RAZSTAVE-
9. Viški likovni salon
Prav na dan osvoboditve, 9. maja zvečer, je bila v prostorih viške osnovne šole odprta že tradicional-na likovna razstava pod naslovom ViSki likovni sa-lon, ki je bil letos že deveti po vrsti.
Po slavnostnem govoru Branke Lovrečič - sekre-tarke Mestnega Sekretariata za izobraževanje, razi-skovalno dejavnost, kulturo in šport ler koncerlu Pihalnega orkestra Vič-Rudnik pod vodstvom Josipa Grgasoviča, je razstavo predstavil Jože Hudeček.
Prav je, da omenimo šc likovne umentike, ki so predstavili svoja dela. To so: Andrej Bratina, Sken-der Bajrovič, Stojan Batič, Miro Bizjak. Janez Bolj-ka, Peter Černe, Vida Fakin, Rudolf Gorjup, Mar-jan Gumilar, Vera Horvat, Andrej Jemec, Srečko Koci, Marjan KOzamernik. Ivo Mršnik, Zmago Mo-dic, Drago Petrovič, DuSan Pirih Hup, Jona Gal Planinc, Matjaž Počivavšek, Marjetica Potrč, Igor Rehar, Milan Rijavec, Maksim Sedej ml., Darko Slavec, Rudi Simčič, Tinca Stegovec, Marija Lucija Stupica, Tanja Špenko-Novakovič, Eva Tršar, Mari-jan Tršar, DragoTršar, Jana Vizjak, Franc Vrtačnik.
Mojca Smerdu v Iliriji Vedrogu
Do konca maja si lahko v galeriji Ilirije Vedroga na Tržaški cesti ogledate razslavo male plastike umetnice Mojce Smerdu.
Jernej Strle: BARJE
V ponjedeljek, 25. aprila je bila Knjižnica Preži-hov Voranc na Tržaški cesti še bolj polna kot običaj-no. Da so otvoritve likovnih razstav prilika za sreča-nja in prijctcn pogovor, je seveda že dolgo znano in med navzočimi, ki imajo radi umctnost in družab-
nost, je bil tudi viški župan, gospod Bogdan Bradač. Razstava je bila to pot prav posebne vrste: Jernej Strle, iz Črne vasi je razstavil lesene skulpture, ki jih je dobesedno izkipal iz barjanske zemlje. Govora je o korenini starega, mogočnega hrasta, ki je samevala ob Zidarjevem grabnu, dokler ni nekega Strleta pre-šinilo spoznanje: tu ob Zidarjevem grabnu, dokler ni nekega Strleta prešinilo spoznanje: tu notri so ven-dar skrite različne figure in oblike...
Zamisel je uresničil, kopal, žagal, malo porazbaril in iz pozabaljenega štora so se pojavljale čudovite figurice, nekaj med ustvarjalnostjo narave in večno človeško slo po spreminjanju in oblikovanju. Gradi-vo je les, hrast, ki je živa snov in izžareva neko energijo, očara pa nas s svojo organsko rastjo, pre-pletom vlaken, s strukturo in različno barvo. Pod skrbnimi Strletovimi rokami so nastali dramatični liki. ki še posebej zažive v nasprotju med svetlobo in senco, med svetlimi in temnim.
Presenečeni smo, kako magično učinkujejo ti deli prvobitne narave, ko jih postavimo v civilizirano okolje. Pa je to res tako presenečenje? Ali ni med človekom in drevesom tesna, pradavna povezava? Danes seveda vemo, da rez dreves ni življenja — tud za človeka. Včasih so to le nejasno čutili in kdo bi jim zameril, če so po božje častili drevesa. Hrast, tako pravijo, pa je bil sploh sveto drevo boga Peruna, vladarja nad gromom in strelo. Strle nam je odkril del lepote, ki je sicer ne bi opazili, s tem da je našel, prepoznal in na ogled postavil delček tega, kar skriva ljubljansko barje. Ni pretirano zapisati, da tudi z raz-stavami, kot je ta, stopa barje v našo kulturno zavest. Tudi ni odveč zapisati, kdo vse je sodeloval pri tem: Siporex iz Zagorja s podstavki, Emona, firma Tori in podjetje Elektra iz Sežane s svetlobnimi telesi... torej skoraj vseslovenski podvig!
FRANCE ZUPAN