18. štev. V Ljubljani, dne 16. septembra 1899. IX. leto. Izhaja 1. in 3. soboto vsake g-a meseoa ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 60 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. se enkrat tiska; 12 kr. Če se dvakrat, in 16 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se Pošiljati ,.Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu .,Rodoljuba'4. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kmetijska šola na Grmu. V uradnem glasilu c. kr. kmetijske družbe kranjske, to je v »Kmetovalcu«, kakor tudi v družili listib beremo objavu, da se prične na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu prihodnje šolsko leto 1890/1900 s 4. novembrom t. 1. Ne moremo si kaj, da bi pri tej priliki no opozarjali vse premožnejše napredne gospodarje na to šolo, katera ima v tekočem šolskem letu, kakor smo zvedeli, 35 učencev, in to iz vseh slovenskih pokrajin. bola je popolnoma narodna, slovanska, vendar se tudi nemščina kot predmet v nji poučuje, i )n;i je popolna nižja kmetijska šola, to je taka, v kateri 8o učenci teoretično in praktično v vseh kmetijskih predmetih poučujejo. Poučujejo ho torej v vinogradslvu - v tem posebno temeljito — kletarstvu, sadjarstvu, poljedelstvu, živinorejslvu, kmetijskem knjigovodstvu, čebelarstvu itd. Učonci to šole poučujejo se pa tudi v vseh predmetih nižje realke, torej i v krščanskem nauku, kemiji, liziki, naravoslovju, zemljepisju, risanju stavbnih načrtov ter kmetijskih orodij in strojev, v petju itd. Učenci sov Zavodu preskrbljeni s hrano, stanovanjem in perilom. Vodstvo polaga, kakor nam j«' do dobrega znano, posebno pozornost tudi na to, da se v obče pošteno in krSčansko vzgajajo, ter k varčnosti na-peljujejo. /a hrano, stanovanje in posteljno pOrilo plačuje vsak učenec po lit) kr. na {ni!i, šolnina /naša za ohedve šolski leti ^ gld. Tisti učenci, kateri to šolo z do-°riiu uspehom dovrše ter doma na lastnem gospodarstvu ostanejo, uživajo tudi Pr'lVico tlo dveletne vojaške proZentlie »lužhc. Dobro nam je znano, da seje na tej *°li že dosti mladeničev izšolalo, kateri s,''laj doma prav izgledno gospodarijo, •^anjci in /unajkraiijski premožnejši gozdarji, katerim je na tem le/eče, tla se sinovi temeljito v vinogradslvu in v **m ostalem kmetijstvu pouče, pošljite va;(. gospodarstvu namenjeno sinove v to *°'()) nikoli se ne bodete tega koraka toketali ^teranska d6ba na Slovenskem. i (■ » ritnož Trubar j" bil kmetski in. i , 7Rnoval je v Cehu, Ini ka.....tik v J n I r » ih žu,. 11, U v št. Jerneju v Laškem k;oV °ki na Štajerskem. Ilil je agitator, in. ri Jw imel Ves slovenski svet v svojem l*Uft*,tVu ^»'iiske so ga kaj rade poslu- ' moral jo hiti tudi lep človek. Umrl je leta 1580, kot protestantski župnik v Derendingu na Wurtemberškem; kakor zgodovinar reformacije na Štajerskem dr. Loserth o njem piše: kot zvest svetovalec, zaščitnik in očetovski prijatelj slovenskih dijakov na Nemškem ter evangelične književnosti in cerkve svoje slovenske domovine. Trubar je bil kakor Luther ubog dijak. Pridobival si je kosilo po tedanji šegi s popevanjem duhovnih pesmi od hiše do hiše. Študiral je na Reki, v Solno-gradu in na Dunaju. Pil je izboren govornik. Ali že zgodaj, še predenj so je ločil od katoliške cerkve, nastopal je proti babjeverstvu. Njegovo delovanje je bilo obširno. Opravljal je prepovedi v špi-talski cerkvi v Ljubljani, hodil po deželi, pridigoval, organiziral v gradovih, v mo-ščanskih in v kmetskih hišah in moral je storiti večkrat dolgo pot v Tilbingen na Nemškem, kjer jo bila tiskarna za slovensko in hrvatsko izdajo sv. pisma. Včasih si ni bil svest življenja. Zraven jo moral duhovnike pripravljati za novi posel. V prvih vrstah luteranskoga hoja je stal Trubar. Vidika navdušenost je morala biti v tem možu, da ni izgubil dobre volje, ker našel je v tedanjem slovenskem duhovenstvu, dasi je to, kar gaje bilo boljšega, pristopilo k protestantizmu, malo rahljivih mož. Neznansko so bili tedanji duhovniki nevedni in druguče zanemarjeni. Ali vzdignil se je ludi ves slovenski narod za to novo veroizpovedanje. V Iti. stoletju, v katerem se ta luteranska reformacija vrši, bila je Štajerska, Koroška, Kranjska ter (ioriška pod imenom »Notranja Avstrijska« ^Innerosterroieh) pod posebnim deželnim knezom habsburške rodovine izjedinjena. Gradec jo bil glavno mesto, sedež deželnega kneza. Plemenitaši, višji katoliški duhovniki in meščani so se shajali v deželnih zborih, delili so so tam v to tri stanove in glasovali po njih. V deželnem zboru so se posvetovali .» vsem, kar sejo dežel dotikalo, če jo bilo pa kaj skupnega vsem tem deželam, sešli so se stanovi v Gradcu, včasih pa tudi v manjših mestih. To shajanje zamore se dokazati za vso dobo luleranizma na Slovenskem. V 11 • 11 časih najdemo tedaj vso Slovenci" skupaj v kakem skupnem deželnem zboru. Stan meščanov je imel manj pravic pri razsoji in glasovanju. V teh zborih dovolili so stanovi deželnemu knezu denarne pomoči ter davek, ki so ga tedaj oni plačevali in od kmeta izterjali. Deželni knezi, kar jih v tej dobi nastopil, so odvisni od stanov ter od nemškega eoHarja, vmes pa sega tirolski deželni knez in bavarski vojvoda, žlahta tedanjih habsburških deželnih knezov slovenskih dežel ter papež. Glavno nalogo imata Ferdinand II. in Karol II. kot deželna kneza Notranje Avstrije. Pod Ferdinandom I. postalo je v naših krajih vse protestantovsko, pod Karolom II. je tako razvito, da se je deželni knez pritožil, da je vse njegovo dvorno spremstvo lute-ransko, da ga le do cerkve spremlja in da mora sam v katoliški cerkvi biti. Ali pod. njegovo dolgo vlado se začne boj proti luteranom ter pod Ferdinandom II. se ta boj s pomočjo jezuitov in Tomaža Hrena, ljubljanskega škofa, konča v korist absolutizma, vladarjev in katoliške cerkve. (Dalje prih.) Za negotovimi nameni. Slovaški spisala L. Podjavorinska. (Konec.) Ni se ustavil poprej nego v vasi, in nevede kod blodi, obstal je na obrežju potoka, glasno žuborečega. Tam je padel na tla, mokra od dežja, ter se zgrabil za prta, ne čuteč, da se mu nohti bolestno zarivajo v meso. Iz grla so mu uhajali čudni glasovi, na prsih je čutil grozno težo, ki mu je ovirala dihanje ter je postajala vedno večja in večja . . . Takrat se jo spomnil matere in iz zapaljenih očij se mu je vi i 1 pri tem spominu prod vročih solz, ki so tekle v bujno travo in se mešale tam z vlago poletnega dežja. Cez trenutek se je zopet dvignil in opotekajoč se, kakor pijanec, korakal domov. Ko je dospel k vrtu, opazil je le osvetljeno okno - - in srce mu je znovič močno zatripalo. Na klopi pri peči je sedela mati, zakrivajoča si lice z rokama, in celo sem do njega je doletavalo njeno bolestno, krčevito Hitenje. Pred njo jo stala nežna, šibka, mlada deklica ter držala materino roko v svoji, božala jo, in kakor bi jo tolažila, govorila ji neprestano nekaj z nežnim, mehkim glasom, obračajoča vsak hip glavo na stran, da mati ne bi videli tega, kar vidi od zunaj njen sin: kako velike solze tečejo iz njenih modrih očij ter se vale po obledelem licu druga za drugo, neprestano, Liku- bi nikdar ne jenjale podati. ..H, Gospod .fezus Kristus! Gospod Jezus Kristus! saj jo to Dorka!« — pri-kipelo je i/, prsij strmečemu Samku zunaj pod oknom. »Ali vidiš, nesrečnež !«, ihtela je Dorka, izmikajoča svojo roko iz Samkovo, da bi se ž njo otrla nepokorne solze, ki so ji tekle še vedno po licu, sedaj ozar-jonim ž« I blaženim in zadovoljnim smehom — »ali vidiš nesrečnež: ali ti je bilo tega treba'.'1! Za tri nedelje so slavili — poroko. Samko in Dorka sta bila srečen parček. »No, povej mi sedaj, Zuzka, čemu si toliko hrepenela v svet H Zuzka ni ničesar odgovorila ter, po-maknivši si z jopico ne dovolj pokrito roko pod glavo, oprla se še bolj ob nizko vozičkovo lestvo. Naokrog je vladala tišina in močna tema; bili so na širokem polju. Nad njimi je raztezalo par rogovi-lastih vrb svoje tanke veje, katerim so padale na listje s tihim šumom kaplje poletnega dežja, in odtod na plahto, katero so bili potniki razpeli nad vozičkom in na najbližjo vrbo. Pri Zuzkinih nogah je ležal velik črn pes, Pozor, ter niti ni pomežikal z očmi — prav tako, kakor ona — ko je na njo pri pišu vetra priletela s plahte obilica deževih kapljic. Mikula in žena sta ji sedela nasproti — in to mično skupino, vredno barv Vešinovega1) čopiča, je osvetljeval mali, napol ugasli plamen-ček, ki se ni hotel rad prijeti mokrih in surovih vrhovih vej, na katerih so čivkali še pred večerom vrabci. »Pusti jo, žena!« odgovoril jo za hčer Mikula, ves zakrit z neprijetnim dimom, ovirajočim mu dihanje; »pusti jo, saj veš, da ima ona vedno kake neumnosti v glavi!« Zuzka zopet ni odgovorila, le nasmejala se je s smehom, iz katerega bi bilo težko uganiti, kaj pomeni ter se z navidezno zadovoljnostjo zagledala v de- i ževno, toda tiho letno noč. ') .l.iroslav Ve.šin jo znaiuonit slovaški slikar. Politični pregled. Položaj. Ker hočejo Nemci z ob-strukcijo preprečiti volitev delegacij, začela so je sedaj vidika akcija v svrho sprave med Nemci in Cehi. Po raznih pripravljalnih korakih je predsednik poslanske zbornice dr. Fuehs povabil vse načelnike nemških klubov in načelnika desnice Ja\vorskoga na dan 21. t. m., da se domenijo glede sprave. V občo se sodi, da spravni poskusi ne bodo imeli uspeha. Vprašanje pa je. kaj se potem zgodi. Nekateri menijo, da so razpusti drž. zbor in se da zopet deželnim zborom pravica, vol iti državne poslance, drugi pa sodijo, da odstopi vlada in da pride na njeno mesto nemško ministrstvo. Srbija. Sedaj se vrši v Belemgradu sodna obravnava radi atentata na Milana in zarote proti kralju. Obravnava je že v prvih dneh pokazala neosnovanost cele obložbe |e pokazala, da je Milan atentat naročil, zaroto pa si izmislil. To spoznavajo tudi Milanu naj vdanejši krogi in VM-ohčiio prevladuje mnenje, da obravnava ne more imeti druzega konca, kakor da bo Milan primoran Srbijo zapustiti. Ćrnagora. To dni je bil črnogorski knez obiskal turškega sultana v Carigradu. Potovanje je imelo velik političen pomen. Misli so, da se je pri tej priliki sklenila nova balkanska zveza in da je sultan odstopil črnogorskemu knezu vso svoje pravico na llosno in Hercegovino. Franolja. 'Židovski kapitan Drovfus jo bil tudi pri drugi obravnavi obsojen na deset let težke ječe. Zdaj grmi zopet vse židovsko časopisje, da je nedolžen in delajo se celo priprave, da se bojkotira pariška svetovna razstava. Bržčas bo Drevfus pomiloščen, da se tako naredi konec tej zadevi. Domače in razne novice. Klerikalno izdajstvo. Najpodlejše bitje na svetu je klerikalec. To se je pokazalo te dni. Celjska nemčurska zalega je povodom obiska čeških visokošolcev napravila pravo revolucijo. Vse je kazalo, da se vsled te revolucije podržavi policija. Toda našel seje klerikalec, kije nemškim tolovajem priskočil na pomoč. »Vaterland« je priobčil dopis, v katerem je bilo rečeno, da je izgredov kriv le dr. Ferjančič, in da Slovenci v Celju sploh nimajo ničesar iskati. In temu dopisu verujejo sedaj vsi odločni krogi. Tako počenjanje je očitno izdajstvo. Pisatelja dotičnoga dopisa pozna najbolje dr. Suštoršič. Usmiljeno srce knezo.škofa Jegliča. Pred kratkim je v Ljubljani neki prismojeni mladenič, Novak z imenom, poskusil usmrtiti svojo ljubimko, pa jo je le neznatno ranil, potem pa je samega sebe ustrelil. Nesrečnikova mati, neki župnik in neki ugledni meščan ljubljanski so šli prosit škola Jegliča, naj dovoli, da se fant cerkveno pokoplje. Toda škof se na noben način ni hotel udati, češ, Novak je bil morilec. To je očitna neresnica, ker ranjena punica sploh ni bila nevarno poškodovana. Novaka niso cerkveno pokopali. Ko bi bil Novak bogataš, bi bil dobil jirav lahko cerkven pogreb, kakor ga je dobil že marsikdo za denar, a ker jo bil siromak, so ga pokopali kakor psa. < >, ti usmiljeno, zlato srce ljubljanskega ikofa. Žitnik v Zu/.empeiku. Klerikalni poslanec Nace Žitnik je imel te dni shod v Žužempcrku. kjer je »poročal« o svojem »delovanju« v deželnem m državnem zboru in DO svoje razlagal, kako je prišel do tega, daje s častno besedo utajil notico, ki jo je on sam spisal, kakor je sam pripoznaL Oc volilci takemu poslancu lareko zaupanje, potem pač niso vredni boljšega. Občinsko volitve v Vipavi. Kleri kalei so pri minolth občinskih volitvah dosegli nekak uspeli, katerega pa so no bodo dolgo veselili. < »hljuhovali so volilcem, da razdele mednje 2tMMM) hoj, če zmagajo, in ker jim je priskočil še agrarni komisar Župnek na pomoč, res niso volitve tako iztekle, kakor je bilo pričako-vali. V tretjem razredu so zmagali klerikalci, v prvem narodnjaki, v drugem |»a jo bilo jednako število glasov oddanih in je odločil žreb, da ho prišli v odbor trije narodnjaki in trije klerikalci. Toda ta volitev ne bo držala m bodo v drugem razredu izvoljeni klerikalci prav gotovo leteli, tako da bo večina zastopa naša. Najvišje sodišče je razveljavilo razsodbo tržaškega dež sodišča, s katero jo bil dovinski župan g. Ples obsojen na zapor 8 mesecev radi udeležbe pri izgredih proti Lahom. Žaljenje slovenske narodnosti < »h cirji pešpolka št. 27, so pri vajaških vajah na Rakeku grdili slovensko zastavo in jo dali v blato vreči. Preiskava proti njun se |e potlačila Skandal Porotne obravnave ne vrše sedaj pri ljubljanskem deželnem sodišču Prvi •lan sta bili dve obra\ na\ i Pri pr\ i bil je 23 let stari posestnikov sin Valentin Sušnik iz Šenčurja pri Kranju obtožen hudodelstva uboja. Dne 2. maja letos popivali so fantje v raznih gostilnah ter so se tudi vstavili v kovačnici Alojzija Bre-garja, kjer so se začeli v šali rukati in cukati. Brez pravega povoda zgrabi Sušnik kovaško stolico ter udari ž njo Josipa Maslja s tako močjo po glavi, da i je le ta še isto noč vsled otrpnenja možganov umrl. Ker pa se je dognalo, da je bil Sušnik v kritičnem času hudo pijan in da vsled bolezni sploh večkrat ni pri pravi pameti, zanikali so porotniki stavljeno jim vprašanje glede krivde, vsled česar je bil obtoženec od obtožbo oproščen. — Pri drugi obravnavi sedela je na zatožni klopi 24 let stara posestnikova hči Marija Kadunc iz Brezja pri Grosupljem, obtožena hudodelstva detomora. Obtoženka porodila je dne 7. avgusta zvečer živega otroka in ga zadušila. Sodišče obsodilo je Marijo Kadunc na štiri leta težke joče, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 7. avgusta vsakega kazenskega leta. — 10 let stari krojaški pomočnik Prano .In ha nt i/. Klanca pri Kamniku je i bil obtožen hudodelstva uboja. Dno 2(.). julija sešlo se je več fantov iz, Kaplje-vasi. Posestnikov sin Tine Lah jo velil Juhantu, naj gre spat. in mu založil klofuto, .luhant stekel je proti Pavlinovem kozolcu. Nekoliko časa za njim je odšel po isti poti fant Anton tllavač. Kmalu so čuli fantje Clavačov klic: »Tine, ti meni kri zapri, jeden pa naj gre |>o gospoda, jaz sem zaklan!« C.lavač jo prišel nazaj k fantom z veliko rano na vratu in še povedal, da ga je .luhant z nožem zaklal. I (Jlavač jo vsled i/krvavenja čez pol ure • umrl. Obdolženec se je sani ovadil in bil obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene s postom vsakih 1 I dnij in trdem loži-idem v temni celici dne 2\) julija vsakega leta. — iS let. stari bajtarjev sin Andrej Nastran iz Trate pri Velesovem je bil obložen hudodelstva težke telesne poškodbe, ker je na pustni torek vrgel sekiro za Francem Sok netom, ki ga je 8 snegom ono taval, ter ga v nogo zadel tako. da je bil oškodovanec ranjen in delj časa m mogel opravljati svojega posla. Obsojen je bil na tri tedne zapora. ~ 21 let stari oženjeni posestnik Ivan A vso* ni k iz /gos v radovljiškem okraju je bil tožen nuli hudodelstva uboja. Dno \\\. se|>* tembra lanskega leta pokopali so v Begunjah nekega bajtarja. Po pogrebu SO je sešlo nekoliko pogrebcev v JožovčeVi krčmi, med njimi tudi obdolženec Avsenik* ter posestnik Matija Kolman m Miha Kopač. Avseiuk je Kopača z nožem tako hudo sunil v obraz, da jo mož umrl« Pri prvi obravnavi, ki se je vršila dne f>-decembra lanskega leta. bil je Avsciiik od obtožbe oproščen Pozneje pase jo pO" izvedelo, tla jo Avseiuk v nedeljo potem« ko je prišel i/, preiskovalnega zapora, prt'^ pričama Petrom IUirnikom in Iv. Goriom" kom popisal dogodek bistveno soglasno* izpovedim priče Matije Kolmana l«*r Pr znal, dajo on Kopača sunil, da je ta p'11'** in da m več vstal. Na podlagi prejšnji in teh novih dokazil, prišel jo Avsoi" vnovič pred porotnike, ki so ga spo**" krivim. Sodišče obsodilo je potom A V* nika na štiri leta težke joče, poostren0 jednim poslom mesečno m Ir.lim lo*«**al* v temni celici dne 1.1 septembra vs***» kazenskega leta. — Obravnava proti suspendiranemu c. kr. poštarju Ivanu Kramarju iz Senožeč, katerega je državno pravdništvo tožilo zaradi hudodelstva uradne nezvestobe, je imela ta uspeh, da je bil Krakar od obtožbe oproščen. — 2lletni trgovski pomočnik Franc Cel i kar iz Prema in 22letni bivši delavec Appo-lonio iz Trsta — oba v prisilni delavnici — sta bila obtožena hudodelstva Umora. V jutro 27. junija letos je bil v Prisilni delavnici neki prisiljenec z nožem zaklan. Umorjeni Ivan Gregorutti in obtoženca so bili znanci že iz prejšnjih časov. Tudi v prisilni delavnici bili so s početka Prijatelji, pozneje pa nastala je mržnja-in sovraštvo, ker je Gregorutti baje 3 gld. poneveril Appoloniju. Dne 26. junija napovedal je Gregorutti obtožencema naravnost boj po službi božji. Vsled tega oborožila sta se pred odhodom v cerkev, in sicer Celikar z velikim nabrušenim nožem, Appolonio pa z dolgim bodalom. Po kontni maši pristopil je Gregorutti k Appoloniju ter zarenčal: »Hudobnež, sedaj sem pripravljen!« Ko sta obtoženca stopila skozi vrata pri vhodu v setaliftde, zapazila sta Grogoruttija, ki se jo ločil od svojih tovarišev in čakal na Ćelikarja in Appo-•onija. V tem trenotku priskočil je k njemu Čelik ar ter mu z vso močjo bliskoma zasadil nož v prsa. Gregorutti je čez pol ure n;do murl. Čelikar je bil obsojen na pet tat, Appolonio pa na štiri leta težke ječe, Poostrene z jednim postom mesečno. — Ob ravnava proti posestnikovemu sinu Ivanu Tršarju iz Blekovo vasi zaradi hudodelstva uboja, ker je dne 30. julija pred Kavčičevo gostilno na cesti z nožem Zaklal Ani«.na MoŽino. seje preložila do Prihodnje porotne sezije. Tovarniška delavca Ivan Čorne in Prane Škubic lz Zadvora sta bila tožena hudodelstva težke telesno poškodbe. Ivan Gerne bilje S(,glastm krivim spoznan ter na IS mose-težke ječe obsojen, Franc Skubic pa J1' bil oi| obtožbe oproščen. V četrtek 1,1 V petek jo bila obravnava proti »Slo-Janeu« in sicer o tožbi vipavskega župana '''''kalina jn ljubljanskega občinskega V(,ta. (» obravnavi bonu* prihodnjič kaj X,v poročali. 1'orotniki so toženega ured JJjka soglasno spoznali krivim, obsojen je »a vidiko svoto. Kliku iz Vipave Znani klerikalni *ltfdatwr l'avel Lavreinič, je vs\oji kleri pijanosti dno 8. t. m., ko je bilo na 'HlM r tujcev v Vipavi, s svojim kolesom »Jttl po trgu, čestokrat s kolesa padel ter kalni i