lit) kr. na {ni!i, šolnina /naša za ohedve šolski leti ^ gld. Tisti učenci, kateri to šolo z do-°riiu uspehom dovrše ter doma na lastnem gospodarstvu ostanejo, uživajo tudi Pr'lVico tlo dveletne vojaške proZentlie »lužhc.
Dobro nam je znano, da seje na tej *°li že dosti mladeničev izšolalo, kateri s,''laj doma prav izgledno gospodarijo, •^anjci in /unajkraiijski premožnejši gozdarji, katerim je na tem le/eče, tla se sinovi temeljito v vinogradslvu in v **m ostalem  kmetijstvu  pouče, pošljite
va;(.
gospodarstvu namenjeno sinove v to
*°'())  nikoli  se   ne   bodete   tega koraka
toketali
^teranska d6ba na Slovenskem.
i
(■     » ritnož Trubar j" bil kmetski in.
i , 7Rnoval   je  v  Cehu,   Ini   ka.....tik v
J n I r » ih žu,. 11, U v št. Jerneju v Laškem
k;oV   °ki na Štajerskem. Ilil je agitator,
in. ri Jw imel Ves slovenski svet v svojem
l*Uft*,tVu   ^»'iiske so ga kaj rade poslu-
' moral jo  hiti tudi lep človek. Umrl
je leta 1580, kot protestantski župnik v Derendingu na Wurtemberškem; kakor zgodovinar reformacije na Štajerskem dr. Loserth o njem piše: kot zvest svetovalec, zaščitnik in očetovski prijatelj slovenskih dijakov na Nemškem ter evangelične književnosti in cerkve svoje slovenske domovine. Trubar je bil kakor Luther ubog dijak. Pridobival si je kosilo po tedanji šegi s popevanjem duhovnih pesmi od hiše do hiše. Študiral je na Reki, v Solno-gradu in na Dunaju. Pil je izboren govornik. Ali že zgodaj, še predenj so je ločil od katoliške cerkve, nastopal je proti babjeverstvu. Njegovo delovanje je bilo obširno. Opravljal je prepovedi v špi-talski cerkvi v Ljubljani, hodil po deželi, pridigoval, organiziral v gradovih, v mo-ščanskih in v kmetskih hišah in moral je storiti večkrat dolgo pot v Tilbingen na Nemškem, kjer jo bila tiskarna za slovensko in hrvatsko izdajo sv. pisma. Včasih si ni bil svest življenja. Zraven jo moral duhovnike pripravljati za novi posel.
V prvih vrstah luteranskoga hoja je stal Trubar. Vidika navdušenost je morala biti v tem možu, da ni izgubil dobre volje, ker našel je v tedanjem slovenskem duhovenstvu, dasi je to, kar gaje bilo boljšega, pristopilo k protestantizmu, malo rahljivih mož. Neznansko so bili tedanji duhovniki nevedni in druguče zanemarjeni. Ali vzdignil se je ludi ves slovenski narod za to novo veroizpovedanje.
V Iti. stoletju, v katerem se ta luteranska reformacija vrši, bila je Štajerska, Koroška, Kranjska ter (ioriška pod imenom »Notranja Avstrijska« ^Innerosterroieh) pod posebnim deželnim knezom habsburške rodovine izjedinjena. Gradec jo bil glavno mesto, sedež deželnega kneza. Plemenitaši, višji katoliški duhovniki in meščani so se shajali v deželnih zborih, delili so so tam v to tri stanove in glasovali po njih. V deželnem zboru so se posvetovali .» vsem, kar sejo dežel dotikalo, če jo bilo pa kaj skupnega vsem tem deželam, sešli so se stanovi v Gradcu, včasih pa tudi v manjših mestih. To shajanje zamore se dokazati za vso dobo luleranizma na Slovenskem.
V 11 • 11 časih najdemo tedaj vso Slovenci" skupaj v kakem skupnem deželnem zboru. Stan meščanov je imel manj pravic pri razsoji in glasovanju. V teh zborih dovolili so stanovi deželnemu knezu denarne pomoči ter davek, ki so ga tedaj oni plačevali in od kmeta izterjali. Deželni knezi, kar jih v tej dobi nastopil, so odvisni od stanov ter od nemškega eoHarja, vmes pa sega tirolski deželni knez in bavarski vojvoda, žlahta tedanjih   habsburških   deželnih knezov
slovenskih dežel ter papež. Glavno nalogo imata Ferdinand II. in Karol II. kot deželna kneza Notranje Avstrije. Pod Ferdinandom I. postalo je v naših krajih vse protestantovsko, pod Karolom II. je tako razvito, da se je deželni knez pritožil, da je vse njegovo dvorno spremstvo lute-ransko, da ga le do cerkve spremlja in da mora sam v katoliški cerkvi biti. Ali pod. njegovo dolgo vlado se začne boj proti luteranom ter pod Ferdinandom II. se ta boj s pomočjo jezuitov in Tomaža Hrena, ljubljanskega škofa, konča v korist absolutizma, vladarjev in katoliške cerkve. (Dalje prih.)
Za negotovimi nameni.
Slovaški spisala L. Podjavorinska. (Konec.)
Ni se ustavil poprej nego v vasi, in nevede kod blodi, obstal je na obrežju potoka, glasno žuborečega. Tam je padel na tla, mokra od dežja, ter se zgrabil za prta, ne čuteč, da se mu nohti bolestno zarivajo v meso. Iz grla so mu uhajali čudni glasovi, na prsih je čutil grozno težo, ki mu je ovirala dihanje ter je postajala vedno večja in večja . . .
Takrat se jo spomnil matere in iz zapaljenih očij se mu je vi i 1 pri tem spominu prod vročih solz, ki so tekle v bujno travo in se mešale tam z vlago poletnega dežja.
Cez trenutek se je zopet dvignil in opotekajoč se, kakor pijanec, korakal domov. Ko je dospel k vrtu, opazil je le osvetljeno okno - - in srce mu je znovič močno zatripalo. Na klopi pri peči je sedela mati, zakrivajoča si lice z rokama, in celo sem do njega je doletavalo njeno bolestno, krčevito Hitenje. Pred njo jo stala nežna, šibka, mlada deklica ter držala materino roko v svoji, božala jo, in kakor bi jo tolažila, govorila ji neprestano nekaj z nežnim, mehkim glasom, obračajoča vsak hip glavo na stran, da mati ne bi videli tega, kar vidi od zunaj njen sin: kako velike solze tečejo iz njenih modrih očij ter se vale po obledelem licu druga za drugo, neprestano, Liku- bi nikdar ne jenjale podati.
..H, Gospod .fezus Kristus! Gospod Jezus Kristus! saj jo to Dorka!« — pri-kipelo je i/, prsij strmečemu Samku zunaj pod oknom.
»Ali vidiš, nesrečnež !«, ihtela je Dorka, izmikajoča svojo roko iz Samkovo, da bi se ž njo otrla nepokorne solze, ki so ji tekle še vedno po licu, sedaj ozar-jonim ž« I blaženim in zadovoljnim smehom — »ali vidiš nesrečnež: ali ti je bilo tega treba'.'1!
Za tri nedelje so slavili — poroko. Samko in Dorka sta bila srečen parček.
»No, povej mi sedaj, Zuzka, čemu si toliko hrepenela v svet H
Zuzka ni ničesar odgovorila ter, po-maknivši si z jopico ne dovolj pokrito roko pod glavo, oprla se še bolj ob nizko vozičkovo lestvo. Naokrog je vladala tišina in močna tema; bili so na širokem polju. Nad njimi je raztezalo par rogovi-lastih vrb svoje tanke veje, katerim so padale na listje s tihim šumom kaplje poletnega dežja, in odtod na plahto, katero so bili potniki razpeli nad vozičkom in na najbližjo vrbo. Pri Zuzkinih nogah je ležal velik črn pes, Pozor, ter niti ni pomežikal z očmi — prav tako, kakor ona — ko je na njo pri pišu vetra priletela s plahte obilica deževih kapljic. Mikula in žena sta ji sedela nasproti — in to mično skupino, vredno barv Vešinovega1) čopiča, je osvetljeval mali, napol ugasli plamen-ček, ki se ni hotel rad prijeti mokrih in surovih vrhovih vej, na katerih so čivkali še pred večerom vrabci.
»Pusti jo, žena!« odgovoril jo za hčer Mikula, ves zakrit z neprijetnim dimom, ovirajočim mu dihanje; »pusti jo, saj veš, da ima ona vedno kake neumnosti v glavi!«
Zuzka   zopet  ni  odgovorila, le nasmejala se je s smehom, iz katerega bi bilo težko uganiti, kaj  pomeni ter se z navidezno zadovoljnostjo zagledala v de- i ževno, toda tiho letno noč.
') .l.iroslav Ve.šin jo znaiuonit slovaški slikar.
Politični pregled.
Položaj. Ker hočejo Nemci z ob-strukcijo preprečiti volitev delegacij, začela so je sedaj vidika akcija v svrho sprave med Nemci in Cehi. Po raznih pripravljalnih korakih je predsednik poslanske zbornice dr. Fuehs povabil vse načelnike nemških klubov in načelnika desnice Ja\vorskoga na dan 21. t. m., da se domenijo glede sprave. V občo se sodi, da spravni poskusi ne bodo imeli uspeha. Vprašanje pa je. kaj se potem zgodi. Nekateri menijo, da so razpusti drž. zbor in se da zopet deželnim zborom pravica, vol iti državne poslance, drugi pa sodijo, da odstopi vlada in da pride na njeno mesto nemško ministrstvo.
Srbija. Sedaj se vrši v Belemgradu sodna obravnava radi atentata na Milana in zarote proti kralju. Obravnava je že v prvih dneh pokazala neosnovanost cele obložbe |e pokazala, da je Milan atentat naročil, zaroto pa si izmislil. To spoznavajo tudi Milanu naj vdanejši krogi in VM-ohčiio prevladuje mnenje, da obravnava ne more imeti druzega konca, kakor da bo Milan primoran Srbijo zapustiti.
Ćrnagora. To dni je bil črnogorski knez obiskal turškega sultana v Carigradu. Potovanje je imelo velik političen pomen. Misli so, da se je pri tej priliki sklenila nova balkanska zveza in da je sultan odstopil črnogorskemu knezu vso svoje pravico  na llosno  in Hercegovino.
Franolja. 'Židovski kapitan Drovfus jo bil tudi pri drugi obravnavi obsojen na deset let težke ječe. Zdaj grmi zopet vse židovsko časopisje, da je nedolžen in
delajo se celo priprave, da se bojkotira pariška svetovna razstava. Bržčas bo Drevfus pomiloščen, da se tako naredi konec tej zadevi.
Domače in razne novice.
Klerikalno izdajstvo. Najpodlejše bitje na svetu je klerikalec. To se je pokazalo te dni. Celjska nemčurska zalega je povodom obiska čeških visokošolcev napravila pravo revolucijo. Vse je kazalo, da se vsled te revolucije podržavi policija. Toda našel seje klerikalec, kije nemškim tolovajem priskočil na pomoč. »Vaterland« je priobčil dopis, v katerem je bilo rečeno, da je izgredov kriv le dr. Ferjančič, in da Slovenci v Celju sploh nimajo ničesar iskati. In temu dopisu verujejo sedaj vsi odločni krogi. Tako počenjanje je očitno izdajstvo. Pisatelja dotičnoga dopisa pozna najbolje dr. Suštoršič.
Usmiljeno srce knezo.škofa Jegliča. Pred kratkim je v Ljubljani neki prismojeni mladenič, Novak z imenom, poskusil usmrtiti svojo ljubimko, pa jo je le neznatno ranil, potem pa je samega sebe ustrelil. Nesrečnikova mati, neki župnik in neki ugledni meščan ljubljanski so šli prosit škola Jegliča, naj dovoli, da se fant cerkveno pokoplje. Toda škof se na noben način ni hotel udati, češ, Novak je bil morilec. To je očitna neresnica, ker ranjena punica sploh ni bila nevarno poškodovana. Novaka niso cerkveno pokopali. Ko bi bil Novak bogataš, bi bil dobil jirav lahko cerkven pogreb, kakor ga je dobil že marsikdo za denar, a ker jo bil siromak, so ga pokopali kakor psa. < >, ti usmiljeno, zlato srce ljubljanskega ikofa.
Žitnik v Zu/.empeiku. Klerikalni poslanec Nace Žitnik je imel te dni shod v Žužempcrku. kjer je »poročal« o svojem
»delovanju« v deželnem   m državnem
zboru in DO svoje razlagal, kako je prišel do tega, daje s častno besedo utajil notico, ki jo je on sam spisal, kakor je sam pripoznaL Oc volilci takemu poslancu
lareko zaupanje, potem pač niso vredni
boljšega.
Občinsko volitve v Vipavi. Kleri kalei so pri minolth občinskih volitvah dosegli nekak uspeli, katerega pa so no bodo dolgo veselili. < »hljuhovali so volilcem, da razdele mednje 2tMMM) hoj, če zmagajo, in ker jim je priskočil še agrarni komisar Župnek na pomoč, res niso volitve tako iztekle, kakor je bilo pričako-vali. V tretjem razredu so zmagali klerikalci, v prvem narodnjaki, v drugem |»a jo bilo jednako število glasov oddanih in je odločil žreb, da ho prišli v odbor trije narodnjaki in trije klerikalci. Toda ta volitev ne bo držala m bodo v drugem razredu izvoljeni klerikalci prav gotovo leteli, tako da bo večina zastopa naša.
Najvišje sodišče je razveljavilo razsodbo tržaškega dež sodišča, s katero jo bil dovinski župan g. Ples obsojen na zapor 8 mesecev radi udeležbe pri izgredih proti Lahom.
Žaljenje slovenske narodnosti < »h cirji pešpolka št. 27, so pri vajaških vajah na Rakeku grdili slovensko zastavo in jo dali v blato vreči. Preiskava proti njun se |e potlačila Skandal
Porotne obravnave ne vrše sedaj pri ljubljanskem deželnem sodišču Prvi •lan sta bili dve obra\ na\ i    Pri  pr\ i bil
je 23 let stari posestnikov sin Valentin Sušnik iz Šenčurja pri Kranju obtožen hudodelstva uboja. Dne 2. maja letos popivali so fantje v raznih gostilnah ter so se tudi vstavili v kovačnici Alojzija Bre-garja, kjer so se začeli v šali rukati in cukati. Brez pravega povoda zgrabi Sušnik   kovaško  stolico   ter   udari   ž njo Josipa Maslja s tako močjo po glavi, da i je le ta še isto noč vsled otrpnenja možganov umrl. Ker pa se je dognalo, da je bil Sušnik v kritičnem času  hudo pijan in da vsled bolezni sploh večkrat ni pri   pravi  pameti,  zanikali so porotniki stavljeno jim vprašanje glede krivde, vsled česar je bil obtoženec od  obtožbo oproščen. — Pri drugi obravnavi sedela je na zatožni  klopi 24 let stara posestnikova hči Marija Kadunc  iz  Brezja  pri Grosupljem, obtožena hudodelstva detomora. Obtoženka  porodila je  dne   7. avgusta zvečer živega otroka in ga zadušila. Sodišče obsodilo je Marijo Kadunc na štiri leta težke joče,  poostrene   z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 7. avgusta vsakega kazenskega leta. — 10  let stari  krojaški pomočnik Prano .In ha nt i/. Klanca pri Kamniku je i bil   obtožen    hudodelstva   uboja. Dno 2(.). julija sešlo se je več fantov iz, Kaplje-vasi. Posestnikov sin Tine Lah jo velil Juhantu, naj gre spat. in mu založil klofuto, .luhant stekel  je   proti Pavlinovem kozolcu.  Nekoliko časa za njim je odšel po isti poti fant Anton tllavač. Kmalu so čuli fantje Clavačov klic: »Tine, ti meni kri zapri, jeden pa naj  gre   |>o gospoda, jaz sem zaklan!«    C.lavač jo prišel nazaj k fantom z veliko   rano na   vratu  in še povedal, da ga je .luhant z nožem zaklal. I (Jlavač jo vsled i/krvavenja čez pol ure • umrl. Obdolženec se je sani ovadil in bil obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene s postom vsakih  1 I  dnij  in  trdem loži-idem v temni celici dne 2\) julija vsakega leta. — iS let. stari bajtarjev  sin Andrej
Nastran iz Trate pri Velesovem je bil
obložen hudodelstva težke telesne poškodbe, ker je na pustni torek vrgel sekiro za Francem Sok netom, ki ga je 8 snegom ono taval, ter ga v nogo zadel tako. da je bil oškodovanec ranjen in delj časa m mogel opravljati svojega posla. Obsojen je bil na tri tedne zapora. ~ 21 let stari oženjeni posestnik Ivan A vso* ni k iz /gos v radovljiškem okraju je bil tožen nuli hudodelstva uboja. Dno \\\. se|>* tembra lanskega leta pokopali so v Begunjah nekega bajtarja. Po pogrebu SO je sešlo nekoliko pogrebcev v JožovčeVi krčmi, med njimi tudi obdolženec Avsenik* ter posestnik Matija Kolman m Miha Kopač. Avseiuk je Kopača z nožem tako hudo sunil v obraz, da jo mož umrl« Pri prvi obravnavi, ki se je vršila dne f>-decembra lanskega leta. bil je Avsciiik od obtožbe oproščen Pozneje pase jo pO" izvedelo, tla jo Avseiuk v nedeljo potem« ko je prišel i/, preiskovalnega zapora, prt'^ pričama Petrom IUirnikom in Iv. Goriom" kom popisal dogodek bistveno soglasno* izpovedim priče Matije Kolmana l«*r Pr znal, dajo on Kopača sunil, da je ta p'11'** in da m več vstal. Na podlagi prejšnji in teh novih dokazil, prišel jo Avsoi" vnovič pred porotnike, ki so ga spo**" krivim. Sodišče obsodilo je potom A V* nika na štiri leta težke joče, poostren0 jednim poslom mesečno m Ir.lim lo*«**al* v temni celici dne 1.1 septembra vs***»
kazenskega leta. — Obravnava proti suspendiranemu c. kr. poštarju Ivanu Kramarju iz Senožeč, katerega je državno pravdništvo tožilo zaradi hudodelstva uradne nezvestobe, je imela ta uspeh, da je bil Krakar od obtožbe oproščen. — 2lletni trgovski pomočnik Franc Cel i kar iz Prema in 22letni bivši delavec Appo-lonio iz Trsta — oba v prisilni delavnici — sta bila obtožena hudodelstva Umora. V jutro 27. junija letos je bil v Prisilni delavnici neki prisiljenec z nožem zaklan. Umorjeni Ivan Gregorutti in obtoženca so bili znanci že iz prejšnjih časov. Tudi v prisilni delavnici bili so s početka Prijatelji, pozneje pa nastala je mržnja-in sovraštvo, ker je Gregorutti baje 3 gld. poneveril Appoloniju. Dne 26. junija napovedal je Gregorutti obtožencema naravnost boj po službi božji. Vsled tega oborožila sta se pred odhodom v cerkev, in sicer Celikar z velikim nabrušenim nožem, Appolonio pa z dolgim bodalom. Po kontni maši pristopil je Gregorutti k Appoloniju ter zarenčal: »Hudobnež, sedaj sem pripravljen!« Ko sta obtoženca stopila skozi vrata pri vhodu v setaliftde, zapazila sta Grogoruttija, ki se jo ločil od svojih tovarišev in čakal na Ćelikarja in Appo-•onija. V tem trenotku priskočil je k njemu Čelik ar ter mu z vso močjo bliskoma zasadil nož v prsa. Gregorutti je čez pol ure n;do murl. Čelikar je bil obsojen na pet tat, Appolonio pa na štiri leta težke ječe, Poostrene z jednim postom mesečno. — Ob
ravnava proti posestnikovemu sinu Ivanu Tršarju iz Blekovo vasi zaradi hudodelstva uboja, ker je dne 30. julija pred Kavčičevo gostilno na cesti z nožem Zaklal Ani«.na MoŽino. seje preložila do Prihodnje porotne sezije. Tovarniška delavca Ivan Čorne in Prane Škubic lz Zadvora sta bila tožena hudodelstva težke telesno poškodbe. Ivan Gerne bilje S(,glastm krivim spoznan ter na IS mose-težke ječe obsojen, Franc Skubic pa J1' bil oi|   obtožbe oproščen. V četrtek
1,1 V petek jo   bila obravnava proti »Slo-Janeu« in sicer o tožbi vipavskega župana '''''kalina   jn   ljubljanskega občinskega V(,ta.  (» obravnavi   bonu*   prihodnjič kaj X,v poročali. 1'orotniki so toženega ured JJjka soglasno spoznali krivim, obsojen je »a vidiko svoto. Kliku  iz   Vipave    Znani klerikalni *ltfdatwr l'avel Lavreinič, je vs\oji kleri pijanosti dno 8. t. m., ko je bilo na 'HlM r tujcev v Vipavi, s svojim kolesom »Jttl po trgu, čestokrat s kolesa padel ter
kalni i
<li tud
1 7()letnega starčka Martina Blagojna •ftko nesrečno povozil, da so reveža brez-Vl>s,»«"/a odnesli. Našim klerikalcem prav JjOčno groben rase' No, pa mi ho lola *lIm>i da bodo prav kmalo padli s svojega *°lesu, da jih gospod Frjuvee nikdar več '•''inlje dvigniti ne bode mogel.
bii,-
BUvenol in tržaški namestnik Po
|CI»» društvo   »FdinosU  je   v nedeljo ^Jedilo v Barkovljab shod, katerega so ^Udeležilo okoli 500 ljudi. Najvažnejša 0 *u zborovanja je bila soglasno sprejeta ••Olucijtt, katero je nasvetoval in vteme >,|, B'. dr ^.vbat-, in katera se glasi takole: %^U/,vljajo se slovenski in hrvatski po 'Un>   pripadajoči    slovansko krščanski «,ft     ni /v,,/' na Dunuji. da  inlerj.« lirajo rain«) vlado, je li postopanje tržaškega Ustniku v soglasju  /. njenimi inten *niHpM       »ačoli  ali   ne'    Ako  ne, kaj °- kr. vlada ukreniti, da se da za-
doščenje žaljenemu slovenskemu in hrvatskemu narodu na Primorskem, in da se to postopanje ne nadaljuje? Ako pa centralna vlada soglaša s svojim namestnikom, ali hočejo poslanci iz tega izvajati potrebne konsekvence?«
Gospodinjska šola kmetijske družbe kranjske. Meseca oktobra se otvori drugi tečaj gospodinjske šole. Trajal bo 12 mesecev. Gojenka, katera bo sprejeta v zavod, plača za vse skupaj na mesec 14 gld. ali za ves tečaj 168 gld. Sprejemni pogoji so bili razlgašeni v »Kmetovalcu«. Prošnje za sprejem je vložiti do 26. septembra t, 1. pri glavnem odboru kranjske kmetijske družbe v Ljubljani.
Razsodba glede občinskih volitev.
V neki razsodbi je upravno sodišče izreklo, da se more dan objave občinskih volitev vštevati v zakonito določeni osemdnevni rok in da volijo častni občani v prvem volilnem razredu.
Na smrt obsojen. Iz Novega mesta nam pišejo: Pri porotni obravnavi l.t.m. je bil jednoglasno na smrt obsojen 261etni Jožef Zovnik, morilec Jožefe Grubar iz Suhadola pri Brusnicah. Zevnik je svoj čin priznal. Ponoči je šel pod okno jGru-barice ter zahteval, da ga spusti v hišo; ker se je ona branila, šel jo po sili v sobo ter jo ondi zopet nadlegoval, a ker se je umorjenka še vedno protivila, vnel se je hud boj. Grubarica popadla je stol ter hotela s tem Zevnika udariti, a ta je potegnil nož ter ga jej zabodel v hrbet, Že ta sunek je bil smrtnonosen, toda pogumno žena je potem vender še ven bežala, hotoč na pomoč klicati, kar ji je pa Zevnik s tem zabranit, da jo je na tla vrgel, kjer jej je |>o dolgem ruvanju spredaj m zadaj tako vrat prerezal, da se jo držala glava le še malo trupla.
Pri tržaški mestni plinarni je nameščenih nad KM) italianskih podanikov ter so med štirimi inženerji trije iz Italije. Pri podelitvi koncesije tramvajski družbi je vlada zahtevala, da morajo dobiti delo le domačini, Vsegainogočni progrosovci pa so na vladno zahtevo niti najmanj niso ozirali, teniuč ji |>ri naslavljanju uslužbencev nalašč nasprotujejo,
Nagrado u rešitev življenja je deželna vlada kranjska priznala Francetu Drimeu v Ljubljani za rešitev triletne Kristine .lager iz vode.
Čitalnica v Konjicah jo imela te dni svojo otvoritveno slavnost. Nemce jo seveda tudi ta slavnost silno jezila, kakor jih jezi vsako najmanjše gibanje slovensko. Po vzgledu svojih celjskih bratov so napadli s kamni slovenske goste in sta bili ranjeni dve osebi.
Odlikovanje Korporal petega dra-gonskega polka Ivan Petrič je dobil srebrni zaslužni križec, ker je z nevarnostjo za lastno 11V ljenji rešil  vojaka iz vode.
Obsodba radi celovških izgredov. Celovško okrožno sodišče je to dni obsodilo dvanajst udeležniknv zadnjih izgredov na zapor od petih dni do osem mesecev.
Iz Babincga polja pri Ložu so nam |>iše V nedeljo 27. avgusta poslavljal se je od nas g. župnik Koller. Dopoludanski službi božji prisostvovalo je tudi mnogo ljudi iz sosednega Prezida in drugih so-Mednih župnij, da bi slišali slovesni govor in jok nekaterih tercialk. - Poslavljali ste se od nas g. župnik nekoliko sovražno.
V teku treh let, katere ste preživeli med Babinopoljci, niste mogli, g. Koller, dobiti
tudi enega prijatelja, kateri »bi Vam šel na roko in na katerega bi se bili upirali«, dasi je šla na Vašo komando cela župnija v Staritrg klerikalce volit. Ce bodete, g. Koller, tako v Podragi iskali prijateljev kakor ste jih tukaj, jih gotovo ne bodete našli, kajti v Babinempolju se Vam je tako plesalo, kakor ste Vi sami godli. Naše ljudstvo, ki ste ga v svojem govoru in v prisotnosti tujih ljudi naravnost osramotili, se ni v malo letih, ko sta se od nas poslavljala prav prisrčno prejšnja gospoda župnika, tako pokvarilo, kakor ga Vi rišete. Po Vašem mnenju je naša župnija najslabša ljubljanske škofije, kar pa tudi ni res. Ljudstvo je jako ogorčeno in nevoljno nad Vašim slovesom, ki ni bil nič druzega, nego neopravičena zabavljica.
Prebivalstvo Trsta se je od 31. decembra 1890. leta, ko je bilo zadnje šte-viljenje, pomnožilo za 11.120 duš in znaša sedaj 16G.599 duš. Vojaštvo ni všteto.
Opozarjamo na in sera t »Glavne slovenske hranilnice in posojilnice«, registro-vane zadruge z neomejeno zavezo, ki obrestuje hranilne vloge od dneva vložitve do dneva vzdige po 4l(2°/0, tako visoko, kakor nobena druga hranilnica. Denar je popolnoma varno naložen, ker določujejo pravila neomejeno jamstvo. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot gotovi denar.
Iz Skuci jami na Dolenjskem se nam piše: V noči dne 2. t. m. ob 11 uri, treščilo je v vasi Zloganje tukajšnje žujianije v neko sredi vasi stoječo tepko, katera je začela takoj s plamenom goreti. Možje so prihiteli in pod žagali goreče drevo, ter tako rešili nad 30 hiš broječo vas preteče jej nesreče.
Najden otrok. Na ljubljanskem polju pri Tomanovem kozolcu so našli novorojenega otroka še živega v ajdi. Neusmiljena mati je otroka porodila in pustila v ajdi ležati.
Požar. V Pokojišču pri Borovnici je gorelo pri posestniku Antonu Ravnikarju. Ogenj je provzročil okrog 1000 gld. škode. Zažgal je Bavnikarjev štiriletni sin, koso jo igral z žve|>lenkami. Malomarnost in brezbrižnost našega ljudstva j>resega }>ač vse meje. Skoro vse požare provzročajo otroci, a vendar krnel niti ne misli, da bi vžigalice shranjeval tako, da bi jih otroci ne dobili v roke.
Oblak se je od trgal dne 28. avgusta v Crmošnicah. Naliv je provzročil posebno v vinogradih ogromno škodo.
Izgon. To dni izliralo jo županstvo občine Vipava temeljem 10. in 28, odstavek 7. občinskega reda za Kranjsko, »lepo Tončko«, ki jo blizu 2 leti bila na stanovanju in hrani j>ri notarju Pušniku, iz ozemlja občine vipavske.
V slučajih nesreče. Trgovinsko ministrstvo je določilo, da so vsi telegrami za pomoč v slučaju požara itd. brezplačni, železniško ministrstvo pa je odredilo, da morajo železnice ob požarih gasilna društva brezplačno prevažati.
Prijetno nedeljo si je hotel privoščiti trgovski pomočnik g. Fortunata do Candio v Velikovcu. Vzel je svojemu gospodarju 100 gld. ter ž njun popival po vehkovški  okolici,  (»rožniki   so naredili
konec  njegovemu veselju
Uboj. Pred hišo Marije Korošec na Pečici, našli so ljudje te dni Matevža Pavlica I Bleda smrtno nevarno ranjenega. Pavlic je še tisti dan umrl. Dva lan ta, ki
sta na sumu, da sta ga ubila, sta bila izročena radovljiškemu sodišču.
Dva samomora. Minulo sredo se je obesil na podu kovača Ulčarja v Fortuni pri Gorjah neki Fr. Ozbič, baje s Koroškega. Prosil je prejšni dan prenočišča in ostal baje radi bolezni celi naslednji dan pri Ulčarju. Rojen je bil v Kamniku. — V četrtek so našli blizu Polhovice mrtvega 201etnega Josipa Kronarja iz Polhovice. Obesil se je bil na bližnje drevo, v smrtnem boju pa se je vrvica otrgala in je truplo padlo na tla
Zastrupljeni častniki. Častniki 37. pošpolka, ki ima sedaj velike vaje na meji bihaškega in aradskega komitata, so videli v nekem gozdu prav lepe gobe. Kuhar častnikov je izjavil, da so gobe jedilne ter je napravil častnikom juho. Toda vsi častniki so oboleli. Nekateri so ležali dva dni. Polk ni mogel vsled tega en dan sploh na vajo, nego je moral čakati, da so častniki vsaj večinoma ozdravili.
Nesreča  na  Vrbskem   jezeru. V
Vrbskem jezeru pri Porečah je utonil 74letni zdravnik dr. Franc Heller z Dunaja. Zadel ga je mrtvoud, ko seje kopal. Mrtveca prepeljali so na Dunaj.
„Cildež". V neki vasi pri Hamburgu postajajo nekaj rasa sem pri jednemu tamošnjih kmetov vsi ostanki jedi tekom treh dnij rdeči ter mokri, kakor da jih jo kdo s krvjo polil. Ko se je to pojavilo, je začelo ljudstvo seveda takoj govoriti o čudežu, no, botanik Fhrenberg je sredi tega stoletja dognal, da so te krvave tvarinc mikroskopično majhne gobe, katere se jako hitro razširjajo. Veliko strahu in boja so vzbudile te rudeče gobice v 13. stoletju, ko so se vsled vlažnosti pojavile v neki cerkvi na hosfijah. Duhovniki so namreč trdili, da so hostije židje zakleli. Radi tega se je začelo strastno preganjanje Židov, in marsikatero človeško življenje jo postalo takrat žrtev ljudske nevednosti.
Brat umoril sestro. Dne 2. septembra so našli na Dunaju umorjeno odvetniško vdovo Marijo Prossinagg. Ustrelil jo je njen lastni brat, odvetnik dr. Sehiestl, ki je potom samega sobe usmrtil. Sehiestl je v raznih špekulacijah zapravil vse svoje in sestrino premoženje. I inorjenka je bila svakinja v Ljubljani živečih členov rodbine Prossinagg.
71 prineeziiij   in   17 prince v je v
Kvropi godnih za zenitov, oziroma možitev. Velik del prineeziiij bo moral torej oslati samski, ker so princezinje večinoma proteslantke, niti v samostan ne morejo. Ne prestaje jim torej dru/.ega, kakor žalostno staro dovištvo ali pa mor-ganatski zakon.
/ločin. Bolehavi in pohabljeni Pran
Bock v Boggonsdorfu jo iz vsega svojega srca sovražil svojega mlajšega brala, ker gaje mati bolj rada imela in mu vso zaupala. Ohromeli F raji prišel jo to dni počasi po stopnicah v vežo in čakal brata. Ko je zjutraj ob 4. uri prišel njegov mlajši brat Jurij na dvorišče, je ustrelil z revolverjem nanj ter ga zadel smrtnonosno. Zatem pa jo še samega sebe usmrtil.
Zllpilik grel' Kralj I 'mlierto je podelil župniku vasi Altero pri Savoni, monsignoru Bortolottiju, ker je daroval za zidanje neke sirotišnice 300.000 lir, naslov grota s pravico, da preide ta naslov na njegove; »nečake«.
Za rešitev ljudij. Francoski poslanik v \Vashingtonu je objavil, da so dediči nekega Američana, ki se jo z ladijo •DourgOgne« potopil, določili IOO.OOO frankov onemu, ki iznajdo najboljše sredstvo, kako bi so reševali ljudje sredi morja, ako se potaplja ladija. Vsakdo more tekmovati za  to   darilo.   Predloženo idejo
bo razsojal poseben odsek na svetovni razstavi v Parizu.
Podgane — nadloga na Danskem.
Iz Kodanja se poroča: Nadloga podgan je postala tako znatna, da so razpisane nagrade za usmrtitev podgan. V zadnjih treh tednih so ubili po oficialnem izkazu: 6094 v prvem, 6616 v drugem in 8780 v j tretjem, torej skupno 20.490 podgan. V j tem tednu upajo, da jih pobijejo 10.000. Vprašanje podgan je postalo splošno, in listaj a proti podganam se je raznesla po vsi deželi.
V levovem žrelu. Iz Stockholma , javljajo: V tukajšnji Scholzovi menežariji je nedavno gledalo občinstvo strašen prizor. Brat posestnika je izvajal z največjim levom različne umeteljne čine. Končno naj bi mu vzel lev kos mesa iz ust. Lev je položil svoji šapi na rami krotilca, kateri je vsled levove teže zdrsnil. V istem trenutku pa ga žival pograbi, glava in vrat sta izginila v levovem žrelu. Ker je stiskal lev svojo žrtev samo k tlom, se je ljudem kmalo posrečilo, od-poditi ga. Scholz je še sam šel iz kletke, potem se je onesvestil; vendar ni smrtno-nevarno ranjen.
Največja muka današnjega časa je cela armada živčnih in srčnih bolečin, želodčnih bolezmj, pomanjkanja krvi, bledoličnosti itd, katerim so jele poganjati korenine že v otroški dobi z vabur-ljivimi pijačami, kakor so vino, pivo in prav posebno bobova kava, katera tako zelo Škoduje našim živcem in povzroča srčne hibe. Nobena hišna gospodinja, zlasti nobena mati bi ne smela dajati mladim ljudem pri hiši bobovo kave, ako enkrat spozna ta dokazani vzrok poznejših boleznij. K sreči je pa s<-daj mogoče mesto bobove kave privaditi se Kathreiner-Kneinpovi sladni kavi, katera ima duh in okus po bobovi kavi in katero se lahko in brez težave upelje v blagor cele družine. Sprva naj se upotreblja tretjina Kathreinerjeve sladne kave, kot primes k dvem tretjinam bobove kave, pozneje pa vsake kavo pol, se zmeljeta obe skupaj in j-o pripravi kava na običajen način prav skrt*no. Nenavadno dobri, prijetno mili okus bodo gotovo vsakogar iznenadil. Toda dolžnost, nujna vestna dolžnost je, otroke ne več vaditi na bobovo kavo. Skuha naj se jim prav cnofino lvithrei-nerjcvo sladno kavo in naj se jim jo da, kakor navadno, z mlekom in sladkorjem. Pravo vesolje bode gledati, kako izvrstno ugaja malim ta kava, kako pri tem cveto in rastejo. Toda tudi bolniki in slabotneži, kadar so enkrat privadijo čisti Kathreinerjevi kavi in njenim posebno dobrodejnim učinkom, jo pijd vedno rajši. 1'ri njih, kakor pri otrocih je to dokazala žo tisočera izkušnja Važno pa jo, da so rabi vedno ,,pristni Kathrcincr" v znanih izvirnih zavitkih
Loterijske srečke.
Gradec, & septembra. 11, 90, 7, 23, <>9.
Lino, 'J. septembra. 62, 80 , 88, 96, 50.
Brno, d. septembra. 33, It, bs, $\ 52.
Dunaj 2 septembra. 40, 75, 68, 81, 68.
Trst, 10. septembra. 10, 20, 03, 01, 70
Praga, 13. septembra. 75, 01, 1C>, fl, 00,
Tržne cene v Ljubljani
|& septembra 1890
Pšenica, 100 kg Rež, „ .
Ječmen, ,, Oves,        „ . Ajda,        „ . Proso, „ Knruza, , Kmmpir, Leča, Oreh, Pilol Maslo, Mast,
Speh svež,,,
akti.
kgr.
Ki. kr		gl. kr
920	Speh povojon, kgr. .	- 70
7 -	Surovo maslo,  „ . .	96
660	Jajco, jedno ....	03
6:''1		OS
H HO	Goveje     meso kgr.	- 60
0	Toločje	60
660	Svinjsko       „ „	7o
, 2 50	Koitrunoro ,, „	'-36
l:>	Piščanec .....	15
10	Golob.....	15
9	Senc«,   100 kilo   . .	— —
1 —	Slama, „    „ .   . .	1— —
-70	Drva trda, klttr. . .	
'Jo	,, mehka,   „   . .	1   \ H
Vožnje karte in tovorni listi v
AMERIKO.
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesionirana od visoke c. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje rado v olj no
Red Star Liinie
Dunaj IV., Wiednergiirtel št. 20
ali pa
Anton Rebek
Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani. Glavna Nlovenska
hranilnica in posojilnica
registr. zadruga z neomejeno zavezo
pisarna v Selenburgovih ulicah hiš. štev. 3
v 10 ubjjani
sprejema in izplačuje večjo hranilne vloge po 4Vj0/0 obresti od dno do dno
brez odbitka in brez odpovedi.
Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago. Hranilne knjižice so sprejemajo kot gotovina, ne da bi so obreslovanjo pretrgalo.
Dr. Hudnik, predsednik.
Postranski zaslužek
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa ilotnaee y,»vit-rovuInr družbe prve vrale. Ponudbe pod ,,1.3«*" Gradec, poste restante.
Zmešane lase
kupuje po najvišjih conah in plača bolje nego vsaka zunnnja liima
Ludovik Businaro
v Ljubljani, llilsnriovc ulice št 11).
Nabiralo« las opozarjam s tein uljudno na mojo firmo. ~"*£JJ
Kava drut.be h v  Cirila ln Metoda!
Cenjena gospodinja!
No dajto si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek   k pravoj bobovi kavi,  ki   Vam   bodo  gotovo  ugajal, to
je iz čisto cikorijsko in sladove tvarine napravljena domača ,,Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
.Kava" n»
iksr IDo"biTT£L se povsodl Tt-u Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani.
RuM kava dražbe iv. Olrll* ln Metoda!
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tiaek „Narodno Tiskarno44 v Ljubijo111'