Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija
obča
gladilo
Litija sP
GLASILO obč
2000_ 1
J52 C 4y? . 12 L111 Ja) r-
Direktor Slovenske razvojne družbe na obisku v Šmartnem
Marjan Rekar je petek, 11. februarja, na povabilo poslanca Državnega zbora Francija Roka-vca obiskal Usnjarno v Smarntem. Ogledal si je proizvodne prostore, gostitelji pa so ga seznanili tudi s postopkom predelave usnja in krzna ter izdelavo konfekcije.
1000619,MRR
ID
cosiss a
1
Direktor Slovenske razvojne družbe je bil ob ogledu pozitivno presenečen nad proizvodnimi zmogljivostmi in široko paleto izdelkov, ki nastajajo v Šmartnem, posebno pa je bil navdušen nad pridnostjo in prizadevnostjo celotnega kolektiva. Vse to ima poseben pomen ob dejstvu, da se v proizvodne zmogljivosti in posodobitev tehnologije v Šmartnem že dolgo ni vlagalo nobenih sredstev. Po končanem ogleduje Marjan Rekar poudaril, da je ohranitev in predvsem posodobitev usnjarske industrije, ki ima na slovenskem bogato tradicijo, slednje velja prav za Šmartno v velikem interesu Slovenske razvojne družbe. Po njegovem mnenju ni pomembna samo ohranitev usnjarske industrije kot take, temveč ima vse skupaj tudi velik socialni pomen,
Naši dosežki
Ob izteku meseca kulture, v katerem se je v litijski občini zvrstilo nešteto prireditev, je Zveza kulturnih društev Litija organizirala v dvorani na Stavbah prireditev Naši dosežki, kjer smo se
saj je od obstoja in razvoja usnjarne odvisna socialna eksistenca velikega števila družin v Šmartnem in njegovi okolici. Poleg podpore Slovenske razvojne družbe, kije praktično večinski lastnik podjetja IUV, d. d., se zdi direktorju zelo pomembno, da zaposleni všmarski usnjarni in kraj kot celota živijo s podjetjem in prevzemajo nase odgovornostza uspešno sanacijo proizvodnje. Ob koncu obiska seje Alojz Kozan, direktor obrata, zahvalil obema gostoma za obisk. Posebna zahvala je veljala Franciju Rokavcu, kije s povabilom direktorju Slovenske razvojne družbe dokazal, da mu ni vseeno za usodo tako pomembnega gospodarskega objekta v občini Litija, kot je usnjarna v Šmartnem.
Darja Izlakar
zahvalili posameznikom za dolgoletno ljubiteljsko kulturno delo, večer pa so popestrili nastopi nekaterih skupin.
Srečanje sta s svojimi pozdravnimi besedami obogatila predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Franček Rudolf in župan Mirko Kaplja. Osrednja pozornost je bila namenjena podelitvi jubilejnih priznanj in plaket Petra Jereba, tokrat že drugič. Jubilejni priznanji Petra Jereba sta prejela Marija Kopač iz Kresnic za delo v domačem ženskem pevskem zboru in Zvone Elsner iz Velike Kostrevnice za polstoletno zvestobo litijskemu pihalnemu orkestru. Bronasti
Kdaj občinski praznik?
Komisija za veksikološko in heraldično uskladitev občinskih simbolov vabi vse občane naše občine, da sodelujejo pri določitvi dneva OBČINSKEGA PRAZNIKA občine Litija. Datum občinskega praznovanja naj bo utemeljen z zgodovinskimi, etnološkimi ali drugimi važnimi mejniki iz življenja v občini Litija. Praznik in praznovanje sta imela in še imata določen pomen v našem življenju. Sta estetsko in kulturno ogledalo vsega dogajanja v urejeni občini. Prosimo Vas, da najkasneje do 8. aprila tega leta svoje predloge z utemeljitvijo pošljete na naš naslov: Občina Litija, Občinski svet, Komisija za veksikološko in heraldično uskladitev občinskih simbolov, Jerebova ulica 14, 1270 Litija.
iože La|evec, predsednik komisije
plaketi so izročili Marti Božič z Dol za uspešno delo v domačem kulturno-umetniškem društvu in Jožetu Dolšku z Javorja, za dologoletno delo na raznih področjih ljubiteljske kulture. Srebrni plaketi sta bili tokrat namenjeni dvema Šmarčanoma: strokovni vodji Folklorne skupine Javorje Idi Dolšek in predsedniku Zvona, Tonetu Tomažiču. Prave ovacije pa so nastale med poslušalci, ki so povsem napolnili dvorano, koje prišla na oder90 letna pesnica Pavla Voje s Polšnika. Vsi prisotni sovstaliinjopozdravilizdolgimaplavzom, recitatorki Katarina Feštanj in Mateja Sladic pa sta predstavili dve njeni pesmi. Spregovorila je tudi nagrajenka, koje prebrala svoje pozdravne besede ter navdušila poslušalce. Obe njeni pesniški
Moja dežela lepa, čista in urejena
zbirki je izdalo Kulturno društvo Polšnik.
Dveurno prireditev so popestrili nastopi Pihalnega orkestra Litija pod vodstvom Vasje Namestnika, Moški pevski zbor Lipa z Vač z Matijem Streharjem, recitatorska skupina OŠ Šmartno z mentorico Danico Sedevčič, pevci in pevke mešanega zbora iz Jevnice z zborovodjem Jožetom Erženom in Folklorna skupina Javorje, ki jo vodi Ida Dolšek. Po prireditvi so se vsi prisotni preselili iz dvorane v preddverje, kjer so se zadržali krajši čas še na družabnem srečanju.
oris Žužek
Foto: Prejemniki priznanj in plaket Petra Jereba (M. Šušteršič)
Turistično društvo Litija je v februarju razglasilo najbolj urejene oz. ocvetličene stanovanjske hiše v Litiji za leto 1999. Akcija se bo nadaljevala tudi v letošnjem letu, zato vas Turistično društvo Litija vabi k sodelovanju.
Nadaljevanje na 4. strani. Foto: »Cvetoča« hiša Marije Molka, prejemnice zlate vrtnice (Ciril Golouh)
1000619,MAR.
Politika
\tms\
I KRAJ NA UFMOKRACIJA SI OVENI JE.
Liberalna demokracija Slovenije Občinski odbor Litija
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna enota Ljubljana, Izpostava Litija
Komu mar za kra-Kakšne pokrajine? Nove kartice zdrav-   jevne skupnosti?
Vključevanje Slovenije v Evropsko skupnost nam nalaga tudi ustanovitev pokrajin (regij). To pravzaprav ni kaj posebno novega, saj so bile v Sloveniji pokrajine (okraji) ustanovljene kmalu po 2. svetovni vojni (1952) in nato v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ukinjene. Občina Litija je takrat pretežno spadala v okraj Ljubljana Okolica, Šolšnik in Konjšica sta spadala v okraj Trbovlje, Primskovo pa v okraj Novo mesto. Za upravni status Litije je bila takratna organiziranost ugodna, saj je bila Litija mestna občina, občine pa so bile še Vače, Kresnice, Prežganje, Šmartno pri Litiji in Gabrovka. Pretežni del Prim-skovega je spadal k občini Veliki Gaber, občini pa sta bili tudi Dole pri Litiji in Polšnik (v okraju Trbovlje).
Za območje današnje občine Litija pa je bilo še bolj pomembno obdobje Kraljevine Jugoslavije (do 1941) in Avstroogrske (do 1918), koje bila Litija središče oz. sedež takratnih pokrajin, ali z drugimi besedami sedež glavarstva oz. sreza. Litija je s tem imela veliko upravno in gospodarsko vlogo, kar se je krepko poznalo pri njenem življenju.
In kako naj bi izgledale današnje pokrajine v Sloveniji? Ker sedež pokrajine nedvomno prinaša prednosti, se je že pred leti vnel lobistični boj za pridobitev tega statusa. Izdelani so bili tudi možni predlogi razdelitve Slovenije na pokrajine, s katerimi pa so se le malokje strinjali. Litijsko občino so te študije uvrščale bodisi k obljub-Ijanski pokrajini ali pa k pokrajini Zasavje (Trbovlje). Nekatere študije pa
so posamezne dele občine uvrščale v različne pokrajine.
Sedanja ustava Slovenije določa, da pokrajine ustanavljajo občine. Zaradi različnih interesov bo to skorajda nemogoče doseči, zato so vložene pobude za spremembo ustave, s katerimi naj bi pokrajine ustanavljal Državni zbor, tako da občine ne bi imele ustanoviteljske vloge. S tem pa so se pričeli v državi odvijati drugačni procesi. Posamezne občine si namreč počasi in vztrajno pridobivajo razne regionalne institucije in ustanove (državne in druge) in stem ustvarjajo bodočo pokrajino, ali vsaj njen sedež.
Kaže, da gredo ti procesi mimo občine Litija, zato je občinski odbor LDS Litija na občinskem svetu zahteval, da se na naslednjo sejo uvrsti posebna točka z obravnavo teh procesov in sprejemom ustreznih sklepov. Liberalna demokracija Litija namreč meni, da mora občina Litija pri tem igrati vplivnejšo in odločnejšo vlogo in sicer, z namenom, da se sedeži regionalnih (državnih) institucij ustanavljajo v Litiji, ne pa da občino Litija uporabljajo zgolj za "maso", ki naj s svojo velikostjo in številom prebivalcev zagotavlja ustanavljanje pokrajine drugje, in da bi mi torej "nekam spadali." Napačno! Delati moramo na tem, da bodo drugi "spadali k nam", torej da bodo regionalne (državne) institucije v Litiji, ki naj bi bila tudi sedež regije (pokrajine). Za to ima Litija geografske, prostorske in zgodovinske danosti.
M. Brilej
stvenega zavarovanja
* Čestitamo vsem ženskam za mednarodni
l dan žensk, materam pa za materinski dan. '
* 00 ZLSD Litija
Slovenska ljudska stranka
Predlog proračuna odraža slabo gospodarjenje
Po več kot treh mesecih obljub smo svetniki dobili letošnji predlog občinskega proračuna. Ta predvideva zadolžitev občine za kar 153 milijonov tolarjev v letošnjem letu. "Pri-pravljalec" proračuna ni upošteval pogodbenih obveznosti, ki jih je občina oziroma župan podpisal že v letu 1999. Po temeljiti analizi se oblikuje realna slika, ki ni nič kar rožnata: prihodki se redno zmanjšujejo, karje posledica neučinkovite in nesposobne uprave, proračun je še vedno sestavljen iz trenutno določenih prioritet, brez celovitega dolgoročnega planiranja nalog in razvoja občine, predlog proračuna realno odraža županovo prioriteto: občinski proračun naj bo čim manjši v okoljih, kjer na volitvah župan ni dobil velike podpore.
V svetniški skupini SLS smo začudeni nad drastičnim zmanjšanjem sredstev za razvoj kmetijstva, kakor tudi realnim zmanjšanjem proračunskih sredstev za pridobitev ugodnih kreditov za gospodarstvo. Iz predloga proračuna je očitno, da
želi predlagatelj skoraj v celoti okrniti suverenost pravne osebe tako krajevnim skupnostim kot mestni skupnosti Litija. Zelo malo je predvidenih novih projektov, pa še ti niso izbrani po prioritetni listi. Pričakovali bi, da bomo ob letošnjem proračunu dobili: dolgoročni program vodo-oskrbe v občini Litija, program modernizacije lokalnih cest in javnih poti, stanovanjski program ter program razvoja podjetništva, obrti, turizma in kmetijstva.
Namesto tega je proračun zbirka okvirnih računskih podatkov in številk, ki so napisane mimogrede ob preraz-porejanju posameznih postavk, brez investicijskih programov.
Svetniki SLS smo se odločili, da ta stališča zapišemo tudi v občinskem glasilu, ker nam ni vseeno, da se z denarjem, ki ga je občini po novem Zakonu o financiranju občin iz leta 1998 na voljo več, naredi še manj.
Svetniška skupina Slovenske ljudske stranke
S pošiljanjem kartic zavarovancem ZZZS Območne enote Ljubljana, izpostave Litija bomo pričeli v prvi polovici meseca maja. Zavarovanci bodo kartice prejeli po pošti kot vrednostno pismo (proti podpisu) na domače naslove v Republiki Sloveniji. Če vam poštar zaradi odsotnosti ne bo mogel osebno vročiti pošiljke in boste zato v navedenem obdobju v poštnem nabiralniku našli njegovo obvestilo o prispeli pošiljki z oznako "Vrednostno pismo", se obvezno od-zovite na obvestilo in na pošti prevzemite pošiljko. Pred razdelitvijo kartic zavarovancem potekajo aktivnosti za usposobitev sistema za delo s kartico predvsem v okviru naše strokovne službe na Zavodu in pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Od sredine meseca marca 2000 dalje so bo vzpostavljalo omrežje samopostrežnih terminalov. Določena je lokacija oziroma mreža samopostrežnih terminalov, kjer bodo zavarovanci potrjevali veljavnost zdravstvenega zavarovanja. Na izpostavi v Litiji bosta vzpostavljena v omrežje dva samopostrežna terminala. Eden bo nameščen na sedežu izpostave v Litiji, Ponoviška 3, drugi v Zdravstvenem domu v Litiji. Izvajalcem bodo nameščeni tudi namizni čitalniki in prenosni čitalniki kartic. Zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju bodo razdeljene profesionalne kar-
tice, ki so ključ za čitanje kartic zavarovancev. Za izpolnitev kartice ob izdaji se uporabljajo podatki iz evidenc, kijih na podlagi prijav zavezancev vodi Zavod, zato je točnost teh podatkov bistvena. Nemoteno posredovanje in delitev kartic je mogoče zagotoviti le tistim zavarovanim osebam, ki imajo urejeno zavarovanje in popolne podatke. V ta namen že več let potekajo naša prizadevanja za izboljšanje oz. čiščenje podatkov. V zadnjem času pismeno pozivamo osebe, ki nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja naj dopolnijo oz. uskladijo podatke, prav tako pa smo o uvedbi kartice, njeni vlogi, o pomenu pravilnega in pravočasnega prijavljanja oseb v zavarovanje, o nujnosti ažurnega sporočanja sprememb podatka za evidenco pisno seznanili tudi delodajalce in druge zavezance.
Pred samo delitvijo kartic v naši območni enoti, izpostavi Litija, bomo seveda nadaljevali predvsem z obveščanjem zavarovancev in zavezancev o kartici, ki prihaja. Naši zavarovanci pa naj ta čas izkoristijo za ureditev svojih podatkov, v kolikor so se ti spremenili v času od njihove prijave v zavarovanje (npr. sprememba imena oziroma priimka, naslov prebivališča, pretečeno šolsko potrdilo ipd.).
Združena lista socialnih demokratov Litija
Kaj pa voda, stanovanja, mladi in štipendije
Pred seboj imam osnutek proračuna za leto 2000. V prispevku bom kritična do tistega, česar v proračunu ni ali je premalo.
Vsak človek mora imeti za preživetje izpolnjene tri osnovne pogoje: kruh, vodo in prostor za življenje. O
dveh, vodi in stanovanjih, poglejmo skozi osnutek proračuna. Pregovor, ki pravi, da je denar sveta vladar, še kako drži. Drži pa tudi, da denarja ni nikoli dovolj. To nam vsako leto dokaže tudi občinski proračun. Potreb in želja občanov in političnih strank je veliko, ceste so dolge in nikoli dokončane, vsota pa omejena. Vprašanje, ki se mi pri sprejemanju občinskega proračuna postavlja vsako leto je naslednje: kdaj bomo še kaj naredili za vodo, stanovanja in mlade?
Voda je vir življenja. Kadar je ob suši ni v hribovitih naseljih, prebivalci trpijo, trpi tudi živina, prav tako ni pridelka. Voda, ki jo pijemo v dolini, ni kvalitetna. Že zdavnaj so minili časi, ko si ob žeji natočil kozarec vode kar izpod pipe v kuhinji. Problematike vode se ne lotevamo načrtno, le nujne primere gasimo. Kaj pa, ko bo tako "gasilstvo" odpovedalo in bomo ostali brez vode? Takrat bo prepozno, vodo moramo sanirati sedaj!
Na stanovanja smo v naši občini kar pozabili. Kot da ni nobenih potreb. Pa so, veliko jih je, zlasti med mladimi in socialno ogroženimi družinami, saj nimajo denarja za nakup strehe nad glavo. Pa nikar ne recite,
da naj vsak poskrbi zase! Veliko jih svojo stanovanjsko stisko lahko reši samih ali s pomočjo staršev, vsi pa ne. Tudi nedograjenih prostorov, ki bi jih lahko porabili za ureditev stanovanj, nobeno leto ni v proračunu. Kaj šele, da bi ponovno zakopali in postavili stanovanjski blok. To delajo drugod, ne iz denarja občinskega proračuna. Mar Litija ni več zanimiva za gradbenike?
Kam gre danes lahko mlad človek v naši občini? V različna kulturna in športna društva, večina pa jih poseda in preganja dolgčas po gostilnah, bifejih in različnih kava barih. Kaj pa prostor za mlade? Ga ni! Če bi bil, bi se mladi lahko dokazali drugače, z dejavnostjo! Sedaj pa imajo več možnosti, da zaidejo na pot zasvojenosti. Saj naš ni tak, pravijo starši. Pa jih vidimo in opazimo mlade, ki begajo s svetlečimi očmi ali pa se opotekajo. Ne vidimo, raje pogledamo stran.
Iz proračuna so povsem izginile štipendije. In to v času, koje izobraževanje zaradi globalizacije sveta še kako pomebno. Vem, da imajo nekateri mladi štipendije, toda koliko jih je? Drugi zaslužjo kakšen tolar v številnih bifejih. Vendar vsi dijaki in študenti ne morejo "kelnariti", drugih del pa je zelo malo.
V naslednji številki pa bom pohvalila tisto, karje v proračunu dobro.
Joža Ocepek
"Čeprav izvajajo mnogo pomembnih občinskih javnih služb, se vodstvo občine do njih obnaša, kot da jih ne po-trebuje".Tako bi lahko opisal trenutni položaj večine krajevnih skupnosti v občini Litija, če že ne kar vseh. Pravzaprav to ni trenutni položaj; tako je že vseskozi od zadnjih lokalnih volitev.
Dejstvo je, da imajo krajevne skupnosti danes še vedno status samostojne pravne osebe - tako je določeno v statutu, takšna je bila volja večine, koje statut takrat sprejela. Ne samo volja, tudi zavest, da krajevne skupnosti v tej občini morajo biti organizirane, kar izvajajo mnogo nujnih javnih služb (ki bi jih sicer, glede na določbe sedaj veljavne zakonodaje, morala izvajati Občina Litija, a jih ta ne more - niti organizacijsko, niti finančno). Občina Litija brez krajevnih skupnosti ne zmore na vsem svojem teritoriju opravljati del in nalog, kijih mora zagotavljati vsem občankam in občanom.
Do tu je vse lepo in prav - a samo do tu. Od tu naprej pa anarhija, dobesedno nered. Ali pa morda premišljeno in načrtno preizkušanje potrpežljivosti ljudi, ki delujejo v krajevnih in mestni skupnosti?
Zagnanost in volja nas, ki imamo interes in voljo za delo v dobro kraja, minevata, potrpljenje plahni. Saj to vendar ne more kar trajati.
Sistem financiranja je še vedno neurejen. Krajevne skupnosti in mestna skupnost dobivajo iz proračuna občine Litija sredstva za stroške svojega dela oziroma dotacije ter sredstva za vzdrževanje javnih poti. Seveda jih ne dobijo v zadostni višini, ampak zgolj simbolično. Hkrati pa od nas terjajo, da plačujemo stroške občini, za katere denarja ni kje vzeti, ker ga občina ne nakaže.
In krogje sklenjen. Zimsko službo naj bi organizirali in izvajali vsak na svojem območju, denar tudi za to ni zagotovljen. In ko si z velikimi napori konec leta 1999 le izborimo nekaj drobtinic iz proračunske rezerve, doživimo nov trik - denar se ne nakaže kljub
sklepu Občinskega sveta, da so sredstva na voljo.
Posebno poglavje so vodovodni sistemi. Krajevne skupnosti naj bi jih popisale in te evidence posredovale občini. Seveda bi bilo to najceneje, saj člani svetov krajevnih skupnosti in mestne skupnosti tako ali tako delajo vse zastonj.
Bili bi pripravljeni narediti tudi to, a ne z enostranskim vsiljevanjem rokov za izvedbo, in lepo vas prosim, ne pod prisilo groženj, da nam do nadaljnjega ne bodo nakazovane dotacije. In to dotacije za vzdrževanje cest, saj drugih pravzaprav ne dobimo. Še tistih nekaj kubičnih metrov gramoza, ki ga včasih uspemo zagotoviti za kak cestni odsek, ne bo več. Tudi ta krog je sklenjen.
Opozoriti velja tudi na ravnanje občine v zvezi s prevzemanjem vodovodnih sistemov.
Najprej naj občina vsem občanom zagotovi zdravo in kvalitetno vodo, potem pa...
O primerno in spodobno urejenih pokopališčih lahko marsikje le sanjamo. Čeprav se trudimo z namensko zbranim denarjem narediti čimveč. A dokazovati, da tudi na Vačah (in povsod drugje, kjer jo še nimajo) potrebujemo vežico za slovo od pokojnih, res nima smisla. Saj vendar živimo v dobi luči novega tisočletja.
Tik pred vstopom vanj - a nam to dostikrat ne pomaga.
Seveda se zavedamo, da se vsega naenkrat rešiti ne da.
A vendar: določiti pristojnega v občinski upravi občine Litija za reševanje problemov v krajevnih skupnostih in mestne skupnosti, izvrševati sprejete sklepe organov občine in z organiziranim delom prispevati k razreševanju problemov ter s tem izboljšanju kvalitete pogojev življenja ljudi - to se vendarle da, danes in tu, za jutri in pojutrišnjem.
Marko Juvančič Predsednik sveta KS Vače
Vesti iz parlamenta
Februarsko zasedanje je parlament pričel z imenovanjem novega ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla, nadaljeval pa z odločanjem o upravnih taksah, ki so dodobra razburile širšo javnost. Že pri glasovanju sem nasprotoval sprejetju kar desetkratnega povečanja. Daje bilo moje glasovanje proti temu zakonu pravilno, potrjujejo reakcije ogorčenih državljanov, ki so dosegli, da je vlada predlagala spremembo zakona po hitrem postopku.
Parlament je opravil tudi drugo branje Nacionalnega programa socialnega varstva, pri obravnavi zakona o zaposlovanju tujcev pa naložil vladi, da za drugo branje zakona zmanjša predlagani obseg možne zaposlitve tujcev. Po štirih letih se je premaknilo tudi pri zakonu o skladu za poplačilo vojne škode, tako da parlament čaka še tretje branje za dokončen sprejem zakona. Z neverjetno enotnostjo, karje prej redkost ko pravilo, pa je Državni zbor sprejel dolgoročni program opremljanja slovenske vojske.
Poslanci Slovenske ljudske stranke smo v parlamentarni postopek vložili kar dva sistemska predloga zakonov: Zakon o telekomunikacijah govori o postopkih za povračilo pri vlaganju v telekomunikacijsko omrežje, zakon o kmetijstvu pa v celoti sistemsko ureja to dejavnost. S tem zakonom je podan zakonski okvir za dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
V okviru poslanskih vprašanj in pobud pa sem izpostavil problematiko oddaljenosti izpostave Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je tudi za našo občino že od leta 1994 v Trbovljah, čeprav je naša občina po velikosti večja od vseh zasavskih občin.
Na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa sem poslal poslansko pobudo za obvezno razlago 193. člena novega Pokojninskega zakona, saj le ta v praksi omogoča različna tolmačenja, ki postavljajo invalide v nekaterih primerih v neenak položaj z zavarovanci, ki želijo pridobiti starostno pokojnino.
Franci Rokavec
Politika, novice
j in varnost železniškega prometa
Na poslanskem večeru poslanca Francija Rokavca, 15. februarja, so udeleženci obravnavali temo "Razvoj in varnost železniškega prometa".
V razpravi sta sodelovala tudi namestnik direktorja Slovenskih železnic Anton Medved in državni podsekretar Borut Perhavc, ki sta predstavila projekt zakonodajnih rešitev za področje železniške infrastrukture in dejavnosti v celoti. Anton Medved je prisotne seznanil z investicijskimi načrti v občini Litija za letošnje leto in povedal, da se bo zaključila ureditev železniškega podhoda v Litiji, železniške postaje bodo opremili z računalniškim sistemom, pričela se bo menjava električne napeljave na relaciji Ljubljana -Zidani Most in ureditev nivojskih križanj, kar je posledica uvajanja nove vozne pridobitve PENDOLINO.
V obširni razpravi so prisotni zastavili vrsto vprašanj in pobud, posebej glede: ureditve primestnega železniškega prometa, možnosti ustavljanja določenih vlakov v postajališču v Renkah, ureditve nivojskih križanj,
še posebno izgradnja podvoza pri Pletiliji in ureditev izvennivojskega križanja na Zgornjem Logu, reorganizacije Slovenskih železnic, prezasedenosti potniških vlakov na relaciji Ljubljana - Litija v delovnih konicah, preprečevanja vandalizma na potniških vlakih.
Prisotni so si bili edini, daje širši gospodarski, kulturni in vsesplošni razvoj Litije in njene okolice povezan s prihodom železnice v te kraje.
Poslanec Franci Rokavec je apeliral na Slovenske železnice, da v pripravi novega voznega reda zagotovijo dodatne kapacitete in s tem odpravijo prezasedenost vlakov v delovnih konicah na relaciji Ljubljana - Litija -Zidani Most. Pri odpravi izvennivoj-skih križanj pa je potreben takojšen pristop Slovenskih železnic, občine, pristojnih krajevnih skupnosti in mestne skupnosti, da skupaj z lastniki zemljišč poiščejo optimalne rešitve, ki so potrebne zaradi povečanja hitrosti vlakov na teh relacijah.
Veronika Vidmar
-CI
Delo RK v letu 1999 7. april - Svetovni dan
Delo Območne organizacije Rdečega križa Litija v preteklem letu je bilo zelo raznoliko. Opravljalo ga je 21 krajevnih organizacij in 9 krožkov Rdečega križa na osnovnih šolah, ki so dosledno in učinkovito izvajali naloge, ki so si jih ob začetku leta zastavili.
Največje pozornosti je bilo deležno področje socialne dejavnosti. Posameznikom in družinam, ki so se znašle v socialnih in materialnih stiskah je RK pomagal s prehrambenimi paketi in z nego na domu.
Organizirali so srečanja starejših občanov, ki se jih je udeležilo 765 občanov, leto pa zaključili s celodnevnim izletom v Podčetrtek.
Skozi vse leto so potekale tudi akcije zbiranja materialnih dobrin, redno je potekalo preventivno merjenje krvnega tlaka z 2630 udeleženci.
Organizirali so 25 zdravstvenih predavanj, osem 10-urnih tečajev prve pomoči, dva dopolnilna tečaja za usposabljanje bolničarjev.
Na dveh dvodnevnih krvodajalskih akcijah je kri darovalo 840 občanov.
Storjeno je bilo še mnogo več. Ker so socialne in materialne stiske obča-
nov žal iz dneva v dan večje, je potrebno učinkovito in vsakodnevno reševanje težav, zato je bilo organiziranih tudi več razgovorov - oblik seznanjanja in usposabljanja prostovoljcev - aktivistov Organizacije Rdečega križa. Tako da bo v prihodnje še učinkovitejše delo pri neposrednem nuđenju in izvajanju sosedske pomoči (in pomoči nasploh) starejšim, bolnim, osamljenim in invalidnim osebam.
Pohvale vredno je tudi število članov organizacije, in sicer 4857 odraslih ter 1919 mladih članov. Če se spomnimo besed VVilliama Cowperja: "Življenje je nenavadna kupčija. Življenje nam dolguje malo, mi pa njemu vse. Edina prava sreča pride, če se z namenom razdajamo.", smo lahko veseli, da je podobnega mnenja iz dneva vdan več ljudi.
Aktivisti Organizacije RK so se na sestanku 11. marca že dogovarjali o letošnjih nalogah. Med drugim so sklenili tudi, da se organizacija Rdečega križa v Litiji predstavi svoji občini z lastnim časopisom, prek katerega bo obveščala krajane o tekočih akcijah in dejavnostih ter jim sporočala potek preteklih.
Tjaša Lemut
zdravja
Območno združenje Rdečega križa pripravlja okroglo mizo s svojimi sodelavci s področja zdravstva. S tem bi radi spodbudili ljudi k večji skrbi za lastno zdravje, saj to še vedno upravičeno velja za naše največje bogastvo. Območno združenje Rdečega kri-
ža bo tudi v bodoče organiziralo številne aktivnosti in s tem spodbujalo posameznike, da skrbijo za zdravje. Tudi sprehod v naravo, sploh pa veselje in ne žalost, je pomembno za zdravje vsakogar.
T. L.
Vpis četrte generacije v Gimnazijo Litija
Ze po informativnem dnevu, kije potekal na Gimnaziji Litija 11. in 12. februarja, smo lahko sklepali, da se povečuje zanimanje za vpis na našo šolo.
Informativnega dne se je udeležilo 125 učencev osmih razredov. Večina je prišla v spremstvu staršev. Po opravljeni anketi so bili zadovoljni s predstavitvijo. Menili so, da so bili dobro seznanjeni z delom in življenjem šole.
Do 6. marca 2000smo na razpisanih 60 prostih mest prejeli 80 prijavnic za vpis v 1. letnik. Večinoma so se prijavili osmošolci iz litijske in zagorske občine. Dokončno število bo znano po 27. marcu, saj imajo učenci do takrat možnost prenosa prijavnice.
V primeru prevelikega števila prijavljenih učencev, bo Ministrstvo za šolstvo in šport izdalo soglasje k omejitvi vpisa. Bodoči dijaki bodo o omejitvi obveščeni do 21. aprila.
Vinko Logaj
Redno merite krvni tlak
Iz Fondacije Villa Litta Litija
Ali se bomo zadušili v last- m
nih Odpadkih? Spominske pisemske
Smeti in drugi odpadki predstavljajo danes že resen problem, ne le v svetu pač pa tudi pri nas v Litiji.
ovojnice
Najprej je treba smeti in druge odpadke odstraniti z domačega dvorišča; tu ni problemov. Smeti bomo odpeljali na litijsko smetišče, kamor se že vozijo odpadki iz skoraj celotne občine, kije velika 332 km2, tisti, ki jim je ta pot predolga, pa kar po bližnjici v najbližji gozd, potok ali strugo reke Save.
Stvari pa se zapletejo, ko se odloča, kje bo bodoča občinska deponija. "Pri nas že ne bo deponije, če ne bo šlo drugače se bomo kolektivno uprli, protestno organizirali zaporo ceste. Tako je pač, mi imejmo čisto dvorišče, sosed pa naj ima svojo in našo navlako".
Spoštovani občani, prihaja čas, ko bo potrebno zagristi v kislo jabolko. Zavedajte se, da so lahko smeti zaslužek, nova delovna mesta, da to kislo jabolko lahko postane zlato jabolko. "Le kako?" boste rekli.
V nadaljevanju vam želim povedati, zakaj se moramo dokopati do tega spoznanja in prikazati pot do tega zlatega jabolka. Po statističnih podatkih vsak občan dnevno proizvede 1 kg gospodinjskih odpadkov. To pomeni, da naša občina z 18.000 občani dnevno proizvede 18.000 kilogramov odpadkov, mesečno 540.000 kg in letno 6.480 ton.
Iz navedenega je razvidno, kakšno goro odpadkov je potrebno prepeljati na litijsko deponijo na Širjavi. Poleg navedenega odlagališča pa je po naših gozdovih raztreščenih še kup manjših in večjih, omenil bom samo največja: odlagališče ob železniški progi v Kresnicah, v Gabrovki in na Vačah, za katerih saniranje gre vsako leto preko milijon in pol tolarjev.
Se da problem rešiti? Prav gotovo da, ob sodelovanju občanov in širše družbene skupnosti, in to v doglednem ča-
su. S tem namenom so si občani KS Kresnice, predstavniki odbora za gospodarsko infrastrukturo, odbora za prostor in okolje, strokovnjaki s tega področja iz občine Litija 2. oktobra 1999 ogledali sežigalnico odpadkov v Riminiju v Italiji.
Kapaciteta treh peči te sežigalnice je 500 do 800 ton dnevno. Normalna kapaciteta je 500 ton, v sezoni pa do 800. Odpadni material se vozi iz večjih mest Italije nesortiran in takšen tudi izgoreva v pečeh, kjer se razvije temperatura od 800 do 850 stopinj celzija. Sežigajo tudi posebne odpadke (iz bolnic, odpadke iz drugih proizvodnih obratov), vendar le po dogovoru, ker morajo za sežig teh odpadkov pripraviti v pečeh posebno temperaturo. Cena sežiga znaša 200 DEM na tono, cena za posebne odpadke pa je znatno višja.
Odpadni material se dovaža v posebej prirejenih tovornjakih kapacitete 20 ton in tudi manjših. Ob dohodu na dvorišče voznik tovor najprej stehta, nato se glede na vrsto odpadkov, ki jih vozi, razporedi v za to določeno sprejemno komoro. Koje pred komoro, se odprejo rolo vrata, za njim pa se ponovno zaprejo. Med iztovarja-njem se v tem prostoru razširi smrad, ki ga izsesajo, in ko je zrak čist, se ponovno odprejo rolo vrata in tovornjak zapusti razkladalni prostor.
Celotno obratovanje je računalniško vodeno, spremljano z video kamerami iz računalniškega centra, kije nekje v sredini objekta. Kljub obratovanju ni bilo zaznati nobenega dima, kajti dim, ki se ustvarja v pečeh pri gorenju, gre skozi vodne filtre. Prav tako ni bilo zaznati smradu v okolici sežigalnice, razen v razkladalnem prostoru, iz katerega pa pred vsakim ponovnim odprtjem vhodnih vrat izsesajo smrad, ki gre skozi vodne filtre.
Negorljivega materiala ostane zelo malo, približno 10% od tega železo in druge kovine prevzamejo železarne, kamenje in ostalo pa uporabijo za izravnavo raznih kotanj.
In kakšne so prednosti sežigalnice? V teh pečeh izgoreva ves material nesortiran, toplotno energijo pa uporabljajo za proizvodnjo električne energije. Toplotno energijo se lahko uporablja za ogrevanje rastlinjakov, pokritih bazenov, centralno ogrevanje, kar bi lahko uporabili tudi pri nas.
Energija na dosegu roke in nova delovna mesta, to je tisto zlato jabolko, ki bi ga prinašali odpadki. Prepričan sem, da bi nas prav to rešilo vseh tegob pri iskanju nove deponije za odpadke.
Projekt je finančno zahteven, vanj pa bi se morala vključiti celotna regija. Posebno bi morali spremeniti odnos do smeti občani in tudi Stano-vanjsko-komunalno podjetje, ki pobira smeti po naseljih, s tem mislim predvsem financiranje odvoza.
Sistem, ki je sedaj v uporabi, torej plačevanje storitev glede na število oseb oziroma na kvadraturo stanovanja ni pravičen, kajti to je sistem, na podlagi katerega plačaš ne glede na to, ali imaš smeti ali ne. Sistem, ki bi temeljil na teži odpeljanih odpadkov, pa bi bil bolj pravičen, kajti posameznik bi plačal odvoz tistih odpadkov, ki jih je dejansko ustvaril. Spoštovani krajani, postavlja se vprašanje, kje smo; morda na začetku, toda tudi do te faze, ki sem jo opisal, bomo morali slej ko prej priti. Tema je široka in zanimiva in tudi vaša mnenja bi lahko prinesla svoj delež h kakovostnemu reševanju tega problema.
Ciril Golouh
Fondacija Villa Litta iz Litije, ki podpira kakovostne dosežke s področja kulture, se je vključila tudi v praznovanje 110-letnice Pevskega društva Zvon iz Šmartna pri Litiji.
Ob praznovanju 110-letnice Pevskega društva Zvon je izdala posebne priložnostne pisemske kuverte, na dan slovesnega koncerta zbora pa je skrbela, da je bil na pošti 1275 Šmartno pri Litiji v uporabi poseben priložnostni žig, posvečen tej obletnici.
Ob tej priložnosti je fondacija obeležila tudi 100-letnico rojstva publicis-
ta Jožeta Župančiča. Letos mineva tudi 100 let od rojstva litijskega publicista Jožeta Župančiča, ki je v svojem ustvarjalnem življenju napisal nekaj knjig ( Mesto Litija, Okraj Ljubljana -
okolica in druge ) ter v raznih publikacijah objavil več tisoč člankov.
Fondacija Villa Litta je na dan stote obletnice njegovega rojstva pri hiši na Grbinski cesti v Litiji, kjer je živel, pripravila spominsko slovesnost, v sodelovanju z mestno skupnostjo Litija pa je izdala tudi spominske pisemske ovojnice. Jeseni bo organizirala tudi razstavo o Jožetu Župančiču.
Fondacija Villa Litta bo letos z izdajo spominskih pisemskih ovojnic, priložnostnega žiga na pošti 1270 Litija in filatelistično razstavo s temo letalstvo počastila tudi spomin na litijskega vrhunskega športnika jadralnega letalca, Milana Boriška (1920-1950).
Martin Brilej
Visok oziroma nizek krvni tlak je lahko vzrok za mnoge resne bolezni. Stalno visok krvni tlak lahko povzroči, da poči žila in s tem posredno notranjo krvavitev. Padec krvnega tlaka pa lahko prepreči ustrezno dovajanje krvi ter s tem kisika v življenjsko pomembne organe, zato lahko nastopi šok. Da kaj takega ne bi doletelo tudi vas, Območno združenje Rdečega križa Litija organizira merjenje krvnega tlaka enkrat mesečno in sicer:
- vsako prvo nedeljo v mesecu na Primskovem, ob 11. uri v Osnovni šoli
- vsako drugo nedeljo v mesecu na Veliki Štangi, ob 9. ali 10. uri v gostilni Marn
- vsako tretjo nedeljo v mesecu na Polšnlku, ob 9. uri v gostilni Majcen ter na Dolah, ob 11. uri v krajevni skupnosti
- vsak prvi četrtek v mesecu v Veliki Kostrevnici, ob 15. uri v krajevni skupnosti ter v Javorju, ob 16.30 uri v Osnovni šoli
- vsak drugI četrtek v mesecu v Kresnicah, ob 15.30 v Osnovni šoli ter v Jevnici, ob 17. uri v krajevni skupnosti
- vsak tretji četrtek v mesecu v Šmartnem pri litiji, ob 16. uri v krajevni skupnosti
- v Konjšici v nedeljo v gostišču (datum z uro bo naknadno objavljen na letakih na sami stavbi).
Na območju mesta Litija bo merjenje potekalo dvakrat mesečno, in sicer v prostorih Društva upokojencev na Jerebovi ulici v Litiji (natančen datum z uro bo objavljen na oglasni deski Društva upokojencev).
Kot vzpodbudo k udeležbi akcije vam sporočamo, da bo vsak udeleženec prejel tudi svoj kartonček, in glede na meritve, tudi svetovanje medicinske sestre, ki mu bo v primeru visokega ali nizkega krvnega tlaka dala ustrezne napotke. Ta akcija poteka v sodelovanju s splošno ambulanto Zdravstvenega doma Litija.
Tjaša Lemut
Foto; Spominska slovesnost ob 100-letnici rojstva Jožeta Župančiča (M. Šušteršič)
Novice
Letni sestanek izgnancev na Dolah
Nadaljevanje s 1. strani
V nedeljo, 30. januarja 2000, so se člani krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije iz Dol zbrali na rednem letnem zboru. Srečanja se je udeležilo 68 članov in vabljeni gostje: Ljudmila Tolar iz Trbovelj, Jožica Dobravec iz Litije, predsednik KS Dole Dušan Mak in Anica Kotar (UE Litija).
Najprej so predstavniki krajevne organizacije poročali o delu v letu 1999. Predsednica je povedala, da je sledila delu organov Društva, se udeležila nekaj informativnih konferenc in srečanj ter organizirala dva izleta za člane. Iz finančnega poročila je razvidno, da je večina članov plačala članarino in da ima odborza delo dovolj sredstev. Tajnik, ki vodi evidence članov, je ugotovil, da število članov v krajevni organizaciji ostaja nespremenjeno.
V programu dela za tekoče leto je načrtovano: spremljanje dela organov Društva s strani odbora in izvajanje skupnih nalog, udeležba pri junijskem srečanju v Rajhenburgu in organizacija izleta in srečanja za člane krajevnega odbora. Prisotne smo seznanili tudi z višino članarine in prispevkom za Vestnikza leto 2000.
Sledila je obravnava problemov in tekočih projektov, ki jih vodi Društvo, na kratko jih je predstavila predsednica Marija Vresk. Ljudmila Tolar, predsednica KO Trbovlje in članica 10 DIS je opisala težave pri sprejemanju zakona o vojni odškodnini, ocenila odnos državne administracije in Državnega zbora do reševanja problematike izgnancev in nakazala smernice nadaljnjega delovanja. Opozorila je na nekatere organizacije in medije, ki širijo napačne informacije o delovanju Društva in s tem zavirajo uspehe. Odgovorila je tudi na nekaj konkretnih vprašanj naših članov. Predsedniku Državnega zbora smo naslovili protestno noto zaradi počasnega reševanja problematike izgnancev in neprimernega odnosa državnih organov do naših argumentiranih zahtev. Podpisalo jo je več kot 30 na zboru prisotnih. Pred zaključkom sestanka je predsednik KS g. Mak pozdravil zbor in zaželel uspešno delo ter zbrane povabil k sodelovanju pri določitvi datuma za krajevni praznik.
Stane Kmetic
Društvo podeželskih žena in deklet v Polšniku
Dolgoletna ideja o društvu podeželskih žena in deklet je dozorela v lanskem decembru, ko je RK Polšnik organiziral tečaj o peki. Pravi ljudje so ob pravem času ustanovili društvo, ki je polno energije stopilo v novo tisočletje.
Program dela za letošnje leto je zelo raznolik. Del so ga žene in dekleta že uresničile, saj so v januarju in februarju organizirale kuharski tečaj, ki je bil izveden v dveh skupinah. V soboto 4. marca pa so se članice društva lahko udeležile peke krofov in jih spekle tudi za pustovanje, ki so ga pripravile tisti večer. Pri izvedbi so se zelo potrudile. Vsi smo bili pogoščeni z najboljšimi krofi in piškoti naših spretnih kuharic, izvirne maske so nagradile, seveda pa ne smem pozabiti na obložene kruhke, ki so se prilegli kozarčku rujnega.
Marinka Bevc, ki je predsednica društva, je skupaj z ostalimi članica-
mi izdelala zanimiv program in poskrbela za smeh, ples in vse, kar spada k pustovanju. V marcu bo predavanje o gojenju rož, s kulturnim društvom bodo sodelovale ob materinskem dnevu, aprila bomo izdelovali pisanice, v maju obiskale Goriška Brda.
4. junija se bodo na pohodu Od cerkvice do cerkvice predstavile s kulinarično razstavo, s svojimi talenti pripomogle k praznovanju krajevnega praznika v septembru, ob koncu leta pa jih čaka še zdravstveno predavanje, tečaj peke peciva, izdelovanja voščilnic in adventnih venč-kov ter kuharski tečaj.
Začetek dober, vse dobro. In verjemite, da boste o njih še slišali. Zagnane, sposobne, talentirane in polne energije stopajo novim aktivnostim naproti. Veliko uspeha še naprej!
Mateja Sladic
Delo Turističnega društva Litja
V petek, 04.02.2000, je Turistično društvo Litija na rednem občnem zboru pregledalo dosedanje delo Društva in sprejelo plan dela za leto 2000, ki je zelo "optimističen" glede na denarna sredstva, s katerimi razpolaga. Povedati moramo, da Turistično društvo Litija za svojo dejavnost ne prejema nobenih dotacij od občine Litija in je odvisno predvsem od lastnih finančnih virov ter dela posameznih navdušencev, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v mestu Litija.
Tisti, ki bi želeli kaj narediti na področju turizma, tega ne morejo, ker nimajo denarja, tistim, ki imajo denar, pa očitno ni dosti mar, saj bi se v nasprotnem primeru zagotovo kaj pre-
maknilo v prid promocije samega kraja in turizma.
Na občnem zboru je predsednik Turističnega društva Litija Jože Godec podelil zlato, srebrno in bronasto vrtnico ter 15 priznanj za najbolj ocvetli-čene stanovanjske hiše in urejene okolice v letu 1999. Ocenjevanje je potekalo v okviru Turističnega društva Litija pod vseslovenskim geslom "Moja dežela lepa, čista in urejena". Za leto 1999 so prejele vrtnice in diplomo:
- zlato vrtnico Marija Molka, Badjuro-va 6;
- srebrno vrtnico Marina Horvat, Cesta Dušana Kvedra 26;
- bronasto vrtnico Mija Kvaternik, Graška cesta 26.
Ob podelitvi je predsednik ocenjevalne komisije Ciril Golouh z diapozitivi prikazal ocvetličenost ter urejenost posameznih stanovanjskih hiš v mestu Litija, s posebnim poudarkom na ocvetličenju in urejenosti bivalnega okolja prejemnic vrtnic in diplom ter prejemnic priznanj.
Tudi v letošnjem letu bomo ocenjevali ocvetličenje in urejenost bivalnega okolja, zato vas že sedaj vabimo, da sodelujete in se vključite v vseslovensko akcijo "Moja dežela lepa, čista in urejena". Potrudite se, z malo sreče in veliko truda boste morda naslednjič vi prejeli vrtnico ali priznanje.
Ciril Golouh
Foto: Prejemnice vrtnic in diplom za leto 1999: Marina Horvat, Marija Molka in Mija Kvaternik (Ciril Golouh).
Šolanje bolničarjev
Šmarski Zvon doni že 110 let
Letos praznujejo pevci Mešanega pevskega zbora Zvon iz Šmartna pri Litiji visok jubilej, 110-letnico delovanja. Če je to tudi letnica, ki označuje začetek zborovskega petja v Šmartnem, je težko reči in tudi ugotoviti, posebej še, če vemo, da je kraj samostojna župnija že 850 let in da se ponaša s 330-letno šolsko tradicijo.
Z gotovostjo pa lahko rečemo, da je zbor ustanovil leta 1890 Ivan Bartl, tedanji nadučitelj v Šmartnem. To nam potrjujejo tiskana pravila društva, datirana z datumom 19. oktober 1890 ter prapor društva z isto letnico.
Ivan Bartl je bil predan petju in glasbi nasploh, saj jo je tudi sam ustvarjal. Kmalu za Zvonom je ustanovil še tamburaški orkester. Zvon je vodil deset let, potem pa mu je, staremu komaj 40 let, smrt iztrgala taktirsko palico iz rok.
V naslednjih 25-ih letih je Zvon vodilo kar deset zborovodij, med njimi tudi dva znana slovenska skladatelja, Peter Jereb in Danilo Šva-ra. Zbor ni in ni mogel dobiti stalnega pevovodje vse do leta 1926, ko je zbor prevzel pod svojo taktirko učitelj Maks Kovačič in delal z njim petnajst let. V tem času je zbor praznoval 40-letnico in zlat jubilej, 50-letnico delovanja.
Med drugo svetovno vojno seje zbor zavil v kulturni molk in ponovno zapel šele leta 1945 pod vodstvom učitelja Franca Grudna. Zbor je vodil 11 let v moški, mešani in ženski sestavi. Leta 1956 je zbor prevzel domačin Jože Cajhn, dolgoletni zborovodja litijske Lipe; v tem obdobju je zbor največ prepeval v mešani zasedbi. Vendar pa so tedaj zaradi vedno večjih težav, povezanih s članstvom, petje omejili le še na pogrebe in še to le v moški zasedbi. Tako je pri zboru vladalo mrtvilo od leta 1960 do 1967. Takrat pa je pri-
čel zbor ponovno aktivno delovati, in sicer na pobudo Socialistične zveze delovnega ljudstva. Leto poprej seje na šmarski šoli zaposlil kot učitelj glasbe Janko Slimšek, ki je bil takoj pripravljen prevzeti zbor v moški zasedbi. Pod njegovim vodstvom je zbor slovesno praznoval 80-letnico delovanja.
Toda ponovno so nastopile težave in po šestnajstih letih dela seje zborovodja odločil, da zbor zaradi premajhne aktivnosti članov, nerednih vaj in nepopolne glasovne zasedbe zapusti. Nastopila je največja kriza v obstoju Zvona, saj je kazalo, da bo petje v Šmartnem zamrlo.
Vendar se to na srečo ni zgodilo. Že januarja 1984 se je tedanji predsednik zbora Tone Tomažič odločil, da za nadaljnje delo zbora poprosi tri zborovodje, a je bil uspešen že pri prvem. Zbor je prevzela Marjanca Vidic, a le pod pogojem, da bo deloval v mešani zasedbi.
Delo je steklo. Marjanca Vidic pa je ostala zvesta zboru vse do danes, ravno tako njegov predsednik Tone Tomažič. Tudi nekaj pevcev iz tistega časa še prepeva.
Zvon pripravi letno 10 nastopov. Velja poudariti, da sodeluje na Šentviškem taboru že od samega začetka te prireditve. Zvon ni zamudil nobeno leto in je tako med redkimi v naši državi, ki se s tem lahko pohvali. Sodeluje tudi na ostalih revijah, vsako leto pripravi samostojen koncert na Bogenšperku, hodi na gostovanja in še in še.
In tako je prišel do 110-letnice. Ta dogodekje obeležil ssvečanim koncertom 17. marca v kulturnem domu v Šmartnem. Na predvečer koncerta je Zvon na šmarskem pokopališču zapel v čast in spomin svojemu ustanovitelju Ivanu Bartlu in vsem pokojnim pevcem in prijateljem.
Program slavnostnega koncerta je bil sestavljen iz slovenskih narodnih pesmi, prirejenih za zbor. Takšnih, ki jih vsi dobro poznamo, ki so prijetne za uho in neskončno lepe. Tako slovenske, tako naše. In prav je tako, saj se častitljiva starost zbora in takšne pesmi prav gotovo ujemajo.
Naj Zvon poje in doni še nadaljnjih 110 let!
Vladimir Jakopič
Foto: Pav/a Razpotnik in Marinka Bevc sta vodili kuharski tečaj.
Območno združenja Rdečega križa Litija je organiziralo 80-urni tečaj za bolničarje od 6. do 21. marca. V torek, 21. marca je 34 tečajnikov opravljalo preizkus iz teoretičnega in praktičnega dela prve pomoči. Deset jih je prijavila na tečaj Predilnica, šest je prostovoljcev, ostalih osemnajst pa je prijavila občina kot pripadnike ekip civilne zaščite za prvo pomoč.
Nuđenje prve pomoči na samem kraju nesreče je življenjskega pomena za ponesrečenca. Več kot jih bo usposobljenih, večja bo možnost, da je bo ponesrečenec deležen čim prej, s tem pa se izboljšuje tudi možnost njegovega okrevanja. Sama torbica prve pomoči ni dovolj, potreben je usposobljen posameznik, ki se mora včasih znajti tudi brez nje.
Tjaša Lemut
Novice, pisma bralcev
Razstava vrhunskih vezenin v Šmartnem
Kulturni dogodek, kakršnega v Slo-
■ ■ ■       ■   a   ■ a "V"
vemji ni bilo ze desetletja
posodil za to razstavo in so bile prvič razstavljene javnosti. Obsegajo domala vse tehnike vezenja. Največ občudovanja pa so požele vezenine, ki jih je izdelala s tehniko slikanja z iglo. Te vezenine so po vsej verjetnosti nastale v času njenega šolanja na šoli za umetno obrt v Ljubljani.
Magda Breznikar, ki mi je zelo zavzeto govorila o vezeninah, mije dejala, da bi bilo lepo izvedeti, če mor-
Šmartno je zibelka veziljstva. Znano je, da so žene in dekleta iz teh krajev še pred južno železnico kar peš nosile bele vezenine prodajat v Trst. Leta 1925 so slovenske vezilje dobile zlato plaketo v Parizu.
O razstavi vezenin, ki je bila v dvorani kulturnega doma v Šmartnem od 4. do 13. februarja v organizaciji Ustvarjalnega središča Breznikar, je bilo na kratko že zapisano v prejšnji številki Občana. Ker je bila ta razstava, tako veličastna in enkratna, postavljena prav v Šmartnem, se mi zdi prav, da jo širše predstavim v slikah in pisani besedi. Po ocenah poznavalcev, ki so bili navzoči ob odprtju, že nekaj desetletij v Sloveniji ni bilo takšne razstave.
Razstavljeni ekspononati več kot dvajsetih domačih in treh gostujočih ustvarjalk so bili na ogled v dvorani kulturnega doma v Šmartnem, ki se je v tistih dneh spremenil v lep gale-
rijski prostor. Razstava je navdušila domače ustvarjalce in pritegnila pozornost številnih obiskovalcev iz domala vseh območij Slovenije. Obisk sicer ni bil množičen, toda organiza-
znajo pravilo ovrednotiti niti strokovnjaki niti zato poklicane institucije. Zato ne moremo pričakovati naklonjenosti v širši slovenski javnosti. Če bi takoj, za kar se še posebej zavzema naš zavod, ponovno uvedli vezenje in druga ročna dela v šole kot izbirni predmet, bi lahko pričakovali izboljšanje vsaj čez nekaj let."
"Seveda bi z veseljem delila to srečo," je še dodala Magda Breznikar in nadaljevala, "neizmerno sem bila vesela odziva iz šmarske šole. Okoli 150 učencev 6. in 7. razredov si je skupaj z učiteljicami in ravnateljem ogledalo razstavo. Vabila za ogled sem poslala tudi številnim šolam ljubljanskega in zasavskega območja in vsem srednjim in tekstilnim šolam, vendar jih ni bilo. Šmarski učenci, ki so si razstavo ogledali, so se spomnili, da so tudi pri babicah in nekateri pri starših videli podobne izdelke, kar kaže na to, da so v našem okolju ročna dela še prisotna in da bodo tudi bodoče generacije imele občutek za tovrstno kulturno dediščino. Tovrstne razstave so primerne tudi za obujanje, spodbujanje in ohranitev kulturne dediščine. Škoda je le, da za ohranjanje kul-
Marjetka Hafner, članica nacionalne komisije UNESCO je ob odprtju razstave med drugim dejala: "Želim vsem ustvarjalcem, da bi se kdaj zgodila ta sreča, da bi vezenje postalo v šolah izbirni predmet, tako kot je čipkarstvo."
torka in pobudnica razstave Magda Breznikar je bila z njim zadovoljna.
Ko sem se pogovarjal z njo o tej razstavi, mije dejala: "Nisem pričakovala velikih množic, saj v Sloveniji ni velikega zanimanja za vezenje. Več kot 40-letni izbris te dejavnosti iz šolskih programov se čuti na vseh področjih. Bogastva vezenin ne želijo ali pa ne
turne dediščine premalo stori država, pa tudi občine nimajo posluha," je še poudarila Magda Breznikar.
Največ pozornosti na razstavi so vzbujale v zastekljenih vitrinah razstavljene vezenine Frančiške Feigel. Njeno vezeninsko zapuščino hrani Slovenski etnografski muzej, ki je njene unikatne vezenine izjemoma
da še kdo hrani vezenine, ki sta jih izvezli Šmarčanki Ljudmila Jaklič, ki je omenjeno šolo končala le dve leti za Feiglovo, in Emilija Tomazin, ki je šolo za umetno obrt končala leta 1902. Kdor ve o tem kaj več, naj sporoči na Ustvarjalno središče Breznikar.
Pogledal sem še v knjigo vtisov, v katero je Zofka Klemen-Krek, direktorica urada slovenske nacionalne komisije za UNESCO zapisala: "Ob takih razstavah zaigra srce, del naše kulturne dediščine zablesti pred našimi očmi. Umetnine, ki so nastajale z veliko ljubeznijo in potrpežljivostjo, so umetnine, čeprav so jih delale preproste ženske roke, da bi sebi in drugim polepšale okolje in obleko. Storimo kaj, da ne bi izginile in se pozabile, saj so del naše zgodovine in identitete naroda. Čestitam in upam, da to ni zadnja razstava te vrste, niti pri vas v Šmartnem, predvsem pa, da bi ta spodbudila tudi druge."
M. Sinigoj pa je zapisala; "Tudi naša življenja so take drobne umetnine. Hvala, da ste nam odkrili tako čudovite mojstrovine, ki so nastajale ure in ure v tihoti in premišljevanju."
Tone Planinšek
Pisma bralcev
Glede na vsebino pisma ge. Magde Breznikar, objavljenega v prejšnji številki Glasila občanov, sem se odločil, da podam svoje mnenje v zvezi s člankom "Dan odprtih vrat razgalil katastrofalne pogoje dela".
Najprej sem se začudil ob dejstvu, da ga. Breznikar kot rojena Šmarčanka vse do današnjih dni ni bila seznanjena s pogoji dela v šmarski usnjarni, zato ji verjamem, da jo je pogled na težko delo, ki ga opravljajo tamkajšnji delavci, presenetil, vendar sem mnenja, da je ton njenega pisanja le kaplja čez rob.
Primerjanje postopka dela, kakršen je trenutno v šmarski usnjarni, z Balkanom in Afriko se mi zdi od osebe, za katero sem prepričan, daje svetovljan, prehudo. Pridevniki nečloveški in iz-koriščevalski pa, ko govorimo o delavskih razmerah, sodijo vter-minologijo 19. stoletja. Strinjam se, da pogoji dela v obratu niso lahki, vendar jih v veliki meri narekuje postopek sam, ki brez ročnega dela ni izvedljiv, sodobni postopki predelav usnja pa tudi niso odpravili nevarnosti za zdravje zaposlenih v postopku predelave, kakor tudi ne potencialne nevarnosti za okolje. Obenem menim, da vsako fizično delo predstavlja nevarnost za zdravje, pri vseh ostalih pa ponavadi trpijo predvsem obrazne mišice.
Ga. Breznikar je v svojem pismu kot kaže povsem pozabila na socialno plat dela "Knafličeve" tovarne. Usnjarska obrt živi s krajem že več stoletij in jo lahko prav gotovo istovetimo s samim Šmartnom. Tovarna je v preteklosti omogočila in omogoča še danes socialno varnost prene-katere šmarske in okoliške družine. Usnjarna je tudi kriva za urbanistični razvoj kraja v zadnjih desetletjih, poleg tega pa si je
drznila celo podpirati ljubiteljsko kulturo in razvoj športa.
Kar zadeva napake v zvezi z reorganizacijo tovarne (priključitev k Vrhniki), delitevi dobička in brezbrižnost občine do razmer v tovarni, sem mnenja, da ga. Breznikar svoje poglede lahko naslovi na naslov občine, saj je bivši direktor, kije bil odgovoren za usnjarsko panogo, dober znanec vodilnih v litijski občini.
Za konec pa še o udeležbi občinskih svetnikov na dnevu odprtih vrat. Poleg spodaj podpisanega sta se isti dan ogleda udeležila še Ivan Godec in Roman Ciglar.
Lep pozdrav!
Milan Izlakar, Šmartno
V trgovinah Zalokar očitno snemajo tajno
V podjetju Zalokarse vsi zaposleni trudimo, da iz naših trgovin odhajajo zadovoljni kupci, ki se vračajo in nas pohvalijo svojim znancem in prijateljem. Da smo na pravi poti potrjuje neprestano povečevanje obiska in tudi letna rast obsega poslovanja. Če bi bil naš odnos do stranktakšen, kotje bilo na tem mestu napisano v februarju, bi bili že na robu propada. Kupljeno zamenjamo na željo stranke brez težav. Res pa je, da poškodovanega blaga ali blaga s poškodovano embalažo ne moremo zamenjati. Varovanje trgovin in ostalih poslovnih prostorov z videonadzornimi sistemi je normalen postopek, saj videonadzorne sisteme uporabljajo v bankah, poštah, na bencinskih črpalkah in vseh modernejših trgovinah, posnetki pa se uporabljajo kot dokazno gradivo ob morebitnih krajah in vlomih. Če bi bile navedbe gospoda Rudija Bregarja iz Litije resnične, bi se obrnil na pomoč na pristojne institucije, ne pa opravljal v časopisu. Bralcem se opravičujem za tratenje dragocenega prostora, kupcem pa obljubljam, da se bomo trudili še naprej. Ta odgovor se mi zdi zadosten in v bodoče z gospodom Rudijem Bregarjem iz Litije o tem ne bom več polemiziral v medijih.
S spoštovanjem!
Boris Zalokar
V decembrski številki Glasila občanov je bila pri članku iz poslanskega ve-
čera z naslovom Prizadevanja za tehnološki razvoj v osrednjem delu Slovenije objavljena fotografija s podpisom: Minister Marinček v pogovoru z udeleženci.
Na fotografiji je res gospod Marinček v pogovoru z udeleženci, vendar ne na poslanskem večeru, temveč na otvoritvi razstave slik in listin o Obrtnona-daljevalni šoli Šmartno pri Litiji. Na odprtje omenjene razstave, ki je bila v Kulturnem domu v Šmartnem 18. novembra 1998 v organizaciji Ustvarjalnega središča Breznikar, je s poslancem DZ RS Francijem Rokav-cem prišel tudi minister za znanost in tehnologijo dr. Alojz Marinček. Nad zbranim gradivom je bil navdušen. Ob navzočnosti predstavnikov ministrstva za šolstvo in številnih gostov je izrekel pohvale in dal pobudo Ustvarjalnemu središču Breznikar, naj zbrano gradivo uporabi za zametek muzeja in ga objavi v publikaciji, pri čemer je obljubil finančno podporo ministrstva za znanost in tehnologijo.
Magda Breznikar, Šmartno
V februarski številki Glasila občanov je bil na 2. strani objavljen tudi prispevek člana Občinskega sveta Martina Hostnika. V njem so bili omenjeni tudi "anarhija, nezaupanje in pasivno delo občinske uprave", "večmesečno zavlačevanje pisanja zapisnikov" ter "župan ob vsem tem v občinski upravi veliko na novo zaposluje".
Dolžni smo opozoriti na neresničnost zapisanih navedb. V občinski upravi je redno zaposlenih 17 delavcev, od tega so 4 delavke na porodniškem dopustu.
Opozoriti moramo tudi na neresničnost navedbe o večmesečnem zavlačevanju pisanja zapisnikov. Zapisniki sej se pišejo na podlagi tonskega posnetka po vsaki seji Občinskega sveta. Problem pa se pojavi pri potrjevanju zapisnikov sej, ko posamezni člani zahtevajo prestavitev potrditve zapisnika iz seje na sejo. Zato za zavlačevanje potrditve zapisnikov sej Občinskega sveta ni kriva občinska uprava, ki svoje delo opravlja sproti.
Občinska uprava Občine Litija
Prvi študijski krožek v litijski občini
Slike iz Narodne čitalnice v Šmartnem in Slovenskega bralnega društva v Litiji
Andragoški center Slovenije je ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport lani jeseni z javnim razpisom povabil k sodelovanju navdušence, ki bi delali kot mentorji študijskih krožkov za širjenje bralne kulture v projektu Beremo z Manco Košir.
Ustvarjalno središče Breznikar iz Šmartna je na omenjeni razpis prijavilo dve kandidatki. Zaradi prevelikega števila prijavljenih je bila na 48-urnem usposabljanju le ena, in to Andreja Štuhec, ki je zaposlena v knjižnici dr. Slavko Grum v Litiji; vodstvo ji je to usposabljanje z naklonjenostjo omogočilo.
24. februarja letos je bila na sedežu Andragoškega centra slovesna podelitev listin, s katerimi so si udeleženke pridobile naziv mentorica študijskih krožkov bralne kulture. Pridobila si ga je tudi Andreja Štuhec, ki bo že letošnjo pomlad pričela z vodenjem prvega krožka s pomenljivim naslo-
vom Slike iz Narodne čitalnice v Šmartnem in Slovenskega bralnega društva v Litiji.
Naj bo že ta zapis povabilo vsem, ki bi želeli raziskovati in spoznavati utrip narodne čitalnice, ki jo je v Šmartnem leta 1872 ustanovil učitelj in skladatelj Franc Adamič in izvedeti, kako je le-ta vplivala na formiranje Slovenskega bralnega društva v Litiji leta 1885. še posebej pa ste k sodelovanju povabljeni vsi tisti, ki ste pred več kot pol stoletja, tik pred fašističnim požigom šmarske čitalnice, uspeli na varna mesta odnesti vsaj kakšno knjigo, če jo morda še danes skrbno hranite, da nam to sporočite na naslov:
Ustvarjalno središče Breznikar, Ustje 6, 1275 Šmartno pri Litiji, tel. 887-798.
Sodelovanje v študijskem krožku je brezplačno. Mentorica Andreja si je z zanimivo zasnovo krožka že pridobila simpatije dveh botrov. To sta založbi Rokus in Didakta, ki sta na omenjeni slovesnosti pisno izjavili, da bosta v letu 2000 podprli delovanje študijskega krožka pod njenim vodstvom.
Čestitamo Andreji ter se hkrati zahvaljujemo litijski knjižnici in obema botroma.
Magda Breznikar
Kultura
Razstava Metke Pepelnak
Nove knjige
V Matični knjižnici Litija je od 7. marca dalje na ogled razstava slikarke Metke Pepelnak. Javnosti se predstavlja prvič, ogledate pa si lahko 31 del te umetnice iz Kresnic.
Avtorica je slikanje vzljubila že v osnovni šoli, kjer je obiskovala krožek pri akad. kiparju Zlatku Rudolfu, kasneje pa seje izpopolnjevala še pri akad. slikarju Zmagu Modicu in Leonu Ko-porcu. Želja po dodatnem likovnem znanju jo je pripeljala do sprejemnih izpitov na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je uspešno opravila sprejemni izpit za redni študij likovne umetnosti - smer likovna pedagogika.
Sedaj obiskuje osmi semester.
Ker se prvič predstavlja javnosti, skuša biti razstava nekako didaktično usmerjena in vsebuje izdelke od prozorne risbe, risbe z modelacijo, nato pa prehaja na slikarsko področje: najprej slikanje v črno-beli tehniki, kasneje dodaja eno barvo in preide na
celotni barvni spekter, ploskovito slikanje, uporabo kontrastnih barv. Slike, ki iz upodabljajoče umetnosti prehajajo v abstrakcijo, s podobo notranjega stanja, napravijo vidno tisto, kar je sicer nevidna notranja podoba njenega odnosa do sveta, vse do infor-mela, kjer razpad oblike doseže višek.
Poleg slik razstava vsebuje tudi nekaj originalnih grafičnih odtisov (linorez, kolografijo, jedkanico).
In če se morda še vedno vprašujemo, kaj slike predstavljajo, pa ne najdemo odgovora, nam bo pomagalo razmišljanje Darka Štrajna, ki je zapisal takole:
"Odkar se je v času vzpona prvih vrhuncev industrijske družbe v polju likovnih praks začela uveljavljati abstrakcija, je jasno, da abstraktne podobe in skulpture kratkomalo ne morejo biti enoznačne; če ne, ne bi bile abstraktne. Že dolgo je seveda od tega, koje doberokus še dovoljeval banalna vprašanja o tem "kaj da takšna dela predstavljajo". Jasno, ničesar ne "predstavljajo", abstrakcija je sredstvo vrnitve h konkretnosti in unikat-nosti."
A. Š.
Foto: Marjan Šušteršič
Potopisno predavanje
Matična knjižnica Litija vabi na potopisno predavanje Janeza Mihovca z naslovom Gora Atos.
"Na polotoku, dolgem kakih 50 kilometrov, širokem 10, v številnih samostanih, skitih in kelijah, živi kakih dva tisoč asketskih menihov. Republika Atos ne pozna cest, časopisov, radia in televizije. Nimajo nobene resne trgovine in prav nobenega hotela. Ženskam je dostop absolutno prepovedan, moškim pa najožje omejen. Na samem koncu polotoka se v obliki orjaškega zoba prav iz morja dviga 2033 metrov visoka gora."
Predavanje o grški sveti gori bo v torek, 28. marca, ob 19. uri v prostorih Matične knjižnice Litija. Vstop je prost.
Erna Jurič
Litijsko šolstvo skozi čas
Na OŠ Litija se v zadnjih letih ukvarjajo tudi z izdajateljsko dejavnostjo. Izdali so že več knjig. Avtorji nekaterih del so učenci, drugih pa tudi učite-Iji.Tako je letos v marcu luč sveta zagledala knjiga z naslovom Litijsko šolstvo skozi čas. Oblikovali in natisnili so jo v Tiskarni Aco v Litiji. Avtorica knjige je gospa Eli Damjan, ki na OŠ Litija vodi svetovalno službo. Avtorica je "prava Litijanka", je človek z izrednim darom za opazovanje, zbiranje in ohranjanje gradiva. S pretanje-no noto je skušala ujeti in ohraniti košček zgodovine, da ne bi utonil v pozabo. Rdeča nit knjige je razvoj šolstva v Litiji. Opisuje razvoj od prvih začetkov v Šmartnem, prvo zasebno šolo leta 1852 v Farbarjevem gradu, razvoj šolstva pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama, šolanje v
času okupacije, razvoju šolstva po drugi svetovni vojni in vse do danes, ko živimo v samostojni državi. V knjigi so zbrane številne stare listine in fotografije, omenjene so pomembne osebnosti, ki so delovale v Litiji na področju šolstva, najdemo pa tudi zapise o dogodkih, ki so vplivali na širši razvoj kraja.
V knjigi boste našli del sebe in del naše skupne zgodovine.
Predstavitev knjige bo v petek, 31. marca ob 18. uri v Kulturnem centru na Stavbah.
Knjigo lahko naročite v tajništvu OŠ Litija, CKS, 1270 Litija (telefon 883-147). Cena:3200 SIT (vključno z DDV)
Petra Pavlica
Foto: Učenci 2.a razreda in učitelj Lojze Kikelj leta 1957.
Knjiga, ki prinaša sonce
Malo je knjig, v katerih avtorju uspe tako neposredno, zabavno, pronicljivo in razumljivo opisati življenjski utrip upokojencev, kot je to uspelo upokojencu Danielu Artičku.
V knjigi s pomenljivim naslovom "Nak, nimam časa" spodbuja svoje stanovske kolege, naj se veselijo vsakega dne, ki jim je podarjen. Predlaga jim, naj opustijo slabo voljo, nerganje, pritoževanje in občutek odrinjenosti ter izkoristijo priložnosti, ki se jim ponujajo za kakovostno preživljanje časa. Z upokojitvijo se namreč svet ne podre, ampak dobi le drugačno podobo. Vse je odvisno od človekove naravnanosti. Še več. V tem obdobju se lahko človek posveti stvarem, za katere mu je prej zmanjkovalo časa. Kdor hoče resnično izkoristiti čas, ki mu še ostaja, si ga bo tudi vzel. "Nak, nimam časa" bo rekel vsemu, kar mu jemlje voljo do življenja in zagrabil vse dobro, kar se mu ponuja. Še je sonce za upokojence, le predati se mu morajo. Avtor vzpodbuja druženje upokojencev, medsebojno pomoč in sodelovanje ter razvijanje zavesti o njihovih skupnih interesih. Ugotavlja, da imajo "sivci", kot jih imenuje, več možnosti za uveljavljanje svojih interesov, kot si mislijo. Zase bi lahko storili več, če bi le izrazili vsaj delček svoje potencialne gospodarske, politične in družbene moči. Aktualno zasnovana knjiga zajema celo paleto tem iz upokojenskega življenja. V njej se lah-
ko najde vsak upokojenec, čeprav ni namenjena zgolj njim, ampak tudi bralcem, kijih pokoj še čaka. Prebuja upokojence in hkrati prispeva k večjemu razumevanju med upokojenci in mlajšimi generacijami. V poglavju, kjer se ukvarja s številom "sivcev", se avtor opira na zanesljive statične podatke, kar daje dodatno verodostojnost njegovemu pisanju. Piko na i že sicer razgibanemu branju postavljajo postavljajo sočni grafiti na upokojenske teme. Pripoved je obravnavana s humorjem, ki sprošča, sočen in berljiv jezik pa skrbi, da se bralci kratkočasijo tudi takrat, ko naletijo na t. i. resne teme. Pisec se v petnajstih poglavjih loteva vsakdanjega upokojenskega utripa, odgovarja na izgovore o pomanjkanju časa in se loteva mozaika sive ekonomije. Dotakne se osamljenosti in možnosti za njeno premostitev. Sprašuje se, ali so upokojenci res največji državni problem, kot bi jih nekateri radi prikazali. Mnogi mislijo, da se je treba s starostjo odpovedati izkazovanju ljubezni, Artiček pa je prepričan, da imajo prav penzionisti največ časa za ljubljene osebe. Enako velja za praznovanje, zlasti ko se srečajo stari prijatelji. Na svoj račun pridejo vsi, ki jih zanima, kako naj na starost ravnajo z denarjem. Avtor ne more mimo priljubljenega konjička "sivcev", obiskovanja zdravnikov, ustavi pa se tudi pri zadnjem dejanju - odhodu.
Knjigo je izdala založba Debora, kjer jo lahko tudi naročite (tel. 061/335-876). Cena z 10 % popustom znaša 2.450 tolarjev.
Boštjan Grošelj
Spet lepa nedelja v Polšniku
Draga nam je domovina, naj src kultura jo slavi. Zato mladina in otroci, vi ste up prihodnosti. Pavla Voje
V nedeljo, 6. februarja, so Polšničani ponovno do zadnjega kotička napolnili šolsko dvorano na Polšniku in si ogledali prireditev ob kulturnem prazniku.
Proslavo so pričeli pevci Moškega pevskega zbora Polšnik s Prešernovo Zdravljico. Zapeli so tri pesmi, nato pa oder prepustili mlajšim. Učenke glasbene šole
Erika, Špela, Petra in Tina so navdušile občinstvo z igranjem na flavto, violino in klavir. Mlada igralca Primož in Boštjan sta predstavila Prešerno-
vo pesem Apel in čevljar, v Hčere svet pa se jima je pridružila še Katja. Prvič so se predstavili občinstvu tudi učenci Tjaša, Aleš in Diana, ki v Polšniku obiskujejo glasbeno šolo. Ženski kvintet se je predstavil s pesmijo Fsi so venci beili, prvič pa so na oder stopile tudi mlade članice dekliškega kvarteta, ki so nam predstavile dve božični pesmi. Prireditev so popestrili tudi naši najmlajši. Učenci 3. in 4. razreda so pod vodstvom učiteljice Ide zaigrali Prešernovo pesem Povodni mož, učenci 1. in 2 razreda pa so pokazali, da je bil Prešeren včasih tudi navihan in razigran kot vsi otroci, vendar je kljub temu Slovencem "novo moč in slavo dal."Tojih je naučila učiteljica Katarina. Osnovnošolski pevski zbor je ob spremljavi harmonika-ša Tonija zapel in zaigral narodno Al me boš kaj rada imela. Ob zaključku ne smemo pozabiti naše domače pesnice Pavle Voje, ki na prireditvi žal ni bila prisotna, vendar nas je v duhu spremljala s svojimi dobrimi željami. Tudi na tej prireditvi smo predstavili dve pesmi iz njene pesniške zbirke.
Učiteljici PŠ Polšnik
Srebrni jubilej Moškega pevskega zbora Polšnik
Polšničani se radi spominjamo velikega decembrskega dogodka, ko smo praznovali 25. obletnico ustanovitve našega moškega pevskega zbora. Vsi poslušalci niso mogli v nabito polno dvorano in so pevce poslušali kar na hodniku, nekateri pa so se odločili, da bodo prišli na ponovitev. Spet dokaz, da potrebujemo večjo dvorano.
Pevce že več kot dve leti vodi Tone Tori, ki zelo uspešno nadaljuje dolgoletno zborovodsko delo Ivana Fojkarja. Ivan Fojkar je s svojim znanjem in trdim delom izučil fante v prave, izkušene pevce, ki žanjejo uspehe po vsej Sloveniji in tudi tujini. Petindvajset let je dolga doba za nekoga, ki se s prepevanjem ukvarja le ljubiteljsko. Poleg službe in dela na kmetiji pevci vedno najdejo čas za vaje. Seveda bi težko prešteli, kolikokrat so zapeli, saj zapojejo ob vsaki priložnosti, kjerkoli. Vsa doživetja so zapisali tudi v zborniku, ki so ga poimenovali Postali smo srebrni. Zbornik je primeren za vsakogar, saj je v njem veliko slik in opisanih mnogo zanimivih dogodkov vse od začetka delovanja zbora. Članice re-citatorske skupine KD Polšnik pa smo
na poseben, zabaven način, in sicer kot vaške opravljivke, poslušalcem predstavile vse pevce in seveda njihovo delo. Mislim, dajevsakdobil nekaj novih informacij o naših fantih, s katerimi delamo že sedmo leto, in verjemite, da je sodelovanje z njimi prijetno in zabavno. Poleg vseh čestitk in daril, ki so jih pevci prejeli od mnogih prijateljev iz vse Slovenije, so bili nagrajeni tudi z Gallusovimi priznanji za uspešno delo. Pavla Voje pa je za to priložnost napisala novo pesem, ki je vsem segla do srca.
Za nepozaben večer se moramo seveda zahvaliti vsem sponzorjem, ki so finančno podprli našo prireditev. Posebna zahvala pripada Tiskarni Hren iz Ljubljane, ki je brezplačno natiskala zbornike, in Juretu Toriju iz Zagorja, ki seje potrudil z oblikovanjem.
Tudi novo leto smo pričeli delovno, saj smo 9. januarja ponovili koncert MOPZ. Veseli so vsakega novega pevca, predvsem pa tistih, ki so že prepevali z njimi, pa se jim trenutno ne morejo pridružiti.
Foto: Srebrni jubilanti - Moški pevski zbor Polšnik.
Mateja Sladic
Kultura, lole
CD
Proslava ob kulturnem prazniku na Dolah pri Litiji
"Vse je ena sama pesem"
Z glasbo in besedo za kulturni praznik
Pod tem sloganom se je v petek, 4. februarja, na Dolah začela proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Večerje bil res poln pesmi: otroško razgibanih, ki jih je pel otroški pevski zbor, pesniških poskusov učencev 7. razreda devetletke z naslovom Moja razmetana soba, otožnih melanholičnih pesmi domačina, prezgodaj umrlega Jožeta Medveda, in ubranih pesmi Moškega pevskega zbora Polšnik, ki je letos praznoval 25-letnico dela.
Pesnik France Prešeren, katerega 200-letnico rojstva praznujemo letos, bi z zanimanjem prisluhnil, kako ustvarjajo učenci danes. Večkrat vzamejo v roke svinčnik in spesnijo kakšno pesem, sodobnemu času primerno. Koje otroški pevski zborzapel pesem o Porednem Matjažku, so se otroci strinjali, da tudi med njimi obstajajo Matjaži, pa tudi Matjažice, in to takez razmetano sobo. Vokviru ur slovenščine so učenci devetletke izvedli tematski sklop Vidim se v pesmi. Tako so recitirali pesmi, ki so jih spesnili sami.
Mnogokrat posamezniki, ki so drugačni od večine, v družbi niso razumljivi. Imamo jih radi, pa jim tega ne znamo ali nočemo povedati. Tega se zavemo šele tedaj, kojih ni več. Tako je neko nedeljsko jutro, nekega lepega majskega dne, za vedno zaspal Jože Medved. Zaspalo je le njegovo krhko telo, on pa je ostal, prav tako spomin na srečanja z njimi, na njegovo pojavo, na njegova drugačna razmišljanja. Naš Blendi, kot so ga vsi klicali, je pisal pesmi in spise, v katerih je globoko razmišljal o življenju, smrti in delu. Svoja videnja in trpljenje slikovito opisuje z bogatim izborom besed in izrazov. Njegov lik nam je še vedno
Pavla Voje
NAJ PO NOVIH BRAZDAH
Petindvajset tet, četrt stoletij, zlatih sreč srebrni jubilej. Pevski zbor na Polšniku praznuje, ko čas mineva mnogim brez idej.
Ko danes s praga v tretje tisočletje vas pozdravljamo, čestitamo! In hvala vam za mnoga doživetja, naj plačano vam bo s hvaležnostjo.
Darinka Ribič mi nekoč je rekla, ki žal med nami danes več je ni. In vem, da je povedala resnico, najlepše vaša pesem zadoni.
Pesem je Slovencev prava sreča, stopite v vrste tudi mladi vi. Mir prinašajo in zadovoljstvo, in vem, od petja večje sreče ni.
Z ljubeznijo do drage domovine, "Slovenec sem, Slovenec sem" prepevajmo. Naj po novih brazdah strune vaše nam vse lepši čas oznanjajo.
živovspominu, ostale so njegove pesmi. Izbrali smo jih le nekaj, v katerih naš dragi Blendi razmišlja, obtežen z mnogimi življenskimi preizkušnjami, o pomenu svojega bivanja. Izpoved njegovih pesmi spremlja hrepenenje po lepoti, popolnosti, kaže svoje ljubezenske rane. Vseskozi so pesmi prežete z pridihom obupa in s slutnjo bližajoče se smrti. Zdi se, da seje v tem okrutnem svetu vdal usodi.
Predsednik KS Dole pri Litiji g. Dušan Mak je spregovoril o načrtih in prizadevanjih za izdajo pesniške zbirke. Delegacija šole pa je prižgala svečko na Blendijev grob in se poklonila njegovemu spominu.
Večer pa so brez dvoma polepšali pevci MPZ Polšnik, ki letos praznujejo 25 let dela. V letu 1973 so na turoben novembrski večer v gostilni Juvan fantje modrovali in kakšno zapeli. Glasovi so se lepo zlivali in porodila seje ideja o ustanovitvi zbora. Nekateri zbrani so bili navdušeni in drugi skeptični. Toda zbor je nastal in zbral okoli sebe vse fante in može, ki jim ljubezen do petja ni tuja. Prvemu nastopu je sledil drugi pa tretji. Današnji je bil eden od mnogih. Sledila so gostovanja: revije v Zasavju, pevski tabor v Šentvidu, opereta Kovačev študent, ki je bila še posebej zahteven zalogaj, nastopi v Postojnski jami, Moravskih toplicah, na tujem, in sicer na Češkem. Izdali so svojo prvo zvočno kaseto z naslovom Smo fantje na vasi. Sedanji zborovodja je Anton Tori. Zbor je postal srebrn in ob tej priložnosti je izšel tudi zbornik njihovega dela. Zaželeli smo jim še veliko lepega, uglajenega zborovskega petja, oni pa so nas razveselili s pesmijo.
Jožica Vrtačnik
V soboto, 5. februarja, smo v Gabrovki počastili slovenski kulturni praznik in 200-letnico rojstva pesnika Franceta Prešerna. Na prireditvi je bilo veliko nastopajočih in obiskovalcev, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička.
Nastopili so učenci OŠ Gabrovka, bilo jih je več kot 60, kar pomeni, da se je na odru zvrstila polovica vseh učencev, ki obiskujejo OŠ Gabrovka. Za takšen koncept kulturnega programa smo se odločili zato, ker smo želeli staršem pokazati, s čim vse se naši učenci ukvarjajo poleg šole, v svojem prostem času. Tako so se nam predstavili z različnimi točkami v različnih vlogah: kot instrumentalisti, pevci, plesalci, recitatorji, pisci proze in poezije. Igranja na različne instrumente se učijo v OŠ Gabrovka, v glasbeni šoli v Litiji, v glasbeni šoli Trubadur, pa tudi pri zasebnih učiteljih Matiji Pačni-ku, Urški Vidic in Marjani Kolar. Program so popestrili solo pevka, plesalci, recitatorji, ki so predstavili svoje lastne rime, seveda pa ni manjkalo tudi Prešernovih, nekateri pa so razmišljali o stvareh, ki so v življenju najpomembnejše. Trudimo se in želimo si, da bi kultura in umetnost postali sestavni del vsakogar. Za učence, ki so nastopili pred polno dvorano, to ni bil le majhen in nepomemben dogo-
dek. Zar v otroških očeh je potrjeval, da so bili mali umetniki zadovoljni, zadovoljni pa smo bili tudi mi (kljub kakšnemu spodrsljaju), ki smo jim pomagali pri pripravi nastopa.
Prireditev Z glasbo in besedo za kulturni praznik je bila dobrodelna. V organizaciji šolskega sklada OŠ Gabrovka je namreč potekala akcija zbiranja finančnih sredstev za pomoč otrokom za pokritje stroškov nekaterih dejavnosti, ki potekajo vokviru delovnega načrta šole. Stojnice so vabile k nakupu lepih, uporabnih in sladkih izdelkov, ki so jih izdelali učenci, učitelji in starši. Skoraj vsi so našli nove lastnike. Tako seje povečal fond šolskega sklada in morda bo prav zaradi te akcije posvetila lučka v očeh kakšnemu otroku oz. učencu, ki mu sklad z zbranimi sredstvi lahko priskoči na pomoč. Zato se zahvaljujemo nastopajočim učencem, ki so pripravili program, vsem, ki so pripravili izdelke za prodajo, sponzorjem in vsem, ki so darovali.
Anica Resnik.
Zaključek predšolske bralne značke
"Pravljice gredo za med"
Desetega februarja se je s prireditvijo v kulturnem centru zaključila predšolska bralna značka, ki jo Matična knjižnica Litija skupaj z litijskimi vrtci letos organizirala že drugo leto. V dvorani se je na dveh predstavah zbralo 241 otrok.
Izredno pomembno je, da so prav v vseh 13 oddelkih vsi mali šolarji dosegli bralno značko. Joža Ocepek, vodja matične knjižnice, je poudarila, da ni pomembno število prebranih knjig, pomembno je, da starši in otroci ob knjigah skupaj doživijo čar branja in literature.
Vsi otroci so prejeli priznanja, in sicer jih je izročil Gusar Berto, priljubljen pravljični junak, ki so ga mladi bralci tokrat občudovali v lutkovni igrici. Otroci so v dar prejeli še slikanico - po-barvanko, vsaka skupina v vrtcu pa
še Ostržka, da jih bo spodbujal pri branju.
Uspeh predšolske bralne značke je rezultat uspešnega sodelovanja med vzgojiteljicami in vodji oddelkov malih šol v litijskih vrtcih, litijskimi knjižničarkami ter seveda tudi starši, ki so namen predšolske bralne značke pravilno razumeli in jo podprli. Ne gre namreč za siljenje k branju, pač pa za
navajanje na knjige, saj branje knjig otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v družini, pa tudi sami starši uživajo, ko skupaj z otroki vstopajo v domišljijske svetove.
A. Š.
Foto: Gusar Berto je rad pomagal razdeliti priznanja (Marjan Šušteršič)
Videopredstavitev Barve noči
15. februarja je litijska knjižnica predstavila dela ArtCIuba iz Litije. Klub je predstavil svoje delo na filmskem področju v letu 1999. Obiskovalci so si ogledali videopredstavitev Janija Vrtačnika Barve noči, obenem pa je bila odprta tudi likovna razstava in razstava fotografij članov društva.
Mustrovi liki v litijski knjižnici
Matična knjižnica Litija vabi na otvoritev razstave del Mikija Mustra, v torek, 4. aprila. Razstava bo počastila Svetovni dan mladinske književnosti (2. april), ob otvoritvi pa bomo lahko pozdravili tudi Mikija Mustra, avtorja navihanih in priljubljenih stripovskih junakov Zvitorepca, Trdonje in La-kotnika.
Plesni kulturni dan
Ker je tudi ples ena izmed vej umetnosti, smo se v letošnjem šolskem letu odločili učencem ponuditi delček plesne dejavnosti. Zato smo konec januarja povabili v goste Plesni studio M iz Ljubljane, ki se ukvarja z izvedbo takšnih dejavnosti po šolah v Sloveniji.
V okviru kulturnih dni naše učence seznanjamo z različnimi zvrstmi umetnosti in kulture. Tako obiskujemo različne kulturne ustanove, kot so gledališče, opera, muzeji, galerije. Ukvarjamo se z različnimi kulturnimi dejavnostmi: slikamo, plastično oblikujemo, pletemo, deklamiramo, igramo in plešemo.
In kako je potekal kulturni dan s plesno vsebino? Učenci so bili razdeljeni v skupine oz. po razredih, torej je bilo skupin osem. Polovica si je najprej ogledala video animacijo in se tako seznanila z različnimi plesnimi zvrstmi. Druga polovica pa je plesala pod vodstvom mentorjev plesalcev Plesnega studia M. Drugo uro so se skupine zamenjale. Tretjo šolsko uro pa so nastopili učenci vseh skupin v šolski telovadnici. Pokazali so, kaj so se naučili v prvih dveh urah. Nastop so popestrili tudi plesalci Plesnega studia M s svojimi koreografijami. Učenci so bili tako tri ure prijetno aktivni. Z izvedbo smo bili zadovoljni tako učitelji kot učenci. Res je, da nam manjka plesne kulture in bontona, seveda tudi znanja, zato bi bilo prav, da bi s kakšno plesno dejavnostjo nadaljevali tudi v bodoče, saj je tudi ples sestavni del našega življenja. Tisti prijetnejši.
Foto: Ples je zabaven, prijeten in zanimiv. Šolska ura kar prehitro mine.
Anica Resnik
Predstavljamo se
V šmarski osnovni šoli so ob letošnjem 8. februarju ponovno organizirali že tradicionalno prireditev "Predstavljamo se". Nastopile so vse šolske kulturniške skupine, v katerih sodeluje dobra petina vseh učencev.
V polni šolski avli, kjer je bilo med obiskovalci največ staršev, je najprej gledališka skupina pod mentorstvom Helene Muzga zaigrala igrico Ovčica lepotiva, recitatorji so se predstavili z recitalom Fulaste pesmi, oba pevska zbora, otroški in mladinski, sta prepevala pod vodstvom zborovodje Marka Završnika, večer pa sta sklenila nastopa otroške folklorne skupine, ki jo vodi Bernarda Smrekar, in plesne skupine Smrklje pod vodstvom Bojane Kragelj. Mladi likovniki pa so pripravili razstavo svojih del. Z nastopom so šmarski šolarji počastili letošnji kulturni praznik, prireditev pa je bila tudi uvod v letošnje praznovanje 200-letnice Prešernovega rojstva.
Boris Žužek
Praznovanje kulturnega dneva v Kresnicah
V soboto 5. februarja, smo v večnamenski dvorani športnega doma v Kresnicah proslavili slovenski kulturni praznik, 8. februar. Poleg ženskega pevskega zbora, ki ne izostane skoraj pri nobeni prireditvi v kraju, je sodelovala še dramska skupina s prizadevno organizatorko Ivanko Brunček. V Kresnice je prišel v goste Moški pevski zbor Loški glas iz Kisovca in s svojim programom obogatil ta praznični dan. Pred spoštljivo napolnjeno dvorano se je tako odvil prijeten večer, kakršnih si želimo tudi v prihodnje.
Za KUD Kresnice Lidija Vidic
Šele, šport
Zimska šola v naravi Na Soriški planini
Tudi v letošnjem letu so učenci petih razredov OŠ Litija odšli v zimsko šolo v naravi. Na zimovanje v Kranjsko Goro je odšlo 50 učencev. Učenci so bili nastanjeni v hotelu Alpina, ki stoji ob smučišču. Spoznali so se z alpskim smučanjem in s tekom na smučeh. Veliko učencev je bilo začetnikov smučanja, vendar so prav hitro osvojili začetne elemente smučanja. Tisti, ki so že imeli nekaj smučarskega znanja, pa so svoje znanje osvežili in nadgradili. Za učenje teka na smučeh in alpsko smučanje je poskrbelo pet vaditeljev smučanja. Ob koncu tedna so se vsi učenci pomerili v slalomski tekmi. Najhitrejši smučarji so dobili pri-
znanja, vsi udeleženci tekmovanja pa so se posladkali z dobrotami, saj presmučati tako progo ni mačji kašelj. Poleg užitkov na snegu so si učenci ogledali tudi Kranjsko Goro in njeno bližnjo okolico, obiskali so tipično alpsko hišo - Liznjekovo domačijo, v kateri je muzej. Obiskal jih je svetovni popotnikz Madagaskarja, jim v besedi in sliki predstavil življenje na Madagaskarju ter pokazal nekaj zanimivih inštrumentov. Seveda pa tudi na pouk niso čisto pozabili. Domov so se vrnili polni lepih vtisov in novih doživetij.
Petra Pavlica
Šola smučanja na Veliki planini
OŠ Litija je organizirala šolo smučanja za učence športnih oddelkov. Šola v naravi je potekala v času od 31. januarja do 5. februarja na Veliki planini.
Na smučanje se je podalo 18 učencev prvih in drugih razredov, trije učitelji smučanja in razredna učiteljica. Udeležba učencev je bila zaradi bolezni nekoliko okrnjena. Bivali smo v hotelu Šimnovec, kjer so za nas dobro poskrbeli. Spoznali smo čudovito naravno okolje Velike planine in doživeli prekrasen razgled, ko smo se povzpeli na vrh le-te in z nje odšli še na Malo planino, kjer smo si ogledali staro planšarsko naselje. Največ časa smo seveda namenili učenju smuča-
nja. Že prvi dan so se vsi učenci naučili uporabljati vlečnico, pri čemer so jim žičničarji prijazno pomagali. Začetno smučarsko znanje učencev je bilo zelo raznoliko, tako da so se razdelili v skupino dobrih smučarjev in dve manjši skupini začetnikov. Svoje znanje so pokazali tudi na veleslalom-ski tekmi, kjer so vsi uspešno presmučali progo.
Tekmovali pa niso samo v smučanju, ampak tudi v znanju in redu. Njihovo znanje smo preverili na kvizu, vsak dan pa smo ocenjevali, kako so pospravili sobe. Za vse svoje dosežke so bili nagrajeni na zaključnem večeru, ki smo ga končali s plesom. Vreme nam je vse dneve lepo služilo in teh šest dni je kar prehitro minilo. Tako je prišla sobota, ko smo se utrujeni, a zadovoljni, zdravi in polni novih znanj in vtisov vrnili domov.
Tekst in foto Karmen Špan
Šmarski petošolci so tudi letošnjo zimo po tradiciji obiskali Soriško planino. V to čudovito, čeprav nekoliko odmaknjeno zimsko športno središče so se odpravili že peto leto zapored.
Litostrojska koča nudi dobre pogoje za delo in bivanje, tako da se tja z veseljem vračamo vsako leto. Na smučiščih Turističnega centra Soriška planina pa smo uživali v zimskih radosti in spoznavali tehnike alpskega smučanja in teka na smučeh. Glavni vsebini programa šole v naravi sta bili šola alpskega smučanja, ki so ga izvajali domači učitelji in dva zunanja sodelavca, ter šola teka na smučeh, ki sta ga ob pomoči domačega učitelja izvedla Maks Jelene, nekdanji državni reprezentant v smučarskem teku, in Iztok Kordiš, član slovenske de-monstratorske ekipe za smučarski tek. Poleg tega je program šole v naravi dnevno vseboval tudi eno uro pouka, ob večerih pa kulturne in družabne prireditve: spoznavni večer z družabnimi igrami, kviz in plesni večer. Ob kulturnem prazniku smo imeli kul-
turni večer o življenju in delu Franceta Prešerna. Učenci pa so še posebej nestrpno pričakovali večer, kije bil namenjen "odštekanim" frizuram.
Petošolci so se z veseljem in veliko tekmovalnega vzdušja udeležili tekmovanja v veleslalomu in smučarskem teku. Najboljši posamezniki so dobili medalje, mnogi pa praktične nagrade.
Omenim naj tudi zanimiva predavanja o varnosti in redu na smučišču in o vzdrževanju smuči. Zelo pozorno pa so prisluhnili tudi predavanju z diapozitivi enega najbolj znanih slovenskih alpinistov, Vikija Grošlja, o njegovih odpravah v različna svetovna gorstva. Šole v naravi se je v dveh izmenah udeležilo 71 učencev od skupno 81, kolikor jih je v vseh treh petih razredih. Kot zanimivost naj povem, da se je iz 5.b razreda šole v naravi udeležilo vseh 28 učencev.
Za dobro organizirano in izvedeno šolo v naravi gre v prvi vrsti zahvala učiteljem, ki so pripravili kvaliteten in zanimiv program, OŠ in šolskemu skladu, ki sta znala prisluhniti težavam nekaterih družin in jim pomagala, da so se lahko tudi njihovi otroci udeležili šole v naravi, ter avtobusnemu podjetju Sandi Tours za delno sponzoriranje prevozov.
Albert Pavli
Strateška priprava na tekmo (foto: Janez Kobal)
Šahovski uspehi Jureta Plaskana
Mladi šahist, učenec 2. razreda Osnovne šole Litija, Jure Plaskan je na državnem tekmovanju v starosti do 10 let, kije potekalo v Rogaški Slatini od 11. do 13. februarja 2000, dosegel odlično 2. mesto. Pred tem tekmovanjem je postal zasavski prvak v januarju 2000, ravno tako pa seje že lansko leto izkazal na državnem tekmovanju. Jureta in njegovega trenerja,
mojstra Fide, Sreča Kolarja, kmalu čaka še izbirno tekmovanje za uvrstitev na evropsko ali svetovno prvenstvo. Če mu bo uspela še nadaljnja uvrstitev, ne bo Jure zastopal samo Osnovne šole Litija, temveč tudi občino Litija in našo državo.
G. H.
Foto: Jure napada z belimi figurami.
Morje pozimi?
Naj se sliši še tako neverjetno, pa vendar je v času zimskih počitnic (od 19. do 26. februarja) v Mladinskem zdravilišču Debeli rtič letovalo osem otrok iz naše občine. Otroci so lahko uživali počitnice popolnoma brezplačno. Stroškeje pokrila humanitarna akcija "Nikoli sam", ki je v letu 1999 potekala pod okriljem Rdečega križa. Našim osmim osnovnošol-
cem (dva iz OŠ Litija, dva iz OŠ Gradec, dva iz OŠ Šmartno ter dva iz OŠ Dole) je Območno združenje Rdečega križa Litija za popotnico podarilo še vrečke sladkarij in jim s tem še polepšalo oddih. Zdaj so spet v šolah ter s svojimi vrstniki nestrpno pričakujejo poletno letovanje z Rdečim križem, saj vedo da res ne bodo "nikoli sami".
Tjaša Lemut
Osnovna šola Litija ponovno med najboljšimi
V Murski Soboti seje 17. februarja odvijalo polfinalno tekmovanje v košarki za učence letnika 1985 in mlajše. Učenci OŠ Litija so zopet dosegli zavidljiv uspeh. Premagali so nasprotnike iz OŠ II iz Murske Sobote, nato pa še košarkarje OŠ France Bevk iz Ljubljane. Tako so se uvrstili v finale, kjer bodo sodelovale štiri najboljše ekipe iz cele Slovenije. V finalu se bo OŠ Litija pomerila z OŠ Brinje iz Gro-supelj, OŠ Primoža Trubarja iz Laškega ter OŠ Venclja Perka iz Domžal. Finalno tekmovanje se bo odvijalo v soboto, 25. marca 2000, v Laškem.
OŠ Litija se zadnjih šest let vsako leto zapored uvršča v finale, med štiri najbolj uspešne šole v Sloveniji. Vrhunec so pokazali v lanskem šolskem letu, ko so postali dvakratni državni prvaki v košarki, in sicer tako med mlajšimi kot med starejšimi dečki. Nedvomno gre velika zasluga za uspeh odličnemu trenerju Demu Ibišiju in pedagoškima vodjema športnih ekip OŠ Litija Karmen Špan in Petru Sterletu ter seveda zglednemu sodelovanju šole in košarkarskega kluba.
Petra Pavlica
Mladi malonogometaši državni prvaki
V nedeljo, 12. marca, je klub malega nogometa Lesna industrija Litija organiziral finale državnega prvenstva za kadete v malem nogometu za sezono 1999/ 2000.
Štiri ekipe so se morale najprej prebiti skozi izbor na finalni turnir in s tem na finale v Litijo. Tako smo lahko v Litiji gledali podmladekTo-maž Poetovia (Ormož), Orkana (Slovenske Konjice), Puntarja (Tolmin) in seveda domačine, Lesno industrijo Litija.
In kaj smo videli? Zelo zanimive in kvalitetne obračune mladih igralcev, za nameček pa še tesne izide, ki so draž tekmovanja še povečali. Na koncu je imela največ znanja, po neodločenem izidu v rednem delu, prav domača ekipa, ki je v finalu premagala ekipo Orkana s4:0. Dva zadetka je dosegel Grbič, po enega sta prispeva-
la Osredkar (najmlajši in najmanjši na turnirju) in Simič.
Prvo srečanje na turnirju med domačo ekipo in Tomaž Poetovio je bilo tudi najkvalitetnejši, lahko bi rekli finale pred finalom. Dobili so ga domači igralci šele po izvajanju kazenskih strelih. V rednem delu je bilo neodločeno 1:1.
Končni vrstni red je bil sledeči: državni prvak: Lesna industrija Litija; 2 mesto: Orkan; 3 mesto: Tomaž Poetovio in 4 mesto: Puntar. Vsekakor lep uspeh mlade litijske ekipe, pri katerih si bodo nekateri igralci v novi sezoni že poskušali izboriti mesto v članski ekipi. Poglejmo še, kdo so državni prvaki:
Tokič Darko, Velič Amel, Avdič Adis, Indof Anže, Adamovič Miodrag, Flus Jože, Osredkar Igor, Grbič Željko, Macanovič Elvir, Simič Dejan, Bendra Damjan, Kotar Sebastijan. Trener ekipe je bil Igor Čarman.
Stane Kokalj
Praznik malega nogometa v Litiji
Sedemnajstega februarja smo v Litiji doživeli nekaj, kar bo vsem tistim športnim navdušencem, ki so bili v litijski športni dvorani, ostalo dolgo v lepem spominu. Nogometna zveza Slovenije je bila organizator kvalifikacij za svetovno malonogo-metno prvenstvo, ki bo novembra v Gvatemali.
Tretji tekmovalni dan je bil organizacijsko zaupan klubu malega nogometa Lesna industrija Litija, ki je bil za pripravo kvalifikacij deležen mnogih pohval. Vse to pa so popestrili tudi igralci Slovenije in pa številna publika na tribunah, ki je v srečanju proti Slovakom pomagala naši izbrani vrsti k zasluženi zmagi v dramatični končnici.
Tekmovalni dan v Litiji so začeli nekoč "bratje" v isti državi, sedaj samostojni državi Ukrajina in Armenija. Zmagala je Ukrajina z 20:1, ki je bila na zadnjem svetovnem prvenstvu v Španiji na četrtem mestu. Sledil je nastop Španije in Francije, zmagala je dru-gouvrščena reprezentanca na zadnjem svetovnem in evropskem prvenstvu, Španija, z 8 : 1.
Zadnja tekma je seveda pripadla naši vrsti, ki seje pomerila s Slovaško. V dramatičnem obračunu, kopici priložnosti in petih zadetkih na srečanju so pred 1200 gledalci slavili Slovenci z zadetkom Krauta 22 sekund pred koncem srečanja. Slovake je le dobre tri minute pred koncem "načel" Li-tijan Mito Kos, po izenačenju na 1:1 je Rozman naše ponovno povedel v vodstvo, Slovaki so izenačili 55 sekund pred zadnjim piskom sirene, konec pa smo omenili že zgoraj. Po zad-
njem pisku sirene se je pričelo rajanje na parketu in tribunah.
Ob že omenjenem Kosu sta v reprezentanci uspešno nastopila še dva Li-tijana, kapetan izbrane vrste Vojko Majcen in rekorder po reprezentančnih nastopih ter Andrej Vrhovec. Mito Kos je bil s tremi zadetki tudi najboljši strelec slovenske izbrane vrste v teh kvalifikacijah. Vse pa je bilo pod taktirko selektorja Dušana Razborška.
Številne predstavnike reprezentanc in evropske nogometne zveze je sprejel tudi litijski župan Mirko Kaplja in jim v spomin na obisk našega mesta podaril "našo" znamenito situlo. Seveda je prej še vsem povedal kam, so prišli in jim predstavil našo občino. Predvsem najvišji predstavnik Evropske nogometne zveze, Nemec Frank Rudolph, se je pri organizatorjih še dodatno pozanimal za naš kraj, predvsem pa ga je zanimala situla in njeno najdišče. Pred dnevi je na naslov kluba prišlo tudi uradna pohvala s strani Evropske nogometne zveze, ki govori pohvalno o vsem kar so doživeli vodilni ljudje te Zveze v Sloveniji in seveda tudi v Litiji.
1200 navijačev, morda še kakšen več, je dokaz, da smo Litijani pristaši malega nogometa, in upam si trditi, pa verjetno bi mi pritrdil še kdo, da takšnega vzdušja in navijanja ni bilo v nobeni dvorani, kjer so se igrale tudi kvalifikacije, možnost pa smo imeli prisostvovati na vseh tekmovalnih dnevih.
Na turnirju je na koncu imela največ sreče in znanja španska vrsta, ki je v odločilnem srečanju premagala Ukrajino z 1:0 in se tako uvrstila na svetovno prvenstvo. Litijanom pa ostajajo spomini na izvrstno organizacijo in dejstvo, da je v Litiji pet evropskih držav skupaj z našo reprezentanco preživelo lep dan. Ob tej priliki se malo-nogometni klub Lesna industrija Litija vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji tega zahtevnega projekta, najlepše zahvaljuje. Še posebej hvala litijskemu županu Mirku Kaplji, ki je sprejel vse ekipe in jim namenil nekaj besed o našem kraju.
Stane Kokalj
6 let Taekwon-do Državno kluba Litija
Taekvvon-do je mlada korejska borilna veščina. Obstajata dve verziji le-te, in sicer WTF in ITF. Razlika med njima je, da je pri WTF verziji večina udarcev z nogami, pri ITF pa tudi z rokami. Poleg tega so pri WTF boril-ci bolj zaščiteni, saj imajo ščitnike na rokah, nogah, trupu, genitalijah in glavi. Taekvvon-do - WTF verzija je olimpijska panoga; Olimpijskih iger v Sydneyu se bo udeležil tudi Slovenec Marcel More iz kluba Orient.
Kljub temu, da je taekwon-do nastal šele v 70-ih letih, ima v svetu in v Sloveniji kar nekaj privržencev. V Sloveniji trenutno obstaja deset klubov WTF verzije, eden izmed njih je tudi v Litiji.
Taekvvon-do klub Litija je nastal leta 1994 na pobudo nekaj mladih nad-obudnežev. Predsednik kluba je že od vsega začetka Marjan Lukančič, podpredsednik pa Franci Šircelj.
Člani TKD Litija se udeležujejo tekmovanj v taekwon-do-ju žeod leta 1995 in so dosegli že številne opazne rezultate.
Leta 1995 sta dve naši mladinki, Blanka Šegš in Maruša Višnikar, dosegli na državnem tekmovanju 2. mesto, ena v kategoriji do 55 in druga do 60 kg.
1996. leta smo imeli dva državna prvaka, Borisa Sirka med mladinci do 66 kg in Blanko Šegš do 57 kg. Maruša Višnikar je med mladinkami do 62 kg dosegla 2. mesto, poleg tega pa je bila članica državne reprezentance do 18 let.
1997. leta sta na državnem tekmovanju Tamara Prašnikar in Anja Drnov-šekdosegli 1. mesto,karštirjetekmovalci pa 2. V skupni razvrstitvi je TKD Litija zasedel 3. mesto. Na Slovenia Open v Mariboru istega leta je Boris Sirk dosegel 2. mesto in Franci Šircelj 3. Blanka Šegš se je udeležila turnirja 20 klubov iz 6 držav v Križevcih na Hrvaškem ter dosegla 3. mesto. Boris Sirk in Blanka
Šegš sta bila tudi izbrana za perspektivna športnika občine Litija.
V letu 1998 smo v Litiji spet slavili, saj smo imeli kartri državne prvakinje: Marušo Višnikar med mladinkami do 59 kg, Klavdijo Bercieri med mladinkami do 55 kg in Špelo Šinkovec med pionirkami do 40 kg.
Lepih uspehov se obetamo tudi letos.
Štirje člani kluba bodo letos konec marca polagali črne pasove, to so: Franci Šircelj, Maruša Višnikar, Blanka Šegš in Boris Sirk. Veliko pa je zlasti nižjih pasov, saj se je v zadnjih dveh letih za ta šport odločilo kar precej otrok med 6. in 9. letom starosti.
Trenutno šteje Klub 40 članov, vse, ki se zanimajo za taekvvon-do, pa vabimo, da se nam pridružijo. Treningi so ob ponedeljkih od 18.30 do 20.30 ter ob sredah in petkih od 18.00 do 20.00.
Lea Klopčič
tekmovanje v taekvvon-do-ju
V nedeljo, 27.2.2000, je v OŠ Limbuš pri Mariboru potekalo 1. kolo državnega tekmovanja v taekvvon-do-ju. Organiziral ga je novonastali taekvvon-do klub K2 iz Maribora.
Iz Taekvvon-do kluba Litija se je tekmovanja udeležilo 16 tekmovalcev, ostali člani pa smo bili med publiko kot navijači.
V Maribor je prispelo 122 tekmovalcev iz vseh 10 klubov WTF verzije, ki so v Sloveniji, to so: Continental Maribor, Chagi, Dragon in Orient iz Ljubljane, MeteorČrenševci.Tigon Lendava, Radvanje Maribor, Radovljica, Litija in K2 Maribor.
Tekmovanje seje pričelo ob 10. uri in
je trajalo do 17. ure, vmes je bila ura odmora, ko so pripravili predstavitev aikida in karateja.
Po končanem tekmovanju je sledil še zaključek in podelitev medalj. V skupnem seštevku je 1. mesto zasedel klub Orient, 2. pa Chagi, oba iz Ljubljane. Naši tekmovalci so dosegli naslednja mesta.
Pionirji do 33 kg: Aleš Groboljšek 4. mesto.
Pionirji do 50 kg: Marcel Kralj 4. mesto.
Pionirke do 30 kg: Živa Pohar
2. mesto.
Pionirke do 36 kg: Sara Groznik 2. mesto; Katarina Boldin 3. mesto; Maša Koprivnikar 4. mesto.
Pionirke do 39 kg: Manca Vidmar
3. mesto.
Pionirke do 45 kg: Špela Šinkovec
2. mesto.
Mladinci do 68 kg: Boštjan Pevec
3. mesto.
Mladinke do 59 kg: Mateja Boldin 2. mesto; Anita Juvančič 4. mesto.
Mladinke do 63 kg: Barbara Lukač
1. mesto.
člani do 67 kg: Franci Šircelj 3. mesto.
Članice do 55 kg: Maruša Višnikar
2. mesto.
Članice do 59 kg: Blanka Šegš 1. mesto.
Tekmovalcem Taekvvon-do kluba Litija čestitamo za dosežke.
Vse, ki se zanimajo za borilne veščine, vabimo, da si ogledajo 2. kolo državnega prvenstva, ki bo 15. aprila v Litiji.
Lea Klopčič
Gabrovčanom uspelo zmagati na turnirju v košarki
V Gabrovki so se srečali rekreativni igralci košarke iz litijske občine. Turnirja se je udeležilo 6 ekip, karje rekord turnirjev v Gabrovki, ena pa je prišla celo iz Ljubljane.
Tri ekipe so stalne znanke tega turnirja, in sicer veterani iz Litije, Av-tošola Blisk iz Ljubljane in Gabrov-čani. Na novo pa so prišli predvsem mladi igralci, ki so se zbrali v ekipe: Omahentransport iz Jablaniš-ke doline, 3M iz Litije in Zgornji Log.
V skupini so igrale po tri ekipe. Nosilki skupin sta bili prvouvrščeni
ekipi iz prejšnjega turnirja: veterani in Avtošola Blisk.
Prva skupina v zasedbi veterani, 3M in Omahentransport je bila zelo enakovredna, saj je vsaka ekipa enkrat zmagala in enkrat zgubila. O končni uvrstitvi v skupini je odločala razlika v koših. Veterani so izgubili s 3M za 2 točki, 3M je po podaljšku izgubila z Omahentransportom za 2 točki, Omahentransport pa je izgubil z veterani za 8 točk. Tako so prvo mesto osvojili veterani, drugo 3M, tretje pa nesrečni Omahentransport, ki je moral domov brez možnosti za boljšo uvrstitev.
V drugi skupini so bile razlike v kakovosti igre večje. Domačini so kljub mladosti odigrali zrelo in dobili obe tekmi. V igri za drugo mesto so igralci Avtošole Blisk visoko premagali ekipo Zgornjega Loga.
V polfinalu sta se srečali ekipi 3M in Blisk. Igralci 3M so mladi in hitri, za-
devajo tudi trojke, nasprotniki pa igralci srednjih let, višji in težji, malo počasnejši, vendarzveč pozicijske igre. Prevladala je mladost in hitrost. Zmagali so fantje iz 3M in tako osvojili tretje mesto. V finalu so se srečali najstarejši in najmlajši igralci, veterani in domačini. Domača ekipa je bila številčnejša, zato bolj spočita in hitrejša. Veteranov je bilo le pet, tako niso imeli možnosti zamenjave.
Jasno je, da igralci, stari v povprečju čez 40 let, kljub izkušnjam in kvaliteti niso mogli držati koraka z mladimi. Tako so po več zaporednih osvojitvah gabrovškega turnirja morali tokrat 1. mesto prepustiti presrečnim domačinom. Prve tri ekipe (Gabrovka, veterani Litija, 3M) so dobile lepe pokale, druge tri (Avtošola Blisk, Omahentransport, Zgornji Log) pa praktične nagrade, ki jih je prispeval sponzor turnirja Presad Gabrovka.
Igor Medved
Obvestila, zahvale
OBČINA LITIJA razpisuje zbiranje ponudb za oddajo v najem garaže za osebni avtomobil v večstanovanjski hiši, Ulica Luke Svetca 5 v Litiji; površina garaže znaša 21,96 m2. Pogoje za zbiranje pisnih ponudb za oddajo v najem
garaže in vse druge informacije dobijo zainteresirani
občani na KSP LITIJA d.o.o., Ponoviška cesta 15, Litija.
Pisno ponudbo z vsemi zahtevanimi prilogami je potrebno oddati do vključno ponedeljka, 10. aprila 2000 do 12.00 ure na naslov: OBČINA LITIJA, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, Jerebova ulica 14,1270 Litija.
Ponudba mora biti poslana vzaprtj kuverti. Na kuverti naj bo napis: "Ne odpiraj; ponudba za garažo".
Nepopolne pisne ponudbe za najem garaže ali prepozno prejete pisne ponudbe za najem garaže ne bodo upoštevane v postopku ugotavljanja najugodnejšega ponudnika za najem garaže.
Občina Litija
Litija, 06.03.2000
Na podlagi 9. člena Pravilnika o oddaji službenih stanovanj v lasti Občine Litija (Ur.l. RS, ŠL 68/96) Občina Litija razpisuje
ZBIRANJE PRUAV za oddajo službenega stanovanja v najem za določen čas
1 PREDMET ODDAJE V NAJEM
Občina litija razpisuje zbiranje prijav za oddajo v najem za določen čas dvosobno stanovanje štev. 3 v I. nadstropju večstanovanjske hiše Gabrovka 56 v Gabrovki v izmeri 66,95 m2. Sestoji iz sobe 16,38 m2, sobe 16,80 m2, kuhinje 12,16 m2, kopalnice 4,35 m2, WC 1,44 m2, predsobe 6,87 m2, shrambe 1,72 m2, balkona 1,76 m2 in kletnega prostora 5,47 m2
V večstanovanjski hiši, Gabrovka 56, so v dveh etažah štiri stanovanjske enote. Ogrevanje stanovanjskih enot je iz hišne kotlovnice na kurilno olje; hišna kotlovnica in razvodno omrežje je bilo zgrajeno konec leta 1996; za ugotavljanje porabljene toplotne energijo so vgrajeni merilniki kalorimetri. Uporabniki ogrevanja sami skrbijo za ogrevanje stanovanj.
Stanovanje ima vodovodni priključek in priključek za elektriko.
2. UPRAVIČENO DO NAJEMA SLUŽBENEGA STANOVANJA
Službeno stanovanje lahko pridobijo v najem prosilci, ki so zaposleni vzavodih ali javnih podjetjih, katerih ustanoviteljica je občina Litija, in prosilci, zaposleni v občinski upravi in kateri izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
■ da je prosilec državljan Republike Slovenije;
• da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni najemnik ali lastnik oz. solastnik stanovanja ali stanovanjske hiše;
• da ima prosilec najmanj višjo izobrazbo, izjemoma pa tudi najmanj srednjo izobrazbo, če ni prijavljenih prosilcev z višjo izobrazbo.
3. VIŠINA NAJEMNINE
Mesečna višina stanovanjske najemnine za razpisano službeno stanovanje znaša 24.112,00 S(T (za marec 2000). Stanovanjska najemnina je oproščena plačila davka na dodano vrednost Stanovanjska najemnina se bo povečevala skladno z metodologijo izdano na podlagi stanovanjskega zakona.
4.0STAU STROŠKI STANOVANJA
Poleg stanovanjske najemnine najemnika bremenijo še individualni stroški, ki odpadejo na stanovanje, in stroški za obratovanje skupnih prostorov, delov in naprav večstanovanjske hiše, kot so ogrevanje, vodarina - kanalščina, odvoz komunalnih odpadkov, električna energija, telefonski stroški, čiščenje skupnih prostorov večstanovanjske hiše, dimnikarske storitve, deratizacija, dezinfekcija, civilna zaščita, nadomestila in drugo.
5. ROKI IN NASLOV ZA ODDAJO PRIJAVE
Pisno prijavo za najem službenega stanovanja z vsemi obveznimi prilogami je potrebno oddati v zaprti kuverti do vključno 17. aprila 2000 do 12.00 ure (ne glede na vrsto prinosa) na naslov: Občina Litija, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, Jerebova ulica 14,1270 Litija. Na kuverti mora biti tudi napis: "Ne odpiraj; PRUAVA ZA SLUŽBENO STANOVANJE".
Nepopolnih pisnih prijav za najem službenega stanovanja ali prepozno prejetih pisnih prijav za najem službenega stanovanja komisija ne bo obravnavala v postopku ugotavljanja upravičenosti do službenega stanovanja.
Obvezne priloge prosilca k pisni prijavi za najem službenega stanovanja so:
• potrdilo zavoda, podjetja, uprave o zaposlitvi prosilca (delovno mesto in potrebna šolska izobrazba; čas zaposlitve: nedoločen, določen in drugo);
• potrdilo o državljanstvu;
■ potrdilo o stalnem prebivališču in o številu članov družine;
■ potrdilo o skupnih dohodkih družine za leto 1999;
• opis dosedanjih razmerz izjavo o lastništvu stanovanjske hiše, stanovanja ali o najemnem stanovanju.
6. NAČIN IN ROK OBJAVE ODLOČITVE 0 ODDAJI SLUŽBENEGA STANOVANJA
Sklep o dodelitvi službenega stanovanja v najem izda na predlog komisije direktorica uprave občine Litija. Sklep bo objavljen na oglasni deski občine Litija; obvestilo o odločitvi in pisni odpravek sklepa prejmejo vsi prijavljeni kandidati za najem službenega stanovanja, ki so predložili popolno prijavo.
7. PRIDOBIVANJE INFORMACIJ
Interesenti za pridobitev razpisanega službenege stanovanja v najem, ki izpolnjujejo pogoje tega razpisa, si lahko ogledajo prazno službeno stanovanje v večstanovanjski hiši, Gabrovka 56.
Dodatne informacije lahko interesenti dobijo na javnem podjetju, Komunalno stanovanjskem podjetju Litija, d.o.o., Ponoviška cesta 15,1270 Litija, telefon 880-90-10 (Vid Praunseis, Janez Železnik).
lJTUA,07.marec2000
Obvestila Občine Litija
Obvestilo o uvedbi upravnih taks
Zakon o upravnih taksah, objavljen v uradnem listu Republike Slovenije št. 8/2000, uveljavljen 15.02.2000, ureja plačevanje upravnih taks za spise in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih stvareh pri upravnih organih. Z novim Zakonom o upravnih taksah se v samostojni Sloveniji prvič kompleksno ureja plačevanje upravnih taks.
Tako bodo občani od 01.04.2000 naprej tudi za vloge, naslovljene na občinsko upravo, skladno z zgornjim Zakonom dolžni plačati takso. Taksa se določa v točkah in odvisno od predmeta znaša v občinski upravi od 50 do 500 točk. Ob uveljavitvi Zakona znaša točka 15 tolarjev. Tako se vloga taksira s 50 točkami, potrdilo je vredno od 10 do 50 točk, odločba pa 200 točk.
Takse se bodo plačevale v upravnih kolekih, v vložišču občinske uprave.
Občina Litija
Oglas
OBČINA UTUA
Obvestilo o sprejemu in uveljavitvi pravilnika o denarni pomoči za novorojence
Prvenstveno je k varovanju družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine zavezana država, ki je na podlagi Ustave Republike Slovenije dolžna zagotavljati razmere, ki omogočajo zgoraj opisano varovanje. Republika Slovenija je tudi podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah, zato je njeno vsebino dolžna vključiti v lastno pravno ureditev. Tako se določila Konvencije konkretizirajo v posameznih zakonih in drugih aktih, od katerih je odvisen položaj družin in njihovih posameznih članov. Država z zakoni tako izkazuje svoj interes za rojevanje otrok, njihov zdrav in celovit razvoj, financira različne storitve ter neposredne in posredne dajatve družinam, s katerimi lajša breme, ki ga za družinske proračune pomenijo otroci, in posredno izenačuje pogoje, v katerih otroci odraščajo.
V Republiki Sloveniji so že dalj časa prisotna negativna demografska gibanja. Po poizvedbah na Zavodu za statistiko smo ugotovili, da je število rojstev v občini Litija v zadnjih petih letih (1994-1998) nihalo med 198 in 212, in sicer; 198 v letu 1994,212 v letu 1995,211 v letu 1996,201 v letu 1997 in 211 v letu 1998.
Po podatkih Zavoda za statistiko Republike Slovenije je občina Litija še vedno območje imigracije (priseljevanja), tako da se število prebivalstva še vedno povečuje, demografska slika pa ravno zaradi tega postaja manj ugodna. Več je odraslih in starejših ljudi in procentualno vse manj otrok in mladostnikov.
Zaradi zgornjih razlogov je občinska uprava pripravila predlog pravilnika o denarni pomoči za novorojence, občinski svetniki pa so Pravilnik na svoji 10. redni seji sprejeli.
Pravilnik je stopil v veljavo s 01.01.2000. Do enkratne denarne pomoči za novorojenca je po Pravilniku upravičena mati, državljanka Republike Slovenije, s stalnim bivališčem na območju občine Litija. Glede na dejstvo, da je Pravilnik uveljavljen s 1.1.2000, so upravičenke matere, ki izpolnjujejo zgornja dva pogoja in katerih novorojenci so rojeni po 31.12.1999.
Občinska uprava enkrat mesečno, na podlagi podatkov Upravne enote Litija, obvesti upravičence o njihovi pravici do denarne pomoči za novorojence po tem Pravilniku.
Upravičenec uveljavlja pravico do denarne pomoči za novorojenca z vlogo, ki jo poda pisno ali ustno na zapisnik v tajništvu občinske uprave Občine Litija.
Rok za vložitev vloge iz prvega odstavka je 6 mesecev od dne otrokovega rojstva. Po poteku tega roka pravice do denarne pomoči za novorojenca ni več mogoče uveljaviti, občinska uprava pa vlogo, podano po izteku 6-mesečnega roka, zavrže kot prepozno.
Denarna pomoč se upravičencu nakaže na podlagi odločbe, ki jo izda občinska uprava.
Občina Litija
Kupim 20 kom rabljene železniške proge - švelerje.
Prodam: 2 pluga za traktor Tomo Vinkovič, eden je obračalnik, primeren za vinograd;
brane ježevke, širine 140 cm; traktor Tomo Vinkovič 418 ter 6 m vodil, primernih za viseča vrata, skupaj s 3 kom drsalk - vse je novo;
1 okno stermopan steklom in roleto, dimenzije 120x60 cm.
Prodam tudi hruškovo žganje.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za hitro pomoč pri gašenju požara, obnovi strehe na hlevu in postavitvi novega gospodarskega poslopja. Še posebna zahvala velja gasilskim društvom: GD POLŠNIK IN GASILSKI ENOTI MAMOU, GD ŠMARTNO PRI LITIJI IN GD TIRNA.
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat hvala lepa.
Družina Borišek
Oglas
Prodamo stanovanjsko hišo, velikosti 3 x 58 m2, na parceli, veliki 1.079 m2. Izredno lepa lega, popolno udobje (centralna, elektrika, voda, telefon), primerna je tudi kot počitniška hiša, locirana v k. o. Moravče pri Gabrovki. Informacije na tel. št: 061/ 314-103 ali 061/13-17-037.
Pravljice na potepu
DAN IN URA	april	KJE
TOREk ob 15. uri	4. 4.	Osnovna šola VAČE
TOREk ob 17. uri	4.4.	Osnovna šola SAVA
SREDA ob 15. uri	5. 4.	Osnovna šola POLŠNIK
SREDA ob 17. uri	5. 4.	Osnovna šola KONJŠICA
ČETRTEK ob 15.uri	6. 4.	Osnovna šola DOLE
ČETRTEK ob 17. uri	6.4.	Osnovna šola GABROVKA
TOREK ob 15. uri	11.4.	Osnovna šola PRIMSKOVO
TOREK	11. 4.	Osnovna šola
ob 17. uri		KOSTREVNICA
SREDA ob 15.uri	12.4.	Turist., kmetija »NA HRIBČKU«
SREDA ob 17. uri	12.4.	Osnovna šola ŠT. POUANE
ČETRTEK ob 15. uri	13.4.	Osnovna šola JAVORJE
ČETRTEK ob 17. uri	13.4.	Gasilski dom VINTARJEVEC
TOREK ob 15.30 uri	18.4.	Osnovna šola HOTIČ
TOREK ob 18. uri	18. 4.	Kulturni dom RIBČE
SREDA ob 16.30 uri	19.4.	Osnovna šola KRESNICE
ČETRTEK ob 16. uri	20.4.	Vrtec JEVNICA
ČETRTEK ob 18. uri	20.4.	Gasilski dom JABLANICA
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in bo čakala, da prideš ti. Sedla bo na rosna tla in bo jokala, ker te ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage
JOŽEFE PRASNIKAR
z Velikega Vrha pri Litiji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma Tišje za nego, g. župniku za lepo opravljen obred in šmarskim pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Odšla si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ni gorja, ostala tvoja je dobrina, a v naših srcih večna bolečina.
ZAHVALA
ob boleči, mnogo, mnogo prerani smrti naše
BLANKE BIZJAK
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sošolcem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Tiho si živela, tiho si odšla, ostala je praznina in nema bolečina.
ZAHVALA
dne 17.02.2000 nas je v 88 letu zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
JOŽEFA SETNICAR,
roj. Dobravec iz Kresnic
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše iz izrečeno sožalje. Posebna zahvala g. župniku iz Litije za mesečne obiske na domu in g. župniku iz Kresnic za
lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem za zapete žalostinke, g. Pepelnaku za poslovilni govor, g. trobentaču za zaigrano Tišino ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Hčerka Nada v imenu sorodstva.
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzela ti slovo. Za vse še enkrat hvala ti.
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame
PEPCE ŠUŠTAR,
roj. Tome, s Save pri Litiji,
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
Usoda kruta in nemila rano v srcu poglobila. Zacelila prej se ne bo, da se v grobu združimo.
X* ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, očeta, brata, dedka
MARJANA BORIŠKA
izMamolja 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku Janezu Jenku za opravljen obred, Francu Repovžu za poslovilne besede, pogrebcem, g. Otmarju Medvedu za prevoz in pevcem iz Polšnika za zapete žalostinke.
Hvala še enkrat.
_Žalujoči: vsi njegovi.
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega ata
RUDOLFA OBOLNARJA
z Riharjevca 3h
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi družinama ŠuštaršičterŽeleznikza pomoč. Hvala pevcem za lepo zapete žalostinke ter lepo zaigrano tišino, g. Štefanu za
poslovilne besede in g. župniku za cerkveni obred. Žalujoči: hči Marija z družino, sinovi Janez/Tine, Peter, Lojze z družinami,
Jože z Jelko ter Srečo.
Smrt, kako kruta si, a edina pravica na tem svetu si, nihče te ne premami, ne denar, ne revni, ne bogati, ne umazane laži.
ZAHVALA
V 84. letu starosti je umrla
FRANČIŠKA KONCAR,
po domače Danetova Fani iz Spodnjega Hotiča pri Litiji.
Na zadnjo pot smo jo pospremili 16.2.2000. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in udeležbo na pogrebu. Hvala župnijskemu uradu Hotič in ZD Litija. Posebej hvala dr. Tanji Ptičar in pevcem iz Jevnice za zapete žalostinke ob grobu.
Žalujoča hčerka Marta
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ZOFIJA HRIBAR
iz Litije
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Kolšku in celotnemu osebju Doma Tišje za skrb in pomoč v času bolezni. Iskrena hvala pogrebcem, pevcem za zapete žalostinke in zaigrano tišino ter g. župniku Pavlu Okolišu za lep cerkveni obred.
Žalujoči: hčerka Sonja in sin Dane z družinama ter ostalo sorodstvo.
L/soda je tako hotela, da si odšla, še prej hudo trpela. Ostali pa sadovi tvojega so dela, dobrota tvoja večno bo živela.
ZAHVALA
V 86. letu je za vedno zaspala naša mama
STANISLAVA JERIHA.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, stanovalcem Maistrove 12, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Še posebej iskrena hvala ge. Ančki in ge. Adi ter osebju Doma Tišje za nego v času njene bolezni. Posebej hvala gospodu župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljeno sveto mašo in cerkveni obred. Zahvala tudi pevcem iz Šmartna za lepo zapete žalostinke ter Društvu upokojencev in Predilnici Litija za poslano
cvetje. Še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni.
Življenje si ljubila, ljubila si svoj dom, zastale tvoje pridne so roke, ustavilo se dobro je srce.
ZAHVALA
V 94. letu nas je boleče zapustila naša mama, babica in prababica
MIMICA DUSAK,
roj. Miklavčič, iz Moravske gore 53 pri Gabrovki.
Najlepša hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in maše in izrekli sožalja. Iskrena hvala gos. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo in lepo zapete pesmi, ge. Heleni Perko pa za poslovilne besede. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
I
V TRAJEN SPOMIN
MARJANA KOKOVICE
(7.9.1972-27.3.1998)
Samo tisti zaslužijo spomenik, kateri ga ne potrebujejo: to so tisti, ki so si postavili spomenik v spominu ljudi.
Z ljubeznijo, Renata
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega
JERNEJA GRILA,
(1.8.1929-31.1.2000), iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Slavka in Milojka z družino
Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
MARJANU KOKOVICI
iz Dragovškega
27. marca sta minili dve leti, odkar si nas nenadoma zapustil, naš dragi
sin, brat in stric, ter za seboj pustil praznino, ki je ne more nihče zapolniti. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prinašate cvetje in sveče na njegov prerani grob.
Vsi domači.
_   ^ Si a o Ho
cbcancvj
Ustanoviteljica in izdajateljica: Občina Litija - Naslov uredništva: Jerebova 14, 1270 Litija Uredništvo: Andreja Štuhec (v. d. odgovorne urednice), - Lektoriranje Lea Klopčič - Grafično oblikovanje: Matej Zupančič, Aleš Bregar, Blaž Babnik -
Grafična priprava: Studio Leonardo (Brodarska 13. Litija) - Tisk: Tiskarna Aco, Litija - Nenaročenih fotografij in prispevkov ne vračamo. - Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom
Pustne norčije
V torek, 7.3.2000, smo šesto, sedmo in osmo uro namenili pustnemu rajanju, kot se glede na tradicijo za pustni torek spodobi.
Našemili so se skoraj vsi učenci, od prvega do osmega razreda in tudi večina učiteljev. Nato je sprevod pustnih šem krenil po Gabrovki. Gabrovške maškare so bile zelo glasne, saj so preganjale zimo in napovedovale skorajšnjo pomlad. Po vrnitvi v šolo je bil na vrsti pustni ples, seveda pa je sledila tudi pogostitev s krofi in sokom. S tem pa se za večino maškar pustovanje še ni končalo. Sledilo je naporno popoldne, ko so se šeme napotile od vrat do vrat, od hiše do hiše. Sončno popoldne je bilo kot nalašč za obhod po vasi. Naj dodam še to, da so bile maškare prijazno sprejete v vsaki hiši, kjer so potrkale..
Anica Resnlk
Pustovanje na OŠ Litija
Učenci in učitelji so se v torek, 7. marca, spremenili v najrazličnejše pustne šeme. Pa tudi »ta zaresnega« pouka ta dan ni bilo. Učenci nižjih razredov so se pogovarjali o pustnih šegah in navadah, nato pa so se z učiteljicami v pustni povorki sprehodili po Litiji.
Za učence višjih razredov so pripravili zanimiv kulturni dan z naslovom PUST. Učenci 5. in 6. razredov so sodelovali kar v petnajstih različnih delavnicah. Šestošolci so izdelovali beneške maske, slikali pustne motive na steklo, oblikovali maske iz gline, spekli so odlično pustno pecivo, raziskovali zgodovino pustnih običajev, izdelovali pustne okraske in brskali za pustom po računalnikih in Internetu. Imeli pa so tudi pravo maskirnico in frizerski salon, kjerso nastale imenitne pustne pričeske in poslikave obrazov. Petošolci so slikali na svilo, izdelovali kurente, klovne, afriške maske, pustna očala, pletli košare, slikali na steklo in risali s pomočjo računalnika. Vse izdelke so po zaključku delavnic prikazali na šolski razstavi. Nato so se vse maškare zbrale pred šolo, od koderje pustna povorka odšla v kulturni center na Stavbah. Obiskal jih je gostzMadagaskarja, ki jez besedo, sliko in pesmijo na zanimiv način predstavil svojo domovino.
Foto: Pustni karneval OŠ Litija Petra Pavlica
Pust v Polšniku
V lepem toplem in sončnem vremenu so se učenci in učiteljici Katarina in Ida ter mali šolarji z vzgojiteljico Alenko podali po Polšniku preganjatzimo. S pesmijo Pust je, pust so pred vrata hiš privabili vse domačine, ki so zadovoljni in nasmejanih obrazov opazovali šeme marjetice, plešoče ob spremljavi malih instrumentov. Veter, ki seje podil za maškarami, je v dolino odnesel njihovo sporočilo: »Me marjetice smo male, zimo bomo vam pregnale!«
Tekst In foto Alenka Smuk