boj za Kotlje In Podvelko... koroško zadružništvo na razpotju Ravne: plavalci še znajo plavati... anketa: mamila med nami. ... uspel koroški ples... vzpon mislinjske odbojke... P 4/X april 2000 cena 250 SIT Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem KOROŠKl0$9čASOPIS \iyr ^y\ ZAVAROVALNICA MARIBOR SGPKOGRAD IGEM IGOK Gradbeno podjetje d.o.o. i UGODNO: KASKO ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL fcL / mA. BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d o o Ravne GRADNJE d.o.o. Slovenj Gradec INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o. Dravograd preverit ZAGOTOVLJENO ZADOVOLJSTVO prepih PPFPIH -gradbeni materiali- -gradbeni materiali- Javornik 13, Ravne Žerjav 18, Črna Tel.: 0602 287 180 ^W' 'o^ Tel.: 0602 39 140 0,e«'°V'A . 0^>° ....^V6 /^ ...... -keramične plošči« ^ '° -baterije ARMAI in MAYA '^^^UREDIHO VflM VSE Zfl IZVEDBO DEL^P n Audi Pokliči zdaj in se prepričaj o naši kvaliteti ! Pravica imeti (čisto) svojega. Audi A4 Copyright. Veselin VUKOVIČ, s p. gsm: 041 707 862 mm GOSTIŠČE EDLVAJS II Dolga brda, Holmec, lei.: 0602 31 182 Ker že za polovično ceno dobite enega od paketov dodatne opreme: Elegant I, Elegant II, Sport I ali Sport II. Paketa Elegant I in Sport I sta bogatejši različici že tako pestrih paketov Elegant II oziroma Sport II. Naj naštejemo nekaj vsebine paketov: Elegant I: kovinska barva, 4-kraki usnjen volan, sredinski naslon za roke spredaj, radio concert, 5-kraka lita aluminijasta platišča, pnevmatike 205/55 R 16 W, električno nastavljiva sprednja sedeža, vključno z električno ledveno oporo, deljivo (1/3:2/31 naslonjalo zadnje sedežne klopi in še in še. Sport I: športna sprednja sedeža, športno podvozje, 3-kraki športni usnjen volan, mehanska nastavitev višine sprednjih sedežev, električna ledvena opora sprednjih sedežev, 9-kraka lita aluminijasta platišča, pnevmatike 205/55 R 16 W, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ksenonske luči, naprava za čiščenje žarometov, ogrevana ključavnica v voznikovih vratih, voznikov informacijski sistem in še in še. Sicer pa, oglasite se pri nas - pričakujemo vas. Avtocenter Meh Koroška cesta 7d 3000 Velenje Telefon: 063 898 25 22 karikirano pre; i_________________________________________________ POROKA LETA Nezvesta, bodi zdrava, čeprav si res "ta prava" ! PREPIH iz vsebine: ■ Koroško zadružništvo se spet združuje 4 ■ V boj za Kotlje in Podvelko 8 • Intervju: Miran Kos, predsednik PK Fužinar 10 ■ Moda: Natečaj mladih oblikovalcev 12 ■ Anketa: Mladi in mamila 14 ■ Uspel koroški ples v Ljubljani 16 • Odmevna novinarska nagrada Miru Petku 18 STRAH IMA TAKO VELIKE OČI ! Bili smo mali in nas je bilo malo strah. Neznani šumi so nas vznemirjali, nepoznani predmeti so v nas vzbujali radovednost in strahospoštovanje hkrati. K sreči so nam starši sproti preganjali strahove s pregovorom, daje strah zunaj votel, znotraj pa ga ni. Ko smo odraščali, so se naši strahovi spreminjali. Staršev ni bilo vedno zraven in smo se morali kar sami soočati z različicami strahov. V šoli so bili drugačni kot na ulici, na igrišču spet drugi, nekaj jih je bilo v resničnem življenju, še več pa v domišljiji. S pridobivanjem znanja smo nekatere strahove opuščali kot smešne, istočasno pa zaradi razvoja tehnike doživljali nove, modernejše. Če smo se nekoč bali, da “bog vse vidi in vse ve”, zato "greh se delati ne sme”, se danes bojimo prisluškovalnih naprav. V prejšnjem režimu nas je oblast strašila z zunanjimi sovražniki in umetno utrjevala bratstvo med narodi. V samostojni državi se ne bojimo zunanjih sovražnikov, saj imamo notranjih dovolj, pravzaprav preveč in tako raznovrstnih, da se ne znajdemo več, ali so resnični ali namišljeni. Malenkostni ljudje se bojijo za malenkosti: ali bo budilka res zvonila, bo avtobus zamujal, bo zmanjkalo vode ali elektrike, bo tovarno vzel vrag, in delovno mesto tudi, bo penzija zalegla do petnajstega ali predzadnjega v mesecu in podobne nepomembnosti. Širokopotezni imajo drugačne strahove: bo aktovka dovolj imenitna, bo obleka dokazovala priznano firmo, bo računalnik brez virusa, bo agencija nakazala oprani denar na čisti račun, bo avto dovolj velik in varen, bo konkurenca hitrejša in iznajdljivejša. Posebne strahove doživljajo politični veljaki in njihovi podaniki. Vsi po vrsti se priklanjajo demokraciji in prisegajo, da delajo v korist ljubljene domovine, pa vseeno trepetajo pred volivci. Programe prilagajajo željam somišljenikov, iščejo povezave in tesne zveze sorodnih strank, obljubljajo mogoče in nemogoče... Smešno pa je, da se tako bojijo humoristov in satirikov. Saj so le besede, ki sprožajo smeh, to najcenejše zdravilo za narod. Postaja me strah, da bo svoboda govora iz ustave izbrisana! TIK Od daleč je celo trpljenje lepše. Niko ■ Nieros po letu samostojnosti 23 • Novi tiski: NORCI Andreja Makuca 27 • Mislinjska odbojka se znova vzpenja 28 • Muzikanti Ivana Volerja iz Črne na Koroškem 30 • Glosirana črna kronika 32 Na naslovnici: POMLAD Posnetek Stanko Hovnik PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZP VORANC, d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: GRAFIK SERVIS, Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, do.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefax: 0602 22 999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. v ospredju Koroško zadružništvo: Pred desetletji združevali, nato ločili, zdaj se ponovno združujejo Koroško zadružništvo se je v zadnjih letih znašlo v težkem položaju, kaplja čez rob pa so bili dogodki v Koroški zadružni hranilno kreditni službi (KZ HKS), kjer se je pojavila visoka izguba, veliki likvidnostni problemi, predvsem zaradi nerazumljivih potez bivšega vodstva hranilnice. Težave so v Hmezad Kmetijstvo Radlje, kjer imajo že leta blokiran žiro račun, velikanske težave imajo v Mesnini Otiški Vrh in dravograjski kmetijski zadrugi, kjer se rešujejo s prisilno poravnavo. Zato je vodstvo zadrug skupaj s podjetjem Sird z Raven na Koroškem tudi pripravilo program prestrukturiranja koroškega zadružništva. K programu so dali na seji sveta koroških občin pozitivno mnenje tudi naši župani, ob dodatku, da to v ničemer ne pomeni tudi morebitnih kasnejših finančnih obveznosti občin. Soglasje lokalne skupnosti pa naj bi koristilo temu projektu, ki resno računa na različne oblike pomoči, od državnih sredstev, ugodnih kreditov, možnosti poroštev, odkupa terjatev, že ta mesec pa naj bi bii tudi objavljen razpis sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, ki bo namenjen predvsem sanaciji treh zadrug v Sloveniji. Na seji županov je sodeloval Mirko Tovšak, direktor zadruge Ledina Slovenj Gradec, ki je tudi največja zadruga na Koroškem. Tovšak je povedal, daje na Koroškem šest kmetijskih zadrug, od tega štiri splošne in dve gozdarski, zadruge pa pokrivajo celotno regijo. Skupno zaposlujejo 186 delavcev, letni bruto promet presega 4,6 milijarde tolarjev. Vlado Hrnčič iz družbe Sird je prepričan, da je združevanje odločilnega pomena za sanacijo koroških zadrug. Zadruge bi združili na ravni posameznih dejavnosti, trgovine, kooperacije, odkupa in predelava lesa, imeli bi skupno nabavo, finančne in računovodske funkcije. To bi seveda pomenilo, da bi se zmanjšalo število zaposlenih; obstaja ocena, da bi bilo 25 delavcev uvrščenih med tehnološke presežke, za deset delavcev je predvidena prekvalifikacija na nova delovna mesta. Za uspešno sanacijo bi se prodaja morala dvigniti vsaj na pet milijard tolarjev na leto, v zadružnih trgovinah bi vzpostavili enoten sistem planiranja in nabave materialov. Rešitev in možnost preživetja teh zadrug in hranilnice vidijo na Koroškem v združitvi: predlagana je torej združitev vseh koroških zadrug v enotno zadrugo, HKS pa se bi povezala v Zvezo HKS Slovenije in na Koroškem delovala kot njena enota. Še zdaleč pa ne bi bilo prvič, da bi se kmetijske in gozdarske zadruge na Koroškem združile v eno. Prva združitev sega v leto 1960, leta 1975 je država spet spreminjala organizacijsko podobo zadružništva, leta 1992 je bila Koroška kmetijska zadruga ukinjena, ustanovljene pa so bile splošne kmetijsko gozdarske zadruge. Koroški kmetje računajo, da bi združeni v obdobju globalizacije lažje preživeli in poplačali neprijetno dediščino preteklosti oziroma finančno sanirali HKS, pri skladu za regionalni razvoj pa tako povezani tudi kandidirali za sredstva za nove programe. Analize so namreč pokazale, da samo z vlaganjem v sanacijo zadruga še naprej poslovala z izgubo. Potreben bo razvoj in do leta 2003 naj bi združene zadruge vložile največ sredstev za odkup in posodobitev žage v Mislinji, posodobili bi opremo za proizvodnjo mleka, dodelali skladišče za krompir, širili blagovno znamko, izdelali informacijski sistem in nabavili opremo za pripravo sekancev in briketov. Seved^ bo v teh letih treba zmanjšati tudi število zaposlenih, najprej v HKS za šest, nato še v ostalih zadrugah. Koroška kmetijska in gozdarska zadruga naj bi v prihodnje zaposlovala 148 delavcev. HKS je naznanila velike težave zadružništva... Največji problem v koroškem zadružništvu seje pojavil v lanskem in predlanskem letu, ko je revizija v koroški hranilno-kreditni službi (HKS) odkrila vrsto spornih kreditov brez ustreznih zavarovanj. Ustanoviteljice HKS so vse zadruge, ustanoviteljice zadrug pa koroški kmetje; ustanoviteljice HKS pa v celoti in z vsem premoženjem jamčijo za HKS. Opravljena revizija računovodskih izkazov v HKS je pokazala, da je izguba za leta 1998 presegla 381 milijonov tolarjev, predvsem zaradi neplačevanja obveznosti za najete kredite in vse to je zadruge pripeljali v absurden položaj: če hočejo zadruge rešiti sebe, morejo hkrati reševati tudi hranilnico. Pravni ustanovitelji te zadružne HKS je osem kmetijskih in gozdarskih zadrug iz regije (največji delež ima kmetijsko gozdarska zadruga Ledina Slovenj Gradec). Ustanovitelji po statutu, pogodbi o ustanovitvi in zakonu o HKS jamčijo za obveznosti hranilnice neomejeno in soli- darno, prav tako so dolžni pokrivati vso nastalo izgubo. Vsi direktorji koroških kmetijskih in gozdarskih zadrug ter nadzorni organi hranilnice priznavajo, da so preveč zaupali bivši direktorici, zavračajo pa namigovanja, da bi šlo pri propadu HKS tudi za politične igre. V prejšnjih letih namreč ni bila opravljena temeljita kontrola hranilnice, saj tega zakonodaja ni narekovala. Prvič je bila izkazana izguba zadružne HKS leta 1997 v višini 10 milijonov tolarjev in takrat je upravni odbor ob obravnavi zaključnega računa sprejel sklep, da se v hranilnici opravi notranja revizija poslovanja s strani Zveze HKS Slovenije. Kasneje so odkrili še dva primera napak pri obračunavanju obresti za kredite, kar je še dodatno narekovalo zahtevo po reviziji, ki pa jo je bivše vodstvo skušalo na vse načine zavlačevati. Zanimivo je, da se je bivše vodstvo odločilo za koncentracijo večine kreditov, ki jih ni ustrezno zavarovalo, na nekaj fizičnih oseb, pretežno na radeljskem koncu. Da bi bila ironija še večja, pa večina teh kreditojemalcev ni bila članov zadrug ustanoviteljic hranilnice, bili so tudi primeri, ko niso niti lastniki kmetij. V koroški HKS seje po teh dogodkih znatno omajal ugled in zaupanje v hranilnico, saj so komitenti zaradi nezaupanja pričeli dvigovati hranilne vloge. V začetku januarja leta 1999 je bilo stanje hranilnih vlog v HKS še preko 800 milijonov tolarjev, najbolj se je zmanjšalo konec junija lanskega leta, ko je komajda preseglo 526 milijonov tolarjev, konec oktobra pa se je stanje nekoliko izboljšali in doseglo 636 milijonov tolarjev. Bili pa so časi, ko je bila koroška HKS po stanju hranilnih vlog v samem vrhu med 61. slovenskimi hranilnicami. Zaradi večjega dvigovanja hranilnih vlog na eni in neuspešne izterjave zapadlih kreditov na drugi strani so nastale velike likvidnostne težave. Pri teh je hranilnici najprej pomagala Zveza HKS z likvidnostnim kreditom, unovčena pa je bila tudi bančna garancija za izplačilo hranilnih vlog ter prodane delnice Slovenske zadružno kmetijske banke in Koroške banke. Konec lanskega septembra so v koroški PPFPIH v ospredju HKS imeli za več kot 650 milijonov tolarjev kreditov: nekaj več kot sto milijonov je bilo kratkoročnih kreditov, dolgoročnih je bilo nekaj več kot 260 milijonov, od tega skoraj sedem milijonov SIT zapadlih, spornih kreditov, ki jih bodo skušali dobiti povrnjene s tožbo, pa je preko 280 milijonov ali več kot 43 odstotkov vseh terjatev. Obveznosti pa je bilo na ta dan več kot 838 milijonov tolarjev, od te vsote tri četrtine kratkoročnih obveznosti. ...Nadaljevalo (ali začelo?) se je v Mesnini V kontekst teh koroških kmetijskih težav sodi tudi Mesnina Otiški Vrh, ki je drugi največji bolnik v tej branži. Tu so težave stare že desetletje, toda v zadnjih dveh letih so se samo še povečale. Tako je okrožno sodišče v Slovenj Gradcu že pričelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom Mesnina, klavniško predelovalna zadruga Otiški Vrh, in imenovalo upniški odbor. Tega sestavljajo predstavniki kmetijske zadruge Klas iz Križevcev, Elektro Celje, poslovna enota Slovenj Gradec, Kmetijska zadruga Hoče in Veterinarski zavod Slovenije, kot delavski zaupnik pa je v upniškem odboru Edvard Ambrož. Za upravitelja prisilne poravnave je sodišče določilo odvetnika Toneta Koželja iz Slovenj Gradca. Le redka so bila leta, ko je Mesnina Otiški Vrh poslovala brez izgub, težave so se pričele predvsem po letu 1990, ko je presahnil občinski denar namenjen za subvencije. Dodatno pa so si odrezali vejo, ko so leta 1993 dokončno likvidirali maloprodajno mrežo: tega leta so namreč prodali še zadnjih štirinajst od skupno 22. prodajaln in ohranili samo še diskont v Otiškem Vrhu. V Mesnini je tačas zaposlenih 25 delavcev, Jurmes iz Šentjurja pri Celju, ki je vzel prostore v najem, pa je zaposlil 17 delavcev. Če V V " ne bi bilo Jurmesa, ki z najemnino v blagajno prispeva kar nekaj denarja, bi v Mesnini imeli še večje težave pri izplačevanju osebnih dohodkov. V Mesnini je kar nekaj časa v zraku visel tudi stečaj, toda občni zbor zadruge je januarja letos izglasoval sklep, da poskušajo Mesnino reševati s prisilno poravnavo, kar je sodišče tudi potrdilo. Ta prisilna poravnava pa sploh ni prva: že 8. januarja leta 1997 je Mesnina šla v postopek prisilne poravnave, ki pa ni bila končana. Vmes so Mesnino skušali reševati na različne načine, precej optimistično pa je v drugi polovici leta 1997 najavil odkup poslovnega deleža Mesnine podjetnik Franc Gašper iz Radelj ob Dravi, ki so ga v Mesnini sprejeli kot rešitelja. Gašper se je s pogodbo zavezal, da bo najkasneje do 22. septembra lanskega leta poravnal kupnino v skupnem znesku 50 milijonov tolarjev z obrestno mero TOM+2% (na ta način naj bi družinsko podjetje Gašper postalo 42,64 odstotni lastnik Mesnine), toda do predvidenega roka kupnine ni plačal. Kmetijske Bo za obubožane zadruge še rešitev? zadruge Slovenj Gradec, Dravograd in Prevalje pa podjetje Gašper tožijo zaradi neizpolnjevanja pogodbe. Mesnina ima okoli 270 milijonov tolarjev dolga, knjigovodska ocena vrednosti nepremičnin in sredstev na dan 31.12. 1996, to je takrat, ko se je o nakupu že pričel pogovarjati Franc Gašper, pa je znašala dobrih 278 milijonov SIT. Dejanska tržna vrednost nepremičnin in sredstev pa po nekaterih ocenah znaša le okoli 35 do 40 odstotkov knjigovodske vrednosti. Ob uspeli prisilni poravnavi pa bo ustrezen razvoj Mesnine mogoče zagotoviti le s spremenjenim lastništvom in znatno finančno injekcijo. Sanacija, kaj pa razvoj? Seveda pa bo največji problem finančna sanacija kmetijskih in gozdarskih zadrug. V preteklosti so se koroške zadruge obdržale pri življenju tudi na račun odprodaje premoženja, kar še vedno ostaja ena od možnih rešitev. Največji problem pa bodo že omenjene slabe finančne naložbe v kredite posameznikom, ki teh kreditov niso sposobni plačevati, teh je v višini 411 milijonov SIT za fizične osebe, skupaj s krediti za gozdarsko zadrugo Slovenj Gradec in gozdnim gospodarstvom Ožbalt pa preko 477 milijonov tolarjev. Mesnina se bo reševala po svoje, najbrž bo kmalu našla kakšnega boljšega lastnika. V zadrugah pa vidijo možnost reševanja tega problema preko dolgoročnih kreditov na obdobje desetih let z dvoletnim moratorijem, to pa za polovico dolgov od 411 mili jonov tolarjev, za preostalo polovico pa bodo skušali poiskati denar iz drugih virov. Za nove programe pa bo združena zadruga v prihodnjih letih potrebovala najmanj 240 milijonov tolarjev. (mp) Leta 1997 so bili v Mesnini še optimistično razpoloženi fotokronika Koroška v sliki Trbonjčani so letošnji letni občni zbor svojih gasilcev po večletnih pripravah in dveletnem konkretnem trdem prostovoljnem delu prvič opravili v dvorani sicer še ne povsem končanega gasilskega doma. Kot se spodobi za letni obračun po urah garanja, so povabili medse muzikante. Prav slednje Trbonjčanom ni težko, saj je to kraj, kjer bi morali vprašati, kdo ne igra kakšnega inštrumenta. Posnetek Kristl Vaiti V dravograjški osnovni šoli je bil konec marca drugi koncert salonskega orkestra SGP KOGRAD IGEM. Salonski orkester, ki izvaja glasbo lažjega žanra, je lansko leto ustanovila družba Kograd IGEM d.d. ob strokovni pomoči SLKD 01 Dravograd. Salonska glasba je opernega oziroma razpoloženjskega žanra. Gre za glasbo, ki je bila nekdaj spremljevalka družabnih dogodkov v kavarnah in salonih. Posnetek Jasmina Detela Petru Pokrovu s Prevalj je svet odslej precej bližji. S pomočjo sponzorjev, donatorjev, Rdečega križa in Občine Prevalje so v njegov dom - blok za starostnike uredili poseben vhod za invalide, tki. rampo ali klančino. Ni več arhitekturne ovire, ki je toliko let omejevala njegov izhod na ulico. Sprehodi bodo odslej bolj pogosti in varnejši. Posnetek Zlatka Strgar Dravograjsko jezero, jez nad hidroelektrarno, posebej otoki, ki so nastali na naplavinah na črneški strani, je nedvomno omembe vreden del pribežališč vodnim pticam. Posnetek Kristl Vaiti Seveda imajo ob tem tudi dravograjski in drugi koroški ribiči dovolj dela, pa tudi ribiških užitkov. Melioracije, ki so jih opravili v letošnji zimi, že kažejo pozitivne učinke. Živali takoj zaslutijo, da so na otokih varnejše, pa tudi ribičija je na lepo urejenih obalah prijetnejša. Še posebej, ko bo pognalo zelenje. Lesene skulpture Jožeta Ješovnika so tokrat razstavili v galeriji prim. dr. Stanete Strnada v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Posnetek Metoda Rek Hovnik Člani Koroškega društva bolnikov, ki bolehajo na srcu in ožilju, “Za srce” ga imenujejo, so se polnoštevilno udeležili letnega zbora v Ljubljani. Poleg tega so poslušali še koncert orkestra slovenske opere. Koroški avtobus je bil samo eden od m,nogih, ki so pripeljali iz vseh pokrajin naše male države. Posnetek Kristl Vaiti V Radljah ob Dravi, na Partizanski cesti 40, so položili temeljni kamen za nov stanovanjski blok. Delavci Gradbenega podjetja Radlje ga bodo zgradili do konca leta, tako da bo blok dobil prve stanovalce najverjetneje še letos. V bloku bo šestnajst stanovanj. 11 jih bo nadomestnih zaradi gradnje obvoznice, pet pa neprofitnih in bodo namenjena za stanovanjske potrebe v občini Radlje. Posnetek Jasmina Detela Na tradicionalnem Jožefovem sejmu, ki ga je v Slovenj Gradcu organiziralo tamkajšnje turistično društvo, so med drugim predstavili pestro ponudbo domače in umetne obrti. Za sladokusce bo seveda še bolj privlačna ponudba na 13. razstavi domače fotokronika in umetne obrti, ki je odprta v Galeriji likovnih umetnosti do 24. tega meseca. Posnetek Stanko Hovnik V vojašnici Bukovje v Dravogradu, kjer je sedež 383. območnega vojaškega teritorialnega poveljstva SV, so s terensko vajo zaključili usposabljanje bolničarji in medi cinski tehniki, ki v vojašnici služijo vojaški rok. Vojaki tečajniki so na vaji prikazali del oskrbe poškodovanih s prve bojne črte do bataljonske sanitetne postaje, prvič pa so včeraj predstavili veterinarsko oskrbo na bojiščih. Posnetek Jasmina Detela V knjižnici Dravograd so predstavili priložnostno poštno znamko Mineral Dravit. Koroško filatelistično društvo je ob tej priložnosti v predverju knjižnjice pripravilo razstavo mineralov in znamk, izšla pa je tudi zloženka, priložnostna kuverta in razglednica. Dravit je eden tistih mineralov, ki nastanejo le v posebnih, redkih pogojih. Na Dobrovi pri Dravogradu je leta 1883 takrat še nepoznani mineral rjave barve iz skupine turmalinov odkril avstrijski znanstvenik Tschermak. Zaradi bližine reke Drave ga je poimenoval Dravit, ki so ga kot svetovno redkost razstavili v vseh večjih svetovnih zbirkah. Posnetek Jasmina Detela Območnega srečanja odraslih pevskih zborov Koroška poje 2000 se je tudi v Radljah udeležilo večje število zborov, ki so pred polno dvorano pokazali zavidljivo raven zborovskega petja. Ženski pevski zbor iz Ribnice na Pohorju, Moški pevski zbor Radlje in Mešani komorni zbor Vuzenica se bodo udeležili medobmočnega srečanja v Slovenj Gradcu. V prostorih izobraževalnega centra Smeri d.o.o., v pritličju upravne zgradbe Slovenskih železarn, so pred dnevi odprli središče za samostojno učenje. V njem sta dve klasični učni mesti in eno multimedi-jsko, vključuje pa še knjižnico, klubsko sobo oziroma kot za druženje. Vse delovne dni v tednu je brezplačno na razpolago vsem, ki želijo svoje znanje pridobiti ali dopolniti. Posnetek Jasmina Detela Marec in april sta meseca spomladanskih očiščevalnih akcij po preživeti zimi. Aktivirajo se tudi vsa komunalna podjetja in po vseh krajih organizirajo odvoze kosovnih in drugih odpadkov, da kontejnerji kar ječijo pod njihovo težo. Posnetek Jasmina Detela V marcu so potekali koncerti zborov v okviru 33. srečanja pvskih zborov “Od Pliberka do Traberka”, ki združujejo zbore iz obeh strani državne meje. Odmeven koncert je bil tudi v jami Rudnika Mežica, od koder je naš posnetek. Posnetek Davorin Jevšnikar Muta, ki je tudi drugače poznana po drevesničarstvu, predvsem po gozdnem in okrasnem grmičevju, je zdaj dobila še dobro založeno vrtnarijo. Uredila in odprla sta jo Danica in Stanko Kolar na Spodnji Muti. Ker sta imela že prej vrtnarijo v Radljah, je razumljivo, da lahko tudi na novi lokaciji najdemo skoraj vse, kar si človek v vrtnariji lahko poželi. Posnetek Kristl Vaiti V dvorani mestne občine Slovenj Gradec je potekal simpozij ob 140 letnici rojstva skladatelja Huga Wolfa, pod delovnim naslovom “Hugo Wolf - sodobnik in nasledniki”. Na simpoziju so sodelovali znani domači in tuji strokovnjaki s področja glasbe in glasbene kulture. ?! ^ Jj- n Posnetek Stanko Hovnik V galeriji Hotela Club Krnes v Črni na Koroškem so odprli razstavo “Pirografija" avtorja Janeza Bruneca. Tehnika slik, žganih na les, ki je umetnika najbolj pritegnila, je postavljena na ogled do 15. aprila. komentiramo Novica, ki je bila na straneh dnevnega tiska predstavljena kot dobra novica: v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so postavili aparaturo, ki je bila kupljena z donacijskimi sredstvi podjetij Eurocity, Johnson Controls in Prevent. Nov radiometer je pripeljal laboratorij do bolniških postelj. Ob tej priložnosti je bolnišnica podpisala tudi sporazum o donaciji, ki ga prispeva Zavarovalnica Maribor. Posnetek Franc Jurač Zanimivo predavanje o ohranjanju starih vrst sadnega drevja, kako ga obrezovat, zaščititi in vzgajati, je bilo v prostorih Knjižnice Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu. Vabilu Turističnega društva in Kmetijske zadruge Slovenj Gradec sta se odzvala strokovnjaka Marija Vaukan in Konrad Dihpol. Posnetek Stanko Hovnik Črna na Koroškem je od marca 2000 bogatejša za sodobne lekarniške prostore, ki so jih svečano odprli v zgradbi zdravstvene postaje. Na stavbi, v kateri je sicer še zobna ambulanta je odslej napis: lekarna in zdravstvena postaja. Posnetek Zlatka Strgar V BOJ ZA KOTLJE IN PODVELKO Je Koroška poligon za politike in stranke? Piše: Vojo Močnik Dobri dve leti bo od tega, kar so župani koroških občin podpisali pismo o nameri o združitvi v Koroško pokrajino in ustanovili Svet koroških občin kot skupni usklajevalni organ županov na našem območju. Skoraj hkrati so vsi trije poslanci s Koroške v Državnem zboru vložili predlog zakona o ustanovitvi Koroške pokrajine, ki je v teh dneh doživel krst z uspešno končano prvo obravnavo v parlamentu. V teh dneh pa je prišel v javnost tudi predlog razdelitve Slovenije na 88 volilnih okrajev, ki Koroški ponovno ne priznava celovitosti (del Občine Podvelka umešča v ruški volilni okraj), znotraj nje pa ne upošteva zgodovinsko, geografsko in ekonomsko zaokroženih enot (Mežiško dolino osiromaši za Kotlje z okolico in jih priključuje k volilnemu okraju Slovenj Gradec). Razumljivo, da je tak predlog povzročil pravi revolt v koroški politični javnosti, predvsem v okoljih, kijih neposredno prizadeva. Vrstile so se izredne seje svetov krajevnih skupnosti in občinskih svetov, oglasili so koroški župani, pa naša poslanca v državnem zboru..., enotnost stališč je bila popolna, kot bi le redko lahko našli primer v najnovejši koroški zgodovini. Zanimivo, da v prestolnici in v državni politiki revolt Korošcev sploh ni bil presenečenje, kar pomeni, da se problema še kako dobro zavedajo, le da ga v nekakšnem “višjem interesu” za zdaj še niso pripravljeni odpraviti. Kot da bi na našem primeru preskušali moč reakcije javnosti, kot daje Koroška spet poligon za politike in stranke. Kje je jedro problema? Komisija, ki ji bila zadana naloga, da za potrebe večinskega volilnega sistema razdeli Slovenijo na 88 volilnih okrajev, je dosledno upoštevala predvsem kriterij relativne enakosti števila volivcev v posameznem okraju in je reševanje drugih dilem, med katerimi med drugim posebej izstopata problema Mežiške doline in občine Podvelka, vrgla žogico državnemu zboru oziroma politiki. Prevladuje interes, da se Zakon o volilnih okrajih sprejme čim hitreje in za vsako ceno, pa čeprav volivcev še nihče ni vprašal za mnenje. Korošce na primer, ali so pripravljeni sprejeti ponujeni model in voliti po njem ali, povedano drugače, oblikovali bi volilne okraje na Koroškem na način, ki ni v interesu Korošcev. “...V Sloveniji bi težko našli bolj zaokroženo volilno območje, kot je Mežiška dolina s štirimi občinami, nastalimi iz prejšnje skupne občine Ravne na Koroškem. Skupni interesi in problemov tega mejnega dela Koroške, kije po prvi vojni pripadel Sloveniji, so evidentni in težko deljivi ... Predlog, da se del občine Ravne na Koroškem, Prežihove Kotlje, priključi volilnemu okrožju Slovenj Gradec, predstavlja pravo degradacijo ter poniževanje občanov Občine Ravne na Koroškem in Mežiške doline.” To je del protestnega pisma, ki so ga Ravenčani in Hotuljci poslali na številne naslove in za katerim z nedeljivim soglasjem stojijo vsi prebivalci Mežiške doline. Podobne proteste in pozive so v belo Ljubljano poslali iz Podvelke. Uspešnost teh protestov je v sedanji zapleteni politični situaciji v državi Sloveniji težko napovedati. Kaže, da ima lahko največjo težo sklicevanje na tisti del (21. člen) predloga zakona o volitvah poslank in poslancev, ki določa: “Pri oblikovanju volilnih okrajev je treba upoštevati njihovo geografsko zaokroženost ter njihove skupne kulturne in druge značilnosti. Volilni okraji morajo v čim večji meri slediti mejam lokalnih skupnosti, pri njihovem oblikovanju pa je potrebno upoštevati tudi meje upravnih enot in tradicionalne členitve območij Republike Slovenije ter prometne povezave. V isti volilni okraj ni dopustno vključevati po svoji socialni strukturi bistveno različna območja.” Če bojo volilni okraji (tudi v spornem delu) enkrat sprejeti, bo že prepozno; pomagal ne bo več noben bojkot volitev ne druge oblike državljanske nepokorščine. Boj za Kotlje in Podvelko je zato treba dobiti prej. Opozorila politiki so bila jasna, zdaj je na vrsti spretno lobiranje in pridobitev tihe večine v državnem zboru ob glasovanju o amandmajih in o zakonu o volilnih okrajih. Bo koroška politika to znala in zmogla? Mora. fotokronika Del ceste med Ravnami in Kotljami je že dalj časa kazal očitne znake nagiba v strugo potoka Kotuljščica. Republiška uprava za ceste pa nič. Zdaj je situacija postala kritična, prometni znaki več ne pomagajo, enosmernost ceste pa ne more trajati v nedogled. Voda je namreč sposobna odtrgati še preostali del magistralne ceste. Da dom starosnikov v Črnečah ni hiša na nekem pozabljenem stranskem tiru, temveč ustanova, vredna vsega spoštovanja, nam dokazujejo tudi kar številna gostovanja raznih skupin, ki popestrijo dneve najstarejšim občanom Koroške. Tako so jih za osmi marec obiskale pevke Invalidskega pevskega zbora IGM iz Dravograda. Pridružili so se otroci iz domačega vrtca, pod vodstvom Anice Filip in harmonikarji diatoničnih harmonik iz Dravograda. Skupaj z njihovim humoristom Tonijem so naredili še en lep večer. Posnetek Kristl Vaiti Praznikom v pozdrav je v prostorih dravograjske osnovne šole za vse mame, dekle- ta, babice in žene prepevala Brina Pušelc iz Trbonj s svojimi prijatelji. Koncert v počastitev dneva žena in materinskega dneva sta pripravili Zveza kulturnih društev Dravograd in SKLD 10 Dravograd. Posnetek Jasmina Detela V Osnovni šoli na Muti se lotevajo vrste privlačnih in vsebinsko zanimivih projektov, ki pa končno vsi težijo k odpiranju poti in sodelovanja, komuniciranja, bi zapisali moderno, med šolo, starši in v največji meri seveda učenci in učitelji. Tokrat so imeli odprta vrata za druge razrede. Drugače je, če starši sodoživljajo učenje svojih otrok, tudi učiteljev, ki so na ta način vendarle postavljeni pred ogledalo staršev. Posnetek Kristl Vaiti SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ 2000 V mesecu februarju je ponovno zagledal luč sveta Slovenski knjižni kviz. Letošnji je že tretjič po vrsti in ima naslov PREŽIHOV VORANC IN KOROŠKA. Z njim bomo kar najbolj množično obeležili 50-letnico smrti pisatelja Prežihovega Voranca, obenem pa spomnili še na druge letošnje obletnice: 20-letnico smrti pisatelja Leopolda Suhodolčana ter 20-letnico smrti leterarnega zgodovinarja, publicista in bibliotekarja dr. Franca Sušnika. Hkrati se je pred 40 leti na OŠ Franja Goloba na Prevaljah na pobudo profesorja slovenščine Stanka Kotnika in ravnatelja Leopolda Suhodolčana rodila bralna značka, ki se je kasneje razširila po vsej Sloveniji. Prve bralne značke, ki so jih na tej šoli podelili mladim bralcem, so bile poimenovane po rojaku Prežihu. Kviz ima obliko vprašalnika, ki je razdeljen na dva dela. Prvi del je namenjen učencem razredne stopnje (od 1. do 4. razreda), drugi del pa učencem predmetne stopnje (od 5. do 8. razreda). Starostim učencev je primerna tudi vsebina vprašanj oz. težavnostna stopnja posameznih vprašanj. Rešitvi celotnega kviza sta dve samostojni gesli, ki sta povezani s Koroško in Prežihom. Pravilna rešitev kviza je lahko samo prvo geslo, samo drugo geslo ali pa obe gesli skupaj. Kviz lahko otroci rešujejo individualno, skupaj z vrstniki, v družinskem krogu, v razredu, v knjižnici... Rešitve kviza morajo oddati ali poslati v knjižnico, kjer so vprašalnik dobili. Reševanje poteka od februarja do septembra v vseh slovenskih splošnoizobraževalnih in šolskih knjižnicah. Na Koroškem ga s sodelovanjem vseh šolskih knjižničarjev vodijo štiri splošnoizo- braževalne knjižnice: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Knjižnica Franca Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Knjižnica Radlje ob Dravi in Knjižnica Dravograd. Zaključek knjižnega kviza bo 17. septembra, na dan zlatih knjig. Takrat bodo v vseh knjižnicah pripravili zaključne prireditve in žrebanje nagrad. Glavni nagrajenci iz vsake splošnoizobraževalne knjižnice se bodo udeležili zaključne prireditve, ki bo v tednu otroka v Ljubljani. Tekmovalci bodo sodelovali tudi na snemanju TV oddaje na TV Slovenija. Knjižni kviz Prežihov Voranc in Koroška je sestavila skupina knjižničarjev, med katerimi so tudi ravenski knjižničarji, ugankarski del je pripravil enigmatih Jože Petelin, ilustracije pa akademski slikar Fojž A. Zorman. Darja Molnar naš pogovor Miran Kos: PLAVALCI ŠE ZNAMO(JO) PLAVATI Miran Kos, odvetnik, nekdaj sam odličen plavalec, državni reprezentant, rekorder, udeleženec številnih mednarodnih tekmovanj... je pred časom prevzel vodenje Plavalnega kluba Fužinar. Niso redki, ki upajo, da bo klub pod njegovim vodstvom premagal stagnacijo in šel po poti nekdanje slave, ki jo je kot tekmovalec krojil tudi Miran, v tem smislu je bilo postavljeno tudi naše prvo vprašanje za gospoda Kosa: Kje so leta, ko je imel Plavalni klub Fužinar v svojih vrstah po pet ali več državnih članskih (takrat še jugoslovanskih) prvakov, balkanske prvake, udeležence svetovnih in evropskih prvenstev? Res, kje so leta, ko je bila kar četrtina državne reprezentance sestavljena iz članov RK Fužinar? Da, daleč so tisti časi - in niso daleč. Prav toliko so daleč, kot je daleč spomin na nekdaj najboljšo “fabriko" v Jugoslaviji ali, če hočete, kot je daleč spomin na socializem ali kar smo pač kot državni sistem v rajnki domovini imeli. Kako lepo je bilo v tistih časih na fužinarskih Ravnah biti športnik! Pogoji dela so bili vedno financirani na optimalen način in kdor je le imel dovolj dobre volje, je imel vse možnosti za uspehe v športu. Kar preveč lepo, da bi lahko večno trajalo... Ja, potem so prišla leta preobratov in sprememb, stečajev in kar naenkrat ni bilo več toliko državnih prvakov (pa čeprav “samo" slovenskih) in ne reprezentantov, kar naenkrat ni bilo več mednarodnih tekmovanj v prejšnjem obsegu, ne priprav, in samo sendvič in sok po tekmi. V firme so prišli menedžerji, ki so se morali boriti za obstanek in so zato pričeli paziti na stroške. Vsi smo seveda to razumeli. Kot pri vseh športnih panogah, se je to poznalo tudi pri plavanju. Kakšne so bile posledice in kako se je klub navajal na nove pogoje dela? Posledično se je zmanjševalo število klubskih članov, v športu so ostajali redki navdušenci in starši, ki so morali financirati svoje otroke, če so sploh hoteli, daje lahko kdo treniral ali se peljal na tekmovanje. Šport je postal privilegij bogatejših. Čeprav velja plavanje za “poceni" šport, so omenjeni vplivi zajadrali tudi med plavalce. Ni treba posebej pojasnjevati, da to ni pravično in da bi morali mladini nuditi enakopravnejše možnosti za napredovanje in uspehe tudi na športnem področju. Če vas človek takole posluša, bi mislil, da so pred ravenskim športom še črni dnevi? Na srečo se zadnje čase stvari le spreminjajo. Vsaj pri plavalcih se stanje zadnja leta izboljšuje in ugotovimo lahko, da se je tudi interes mladine za plavanje pričel vzpenjati. Predpostavke za vztrajanje otrok pri športu so se danes menjale (štipendiranje, športni razredi, prehrana,...) in to moramo vsi, ki delamo v športu, upoštevati. Ali gre torej zgolj za “zunanje vplive” na razvoj plavalnega športa na Ravnah? Za ponovni vzpon plavanja v kvantitativnem in kvalitativnem smislu je več pogojev, ne samo materialni. Poleg denarja je potrebno angažirati tudi dovolj usposobljene strokovnjake za vadbo mladih in dovolj "bikaste” sodelavce, ki upravljajo s klubom. Potrebni so entuzijasti, ki so pripravljeni organizirano in vztrajno delati. Vse to je potrebno povezati, vztrajati in uspeh ne more izostati. In, kot izgleda, vam je to v plavalnem klubu uspelo. Ali s tem dokazujete, da je denar sicer zelo pomemben, vendar ne izključni pogoj za razvoj športa? Vsi, ki delamo v športu ali smo soodgovorni za razvoj športa, in tudi tisti, ki imajo vzvode, da to omogočijo, bi se morali zavedati, da noben tolar, ki je financiran v šport, ni vstran vržen denar. Poleg tega, da omogoča druženje, strokovni nadzor nad otroci, njihov mentalni in fizični razvoj, jih šport tudi vzgaja in usposablja za kruto živ- ljenje sveta odraslih, ki se mu približujejo. Vliva jim delovne navade, uči jih borbenosti in vztrajnosti, navaja jih na nesramne metode nasprotnikov, utrjuje jih v prepričanju, daje za uspeh potrebno garati, garati in garati. Poleg tega jim “krade” prosti čas, ki ga otroci znajo potencialno tudi zlorabiti ali, če hočete, porabiti v gostilnah, na ulici ali v slabi družbi. Investiranje v šport gotovo ni vstran vržen denar. Ali je to spoznanje po vaši presoji dovolj prisotno med našimi menedžerji? Res, da so kruti časi tega kapitalizma, vendar je potrebno za šport veliko manj denarja, kot si predstavljamo glede na dosežen učinek. Zakaj flancas, se bo marsikdo vprašal. Saj pa že tako ali tako ogromno denarja zdajamo za šport. Vse to je res. Marsikdo veliko da za šport, skupno pa še vedno premalo. Moj poziv velja predvsem tistim, ki bi še lahko izkoristili kakšno skrito rezervo, pa če tudi sami niso bili športniki in deležni na primer sadov entuzijastov, kot so bili Klančnik, Žunec, Kad, Fale, Pšeničnik in so danes Ločičnik, Tasič, Fale, Senica, Prikržnik in drugi in če tudi v športnih vrstah ni njihovih ali otrok bližnjih sorodnikov. Hočete reči, da se pa nekateri premalo zavedajo pomena in nujnosti vlaganja sredstev v šport? Ob svojem delu imam vedno pred očmi zavezo, daje potrebno mladini ponuditi vse, ampak resnično vse pogoje za njihov čimbolj vsestranski razvoj, tudi športni, in to ne glede na njihov socialni status. Malo je tistih, ki so pri "koritu”, kot pravimo, in imajo vzvode, da kaj dajo. Še manj je tistih, ki imajo interes, ali športni ali družinski ali poslovni. Razmislimo malo vsi skupaj in si potrkajmo na vest, direktorji, menedžerji, politiki in drugi! Nočem biti pridigarski, ampak kljub temu sem prepričan, da marsikateri izgovor v smeri, da ni dovolj denarja in možnosti za npr. sponzoriranje, ni utemeljen in je izključno posledica neintere-sa posameznika. Ali letijo ti očitki na direktorje, župane in druge, ki dajejo prednost vlaganjem sredstev v ostale dejavnosti? naš pogovor Mladi na dobri poti... Ne, ne, nikakor nočem metati vseh v en koš. Ne nazadnje jih v nobeno sponzoriranje ne more nihče prisiliti. Sprašujem se le, če je to pravično. V marsikaterem primeru verjetno ni! Naloga vseh nas je, da pridobimo čimveč ta pravih oz. “naših” ljudi v športnem pomenu besede. Morda je naša naloga tudi optimizirati organizacijo športa v dolini, z namenom, da ne bi bil prikrajšan noben šport oz. panoga. Sredstva se vlagajo v športne panoge glede na uspehe klubov ali posameznikov ali pa glede na sposobnost ljudi, ki vodijo klube. Kaj od tega velja trenutno za plavalni klub Fužinar? Ker sem po srcu športnik in ker trenutno skrbim (poleg seveda množice drugih) za plavalni šport na Ravnah, je prav, da v praksi rezultiram posledico dejstva, da smo pri plavalnem klubu imeli zadnje čase malo več “sreče" pri iskanju ljudi, ki so prisluhnili našim idejam in nam pomagali pri iskanju denarja, vodenju in organizaciji kluba in strokovnem delu z mladimi. S tem ne mislim, da smo idealno organizirani in da imamo dovolj sredstev za vse naše želje, s tem tudi ne kritiziram drugih športnih panog oz. jim ne vsiljujem našega načina dela. S tem tudi ne mislim, da seje v bližnji preteklosti slabo delalo. Nasprotno, če ne bi moji predhodniki zgradili dobrih temeljev, doseženi rezultati ne bi bili možni. In kakšni so torej doseženi rezultati? V klubu smo lani in letos število klubskih članov - plavalcev s 60 povečali na 90, seveda z mladimi letnikov 1990 in 1991. Iz organiziranih tečajev in nadaljevalnih tečajev otrok iz prvih ali drugih razredov osnovne šole bomo redno izpopolnjevali in dopolnjevali naše vrste, tako da bomo v nekaj letih imeli vse kategorije plavalcev izpopolnjene in da se bomo v nekaj letih borili za slovenski ekipni vrh. Kaj pa konkretni rezultati, s tekmovanj v pretekli sezoni? Letos smo dosegli 6. mesto v državi, kar je po lanskem 9. mestu relativno dober napredek. Na državnih prvenstvih smo v letošnji zimski sezoni osvojili 9 zlatih, 13 srebrnih in 7 bronastih odličij. Prav tako smo ime kluba in Raven ponesli širom po Evropi kot udeleženci mladinskega evropskega prvenstva in številnih plavalnih mitingov. Poleg množičnosti, ki bo nujno rezultirala tudi uspehe, je naš letošnji načrt doseči norme za mladinsko in člansko evropsko prvenstvo, v prihodnjih štirih letih pa tudi norme za svetovno prvenstvo in olimpiado. Pa imate za uresničitev tako smelih načrtov zdaj na Ravnah resnično optimalne pogoje? Ne vseh. Sanjamo o velikem, to je 50 metrskem bazenu, ki bi sam po sebi zagotovil večje število plavalcev, modernemu svetu prilagojen trening in širši razvoj plavanja v regiji oz. dolini nasploh. Ob tem samo v razmislek svetnikom ravenske občine, ki se odločajo o ponovni “sanaciji” zimskega bazena: ali ne bi bilo bolje začeti razmišljati o izgradnji velikega bazena oz. se nanjo vsaj pripravljati? Zakaj ne bi poskusili oponašati Gregorja Klančnika? Pa ne zaradi oponašanja ampak zaradi vrste koristi, ki bi jih takšen objekt prinesel širši okolici. Kaj bi ob tej priložnosti še sporočili bralcem Prepiha in koroški javnosti? Morda to, da plavalci še znamo plavati in v zahvalo vsem, ki nam stojite ob strani in nas podpirate, obljubljamo, da delamo na tem, da bomo znali še bolje. Letošnji rezultati PK Fužinar ZIMSKA DRŽAVNA PRVENSTVA 9 ZLATIH ODLIČIJ DAMIR DUGONJIČ (MED ML. DEČKI): 50 PRSNO, 100 PRSNO, 200 PRSNO, 100 MEŠANO , 200 PROSTO TANJA KUMPREJ (MED MLADINKAMI): 50 DELFIN, 100 DELFIN, 200 DELFIN ALEŠ LOGAR: 100 PRSNO 13 SREBRNIH ODLIČIJ LIDIJA BREZNIKAR (ABSOLUTNO): 200 PRSNO,400 MEŠANO, 200 MEŠANO ROK OTO (MED DEČKI): 50 HRBTNO, 200 HRBTNO, 100 MEŠANO DAMIR DUGONJIČ (MED ML.DEČKI): 50 PROSTO, 100 DELFIN, 50 DELFIN TANJA KUMPREJ (MED MLADINKAMI): 200 MEŠANO ALEŠ LOGAR (MED DEČKI): 50 PRSNO ŠTAFETA 4 X 100 m MEŠANO (MED ML.DEČKI - SOVIČ, DUGONJIČ, JEŽ, FILIPANČIČ) 7 BRONASTIH ODLIČIJ LIDIJA BREZNIKAR (ABSOLUTNO): 100 MEŠANO TANJA KUMPREJ (MED MLADINKAMI): 100 PRSNO TANJA GOLOGRANC (MED MLADINKAMI): 50 DELFIN ROBI MARIN (MED KADETI): 200 HRBTNO ROK OTO (MED DEČKI): 100 HRBTNO ŠTAFETA 4 X 100 m MEŠANO (MED DEČKI - OTO, LOGAR, MARTINČIČ, GREGOR) ŠTAFETA 4 X 100 m PROSTO(MED ML. DEČKI - JEŽ, SOVIČ, FILIPANČIČ, DUGONJIČ) Miran Kos v svojih najboljših tekmovalnih letih -vik moda Natečaj mladih oblikovalcev ...Nekoč in potem. • • Piše: Stanka Blatnik “Fashion Competition”, ki gaje priredilo predstavništvo lizike Chupa Chups v Ljubljani, je s svojim artiklom oskrbelo dogajanje celega večera in noči, tako da se nam od lizik chupsa še danes. Na dan žena se je v prostorih alternativnega underground kluba K4 predstavilo dvanajst mladih modnih ustvarjalcev iz Slovenije in Evrope, med njimi že uveljavljena imena, kot Zoran Garevski, Mateja Benedetti, Deborah Mezgec, Nataša Peršuh in Stanka Blatnik. Tema tekmovanja je ideja o vrnitvi v preteklost na eni strani ter širitev v vesolje na drugi, ko človeštvu čez okroglih tisoč let zmanjka prostora na domačem planetu in gre malo pogledat naokrog. S čim se sreča tam in kako vzpostavi kontakt, pa je ostalo v rokah in glavah oblikovalcev vse do eksperimentalne in kostumografsko obarvane modne revije. Drznim in šokantnim oblačilom seje pridružil tudi šokantni make up enega najbolj znanih ljubljanskih transvestitov, Emperatrizz. Seveda je bila predstavitev modela in zamišljene podobe bistveno odvisna tudi od manekenov in manekenk, ki pa za to priložnost niso bili izbrani iz kroga profesionalcev, temveč so morali biti čimbolj posebni in ekstremni bodisi po velikosti, kilogramih, barvi kože ali pa starosti, kot npr. najstarejša manekenka pri svojih triinsedemdesetih letih. Posebnost sta bila tudi nastopajoča enojajčna dvojčka Nataše Peršuh kot nekakšno opozorilo na kloniranega človeka v prihodnosti. Predstavnica “Evrope" Jelena Prokovič iz Beograda je razvneto moško žirijo tako navdušila s prozornimi oblačilci iz tila in umetnega perja, da ji je le-ta prisodila najvišje mesto. Kakopak, komisijo je med drugimi "strokovnjaki” zastopal sam Magnifico. Med posedanjem ob žirijski mizici, ki se je kmalu spremenila v šank, je naenkrat zmanjka- ^ lo časa za kakršnokoli preučevanje designerskih detajlov ali ocenjevanje celostne likovne vrednosti nastopajočih kolekcij. Sicer pa ni bilo nikogar, ki bi o tem kaj vedel. Tisto, kar je t.i. “specialno žirijo" pritegnilo, je bilo vidno že na prvi pogled. Čemu bi torej komplicirali? moda Bi zaupali glavo mojstrom hiše vidal Sassoon? Priložnost, ki jo lahko doživiš le enkrat v življenju, je zatrdil organizator nedavnega frizerskega seminarja v Žalcu - biti model mojstrov največje frizerske hiše na svetu. Frizerski mojstri Londona so v okviru štiriurne-ga seminarja predstavili svoje najnovejše, le dva tedna stare smernice. Nekaj pričesk so ustvarili na odru, pred občinstvom, zahtevnejše in bolj drzne pa v kratkem show programu in kombinaciji z izbrano koreografijo. Letošnje frizersko-modne smernice so razdelili v tri skupine. Prva, striktno odrska, je smernica z obveznim grebenom po sredini lasišča, opremljena z make upom in garderobo, ki prisega na združljivost nezdružljivega. Gejša make up s črno obrobo oči in ozkimi rdečimi ustnicami se druži z izpeljanko prepasanega kimona. Ko pa se npr. živo modri svetlikajoči opravi pridružijo živo rožnate pajkice ali pa rumene karo hlače s kovinskimi zadrgami, se videz prelevi v t.i. “Geisha punk look’’. Visoke sandale opremljajo nekakšne, na peti in prstih odprte gamaše. Ko smo se sprijaznili z najhujšim, pa si lahko mirneje ogledamo še preostali smernici londonske mode Vidal Sassoon. “Let it rock” predstavlja prijazno mehko pričesko s kvadratastim podstriženjem in barvanjem spodnjih las v temnejših tonih. Garderoba, ki spremlja celoten izgled je cvetlično romantična, z drznimi čipkastimi rokavicami in živobarvnim, volanastim spodnjim krilom. Opremljajo jo fluorescentne kratke nogavice ter posebni, kvadratasto podaljšani čevlji s peto, ki se v sredini močno stanjša. Velja si jih zapomniti, saj že polnijo trgovine s čevlji po vsej Evropi. Tretja varianta pričeske skupaj z drzno garderobo nosi ime “Bullevar”. To je dolga pričeska iz naravnih las ali umetnih podaljškov, ki jih strokovnjaki lepijo pod naravne lase. Lasje so stopničasto obarvani v štirih do petih tonih. Barve pristriženih pramenov se med seboj mešajo in tvorijo razgibano, nemirno površino. Pričeska dobi nežno erotični naboj v kombinaciji z oprijetimi ali kratkimi, vročimi hlačkami ter cvetličnimi volanastimi bluzami, zvezanimi visoko pod prsmi. Pričeska, ki jo oblikujejo frizerski strokovnjaki v svoji matični hiši v Londonu, stane vključno z barvanjem las tudi do 200 000 tolarjev. Cena je odvisna od stopnje mojstrove izpopolnjenosti. Ampak: vse skupaj ni lari fari. Preparati Vidal Sassoon so resnično vrhunski. Ne dražijo niti najobčutljivejše kože na lasišču, poškodovanim in scepljenim lasem pa vrnejo popolnoma zdrav videz. Vsega tega resnično ne moreš verjeti, če ne vidiš ali poskusiš na lastni glavi. A le enkrat v življenju in le, če imaš srečo. Ali pa denar. anketa KAZNOVALNA POLITIKA BI MORALA BITI OSTREJŠA v letu 1999 so koroški policisti obravnavali sedem kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili in trinajst dejanj omogočanja uživanja mamil. Zoper osumljence so podali kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo. Poleg tega so obravnavali še 52 prekrškov v zvezi za mamili, po Zakonu o proizvodnji in prometu z mamili in so zoper osumljence podali predloge za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške - so zapisali policisti v svojem poročilu. vsi vemo, da so droge tudi pri nas precej razširjene in da po njih radi segajo predvsem mladi. Kaže, da lahko le stroga kaznovalna politika do tistih, ki drogo prodajajo, omeji nadaljnjo rast porabe mamil. Kaj o tem mislijo mladi na Koroškem, smo povprašali naključno izbrane anketirance. JURE BERLOŽNIK, Prevalje: “Glede droge poznam le Drogo Portorož, zanjo pa že petošolec brez težav ugotovi, da ni s Koroške. Mama pravi, daje tudi pivo Union droga (sam se s tem seveda ne strinjam), v osnovni šoli pa so rekli, in tudi minister za zdravstvo nekaj namiguje, da je droga tudi West tight. Strinjam se, da se čisto prava droga, ki čisto zares “zadene”, na Koroškem dobi, vendar mislim, da moraš biti zanjo zelo dovzeten. V mojih štiriindvajsetih letih mi je še nihče ni ponudil.” KARIN POTOČNIK, Slovenj Gradec: "Načeloma se redno prehranjujem, ampak mamil pa ne jem. Ker živimo v državi z dokaj liberalno ustavo, ki dopušča najrazličnejša početja, si najbrž nekateri privoščijo tudi poživila, pomirjevala in še druge sorte stimulatorjev, ti pa jim potem pomagajo prebroditi dan. Velika večina, predvsem žensk srednjih let, svoje travme ublaži z zdravili na recept. Drugi segajo po marsikaterih substancah, ki jih pridelajo kar na bližnjih poljih. S tem ne mislim na koruzo ali buče... Ko nasade najdejo policaji, slišimo o tem tudi po Koroškem radiu.” LUKA KOTNIK, Slovenj Gradec: "Glede na to, da imam kot starešina Roda Severni kurir Slovenj Gradec veliko stikov z slovenjgraško mladino, moram povedati, da “naši” otroci ne iščejo zabave z drogami. Taborniški zakoni so na tem področju zelo jasni in tabornikom izrek “ne hvala” ne dela težav. Kar se ostale mladine tiče, pa mislim, da bodo droge prisotne vse dotlej, dokler bo koroška mladina svoj prosti čas preživljala po lokalih in še kje. Droga se pojavi v določenem prostoru in zaenkrat je Koroška, ki nima niti enega samega prostora za zbiranje mladih in mladinske kulture, idealno okolje.” BOŠTJAN JURČIČ, Ravne na Kor.: “Z drogami se na Koroškem srečujemo na vsakem koraku. Po mojem mnenju je drog preveč in so lahko dosegljive. Ob vikendu vidimo mladeniče in mladenke, ki se "zadevajo" v parkih in po stopniščih. Po zaužitju se počutijo vsemogočne in bi se o tem dalo veliko razpravljati. Ker je med mladimi veliko drog, je tudi veliko nasilništva. Do tistih, ki drogo ponujajo, pa bi morala biti kaznovalna politika najstrožja, če hočemo, da bi vsaj malo zajezili uživanje mamil.” INA SOVIČ. Mislinja: "Nikdar in nikoli nisem pomislila, da bi kdaj koli poskušala uživati drogo. Že v osnovni šoli smo se o tem veliko učili in spoznavali smo, da je droga velik problem, za rešitev katerega država vse premalo naredi in nima dovolj posluha. Tudi jaz sem ena tistih, ki pozdravljam pobudo, da bi morali vse tiste, ki mamila prodajajo, hudo kaznovati, če želimo vsaj malo zatreti preprodajo mamil. Mladi pa se gotovo vse premalo zavedajo posledic uživanja mamil.” ROBERT PROŠT, Gradišče pri Slovenj Gradcu: "Osebno menim, da je problematika uživanja mamil na Koroškem zelo zaskrbljujoča. Jaz še pomislil nisem, da bi kdaj segel po drogi. Sem odločno proti temu, saj se še kako zavedam nevarnosti uživanja mamil. Mislim, da bi tu morala najprej narediti red družba in poskrbeti za to, da bi bilo čimmanj odvisnikov. Veliko pa bi morali narediti že v osnovni šoli, kjer bi se z učenci še več pogovarjali in jih tako seznanili z možnimi posledicami uživanja drog.” F.JURAČ PRODAJALNA U(A> KO-MO^.o.o. Trgovsko storitveno in proizvodno podjetje Na Šancah 2, Ravne na Koroškem Tel.: 0602 22 368 ObŠumcu9,Mežica Tel.: 0602 35472 OPREMA ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS * novi modeli športnih copat za pomladne dni - nekateri modeli tudi v akciji * velika izbira ženskih in moških trenirk * vetrovke po zelo ugodnih cenah VABIMO VAS TUDI V TRGOVINI Z OBUTVIJO NA RAVNAH IN V MEŽICI * moška, ženska in otroška obutev - izbira po vašem okusu * ženske torbice in modni dodatki po ugodnih cenah vsakoM™ številko dodatni sejemski popust Stanujete v hiši, bloku ali v pravljičnem škornju? Vsaki hišni številki ustrezajo okna, vrata ali celo montažne hiše Jelovica. Zato Vas vabimo na sejem Meara v Gornji Radgoni od 11, do 15, aprila, kjer vas čaka pravljični škorenj. JELOVICA Lesna industrija, d.d., Kidričeva 58, 4220 Škofja Loka, Slovenija, tel.: 064 61 30, faks: 064 634 261, http://www.jelovica.si, E-mail: info@jelovica,si Vaša najbližja trgovina: RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5, Efotel Mene, tel./faks 0602 20 175 PRAPROTNIK d o o Šaleška 15, 3320 Velenje, Telefon: 063 898 322 Vaš prodajalec in serviser za avtomobile ŠKODA! Dbi&ite n» na dnevih odprtih vret od 14. do 16. apnla 2000. rac rupinimM 4*«. S**Hkji is Fabia. N avi razred Nova Škmii. | trMiv OS IK41 S2 2D ____dogodki USPEL JE PLES • KOROŠKI PLES; ZA KOROŠCE IN PRIJATELJE KOROŠKE Prišli so tudi župani koroških občin: mag. Janko Arah s soprogo je na vhodu pričakal tudi ravensko županjo Ivano Klančnik s soprogom Pravijo, da smo Korošci posebni ljudje in nas je mogoče označiti z nezamenljivim temperamentom in prav posebnim značajem, ki je blizu mnogim ljudem. Zato smo dobrodošli znanci, prijatelji, sodelavci ali gostje, kjerkoli se pojavimo. Tudi v Ljubljani. Tam še posebej, čeprav je slovenska prestolnica pisana paleta ljudi iz vseh pokrajin dežele na južni strani Alp. Vendar smo Korošci v Ljubljani, kamor nas je najprej prignala želja po študiju, potem pa zadržala lastna življenjska zgodba, v preteklih desetletjih uspeli zasnovati prav poseben lobi, s preprostim nazivom - Korošci. Združeni pod okriljem kluba smo postajali še bolj opaženi in vse močnejši, zato nas je danes najti za vrati najmočnejših in najboljših podjetij, najbolj uglednih institucij in ustanov, v vladi, diplomaciji in drugod. Korošci smo nekaj posebnega, kar potrjujejo tudi vsi, ki vedo kaj povedati o klubih, ki v Ljubljani združujejo Neljubljančane. Po delovanju in aktivnosti je med njimi najbolj aktiven prav ta, ki združuje Korošce. Na zadnjem Koroškem plesu, kije tradicionalna družabna prireditev v začetku marca, smo slišali celo prošnjo, da bi izdali svoj “know how" in prodali licenco Primorcem. Te bi želel po koroškem “muštru” združiti skorajda redni obiskovalec Koroških večerov s plesom, Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Za začetek pa bo z našimi Avanturisti - sekcijo znotraj Kluba Korošcev Ljubljana (KKL), kot je aktualni naziv ljubljanskega kluba Korošcev, odšel na prvi naslednji avanturistični izlet. Ta bo v začetku aprila Korošce popeljal v Vipavsko dolino, h Katji Kavčič, prvi dami slovenske kulinarike, ki seje pred dvema letoma, skupaj s svojo znamenito gostilno Pri Lojzetu, iz Dornberka preselila v dvorec Zemono. Korošci v Ljubljani so se v preteklih letih združevali iz različnih vzrokov. Zaradi potrebe po izmenjavi informacij, zaradi medsebojne pomoči, zaradi skupnega preživljanja prostega časa in skupne zabave. Leta 1988 so postavili temelje današnjega kluba in njegovi člani so se sestajali po različnih gostilnah: pri Slamiču, pri Urški, na Prulah, Pod lipco in drugod. Vse do trenutka, ko so odkrili Restvracijo Turist, kjer se zbiramo še danes vsak prvi četrtek v mesecu. Ko je leta 1995 na mesto predsednika KKL prišel mag. Janko Arah, je klub doživel preporod. Poln delovnega elana in z novimi idejami je Arah osvežil klub in pritegnil člane k delu in doživljanju, tako da se danes lahko pohvalimo s pestro dejavnostjo in odličnimi akcijami. Med slednje sodi tudi tradicionalni Koroški ples, ki seje letos zgodil že sedmič. Koroški ples je večer glasbe, plesa, druženja in ščepca po koroško obarvane kulture. Tudi letos je bilo tako. Po zgodovinski resnici razdeljeno Koroško so tako po kulturni plati zastopala dekleta iz Boroveljskega kvarteta, slovenski del pa je izpopolnil Ivo Ban. In prišli so gostje iz slovenske in avstrijske Koroške, iz Ljubljane, drugih predelov Slovenije in tujine. Celo iz Japonske. Zabave v hotelu Slon Best Western v Ljubljani so se udeležili predstavniki gospodarstva, zdravstva, politike, diplomacije... Prišli so Korošci in prijatelji Koroške. Victory Gala Orcestra, sicer okrepljen zabavni ansambel Victory, pa je odlično poskrbel za zvočno kuliso. Koroški ples 2000 je bil tako dober, da zagotovo ne bo manjkalo obiskovalcev, ko bo na sporedu naslednjič! Renata Picej dogodki puerili _ _________ ___ __ — — — ----- — — - — -- -------- ...in plesali so strastno ...in sramežljivo KOROŠKI PLES 11. MARCA 2000 SO FINANČNO PODPRLI: MOBITEL D.D., UUBUANA GORENJE NOTRANJA OPREMA, D.D., VELENJE SUMMIT MOTORS - FORD D.D., LJUBLJANA PRFTECH D.O.O., BLED SCT D.D., UUBUANA GRAND HOTEL UNION D.D., UUBUANA TSE D.D., LJUBLJANA BANK AUSTRIA CREDITANSALTT D.D., UUBLJANA ...večina pa je bila že odločena, da bo naslednjič - spet zraven! KOPtK Most v prihodnost V prostorih Osnovne šole Franja Goloba Prevalje je ob krajši slovesnosti direktor računalniškega podjetja KOPA d.d., Bernard Osvald, izročil 10 namenskih merilnih inštrumentov, ki so pomemben pripomoček pri predmetu tehnike in tudi fizike. Ob tej priložnosti je poudaril: “Kot eno izmed vodilnih podjetij iz področja informacijskih tehnologij se v KOPI zavedamo pomena razvoja dobro izobraženega kadra in ta prispevek naj bo kot vzpodbuda za bodoči mladi strokovni kader, ki gaje v koroški regiji premalo.” Ravnatelj Ivan Kušnik seje za njihov prispevek lepo zahvalil in dodal, da bo njihova pomoč pripomogla h kvalitetnejšemu pouku in znanju njihovih učencev ter k večjemu navdušenju za tehnične poklice. Tudi takšni prispevki lahko predstavljajo most v prihodnosti Koroških podjetij. PR Za dodatne informacije pokličite: Marjan Praprotnik , KOPA, računalniški inženiring d.d. Kidričeva 14, 2380 Slovenj Gradec Tel: 0602 42 626; fax: 0602 43 758 NEOKUSNA SALA Neokusno prvoaprilsko šalo si je omislil nekdo na cesti, ki pelje iz Šentflorjana v Doliču proti naselju Paka nad Mislinjo. Pri mostu čez potok Polenic je "uprizoril" prometno nesrečo, tako da je cesto polil z rdečo barvo, na cestišče natrosil avtomobilske razbitine in napravil videz hude prometne nesreče. Poleg “razbitin in krvi" je prižgal še dve sveči in postavil vazo s šopkom pušpana. Kaj je pomenila neokusna prvoaprilska šala neznanega avtorja? Se zaveda, daje njegova režija že jutri tudi za njega lahko resničnost? Tudi prvoaprilske imajo svoje meje. Primož vrača udarec Primož Suhodolčan ostaja najbolj bran avtor za otroke in mladino na Slovenskem. Ranta vrača udarec je nadaljevanje Košarkarja in ponovno uspešnica. Otroci v knjižnicah za Suhodolčanove knjige stojijo v vrsti in jim dajejo najboljše ocene, Popeku pa raste “špeh.” vse kaže, da je tisto, kar Suhodolčan mlajši napiše, postane izjemno priljubljeno branje. Primožpredvsem zabava, skozi zabavo pa mularijo tudi uči. Če bi dal še svoj Pop bar na Ravnah v najem in bi si za pisanje vzel več časa, potem bi kmalu lahko prehitel tudi svojega očeta Leopolda. ODMEVNA NAGRADA NA KOROŠKO MIRO PETEK, koroški dopisnik dnevnika Večer in naš sodelavec, je pred dnevi prejel prestižno slovensko novinarsko NAGRADO BRATSTVA RESNICE za izjemne novinarske dosežke v letu 1999. ČESTITAMO in hkrati objavljamo utemeljitev nagrade iz Novinarja, glasila Društva novinarjev Slovenije: Miro Petek, dolgoletni dopisnik dnevnika Večer s Koroške, je nedvomno vodilno koroško časnikarsko ime in najzaslužnejši za Večerov dnevniški primat na tem koncu Slovenije. Do okolja, v katerem živi in o katerem pretežno piše, je kritičen, a hkrati bralca s pristopom, slogom in angažiranostjo prepričuje, da ima te kraje rad. Seveda si s takšnim delom ustvarja tudi nasprotnike, a še več prijateljev, ki mu odpirajo vrata do novih novinarskih dosežkov. Je vsestranski avtor, sposoben vrhunsko pisati najzahtevnejše novinarske zvrsti in se spoprijeti z najzahtevnejšimi temami, tudi nelokalnimi. Tako je v letu 1999 pisal o problemih s krško nuklearko, o slovenskem železarstvu in jezu na Golici ter pripravil vrsto intervjujev s pomembnimi slovenskimi intelektualci. V javnosti je bil med drugim zelo odmeven njegov odlični intervju z Vinkom Ošlakom. Vseslovensko odmeven je bil sobotni Dosje o strahu Korošcev pred jezom Golica, poglobljeno se je ukvarjal z ekološkimi problemi v Mežiški dolini in nadaljeval je zgodbo o denacionalizaciji gozdov, ki so bili nekoč v lasti Thurnov. S svojo profesionalno prodornostjo, odlično obveščenostjo, analitično pronicljivostjo in s svojo novinarsko poštenostjo si je Miro Petek v svojem. pa tudi v širšem okolju ustvaril velik novinarski ugled. Derbi 2000 Na Prevaljah je bil koroški nogometni derbi leta 2000 in Korotan jih je od Dravograjčanov dobro dobil po riti (rezultat 2:1 za Dravograd, in to sredi Prevalj). Simbolično za derbi leta 2000 je tudi bilo, da seje na tribunah zbralo vsaj 2000 ljudi. ŽELELI STE , OBUPAJTE! Zdaj časi pridejo nam resni, ko bi bili vsi levi desni. A se bojim, da pri zadevi, bodo vsi desni neki levi. *** Drnovšek napoveduje manjšinsko vlado. Bomo pač namesto dosedanje vlade za manjšino imeli vlado manjšine. * * * Dražja pošta in plin v jeklenkah. Če se spomnim, kako zgleda nova pošta v Črni, bi rekel, daje dražja pošta v jeklenki. *** Kdor ni rimokatolik, ni pravi Slovenec, kdor kaj reče proti koaliciji Slovenija, ni pravi Slovenec, kdor se rad smeji, ni pravi Slovenec. Le zakaj sem ponosen na svoj narod? Najbrž gre za lažni ponos, saj očitno nisem pravi Slovenec. *** Cerkev je skromna, denar zanjo zbirajo “mali ritarji’’. Drugače je s političnimi strankami, saj denar zanje zbirajo velike riti. * * * Slovenija izgublja konkurenčne prednosti. Menim, da je za Evropejce največja konkurenčna prednost manj razvitih, da niso konkurenčni. *** Odvajam se preklinjanja. Za začetek mi pomaga, da sem nehal poslušati Janšo in brati Jančiča. *** Ravenski policisti so se preselili v nove prostore. Dragi policisti, če ste že poskrbeli za svojo preselitev, pa dajte še za preselitev vaših antipodov. * * * Nasvet pred prazniki. Ko so prazniki pred vrati, je pametno dobro zapreti tako vrata kot denarnico. MASKOTA Nagradna igra: POIŠČITE SE V PREPIHU Med bralci Prepiha je ta naša nagradna igra zelo priljubljena in je ne kaže opustiti. Če se bo gospa na današnji sliki prepoznala in se bo s PREPIHOM v roki oglasila v Pekarni Zorman v Slovenj Gradcu, bo za velikonočne praznike dobila veliko orehovo poti- V okrepčevalnici Minutka pekarne Zorman pa vam skozi vse leto nudijo vsakodnevne malice in jedila po naročilu. Slovenjegraški rokometni ekspert - doktor rokometa Vovk ima dve srci. Lectovo, z napisom dr. rokometa Vovk, Slovenj Gradec, mu je izdelal lectarski mojster Hrabro Perger. Mojster Hrabro pa ni od muh in že načrtuje trženje: srca z napisi dr. rokometa - Vovk bo prodajal pred, med in po rokometnih tekmah pred in v domači šporni dvorani. TRGOVSKI KOMPLEKS Slovenjgradčani bodo kmalu dobili “kupovalni kompleks”. Ob obstoječih trgovinah Name, TPC Katice in ZIPO Centra gradi Mercator svojo veleblagovnico, Spar pa jo načrtuje. Ob takšni konkurenci trgovci mrzlično razmišljajo, kako bodo pritegnili kupce. Nama je ob posodobitvi oddelka z živili podaljšala delovni čas. Trgovci v Katici bodo v poštne nabiralnike nalagali še več reklamnih sporočil. Trgovci ZIPO-ja računajo na čudeže, kot se je zgodil za prodajalce Žile kmalu po z združitvi z višjimi plačami. Mercator bo nedvomno konkuriral s cenami, Spar pa bo najbrž računal na prihranek z bencinom, saj domačinom ne bo treba v bližnje Velenje ali preko meje. Za kompletno ponudbo pa jasnovidci vidijo tudi Mc’ < Donald’s na lokaciji ob načrtovani sežigalnici, kjer bi lasstnik hitre hrane lahko prihranil za gorivo. Slovenj Gradec se torej razvija v trgovski in ne bazenski kompleks. Če bo katera od trgovin “šla po vodi”, pa še vedno ostaja možnost, da na taisti lokaciji nastane pokriti bazen. Natrosil jih je Politiki je eno življenje premalo, politiku je eno preveč. Pri naših cenah telefonskega impulza je vsaka linija vroča. Dobra laž je vedno razblažena s kančkom resnice. Odstop je labodji spev marsikaterega politika. Popolna nevzgojenost je posledica nepopolne vzgoje. avtomanija Piše: Aleksander Praper AVTOMANIJA NISSAN PREPIH _ PREPIH Nissan ni mlado podjetje! Da ima že dolgo tradicijo in kakšna je le ta, lahko preberete v tokratni Avtomaniji. V februarski izdaji nam je Land Rover Freelander pobegnil in se ponovno pojavil v prvih pomladnih dneh. Tokrat je torej le prišel na vrsto, kakor tudi Volkswagen Lupo 3L idi. če vas nobeden od testiranih avtov ne zanima, pa si le poglejte novičke! 1911 leta je bilo ustanocvljeno podjetje Kaišinša, ki se je večkrat preimenovalo in končno leta 1934 postalo Datsun. Kratica DAT je označevala začetnice priimkov ustanoviteljev. Še isto leto je v Nissan podjetje preimenoval novi lastnik Nihon Sangyo, ki pa je za avtomobilski del proizvodnje še naprej ohranil ime Datsun. Ta se je v Nissan preimenoval pred 17 leti. Od takrat nosijo vozila te znamke rdeče-modro-bel znak z napisom Nissan, ki simbolizira sledeče: rdeč krog - sonce in iskrenost, modra predstavlja barvo neba, vse tri pa Nissanove uradne barve. Simbolika znaka naj bi govorila o iskrenosti, ki prinaša uspeh. Prvi avto takratnega podjetja DAT je luč sveta ugledal leta 1914. V tridesetih letih so bili Datsuni licenčni izdelki ameriških in angleških avtomobilov. 1958 leta pa so predstavili model S 211, ki je zadovoljil vse ljubitelje odprtih dvosedežnikov. To pa je bil tudi prvi Datsun, ki je nosil ime Fairlady, ki se uporablja vse do današnjih dni. Že tiste čase so bila japonska vozila zelo bogato opremljena in kvalitetno izdelana. Leta 1967 so v novo Fairlady vgradili 2 litrski motor z zgoraj ležečimi gredmi in 5 stopenjskim menjalnikom. Tako motorizirana je Fairlady zmogla preko 180 km/h, v športni različici celo preko 200 km/h. Za približno 10.000 DEM je bil to zelo dober nakup. Ta vozila so se izkazala tudi na dirkah, kjer jih je med drugimi vozil tudi legendarni Mannu Mikola. Eden najbolj znanih Nissanov je bil gotovo 240 Z, ki ste ga lahko videli v enem izmed starejših filmov Jamesa Bonda. Z energičnim nastopom tovarne je ta model postal najbolje prodajani športni avtomobil tistega časa. Oblikovno je prekosil večino konkurentov, kajti oblikoval gaje legendarni Albrecht Graf Goertz, ki se lahko pohvali tudi z obliko verjetno najlepšega BMW-ja vseh časov , modela 507. Datsuna 240 Z je poganjal 2,4 litrski vrstni šestvaljnik z 151 KM. Pri nas smo za starejše Nissane slišali nekje v osemdesetih letih, ko so proizvajali modele Silvia, Bluebird, Lauriel. Še najbolj poznani pa so Sunnyi in Micre iz tistih let. Še do danes pa se ne moremo primerjati s popularnostjo teh vozil v Avstriji. Prodajne uspehe modela 240 Z je uspešno nadaljeval 300ZX, ki je v izvedbi z dvema turbinskima polnilnikoma zmogel kar 300 KM. Manjši bratec, 200 SX seje leta 1989 lahko pohvalil z zračnim koeficientom 0,30, večvodilsko zadnjo premo in 170 KM močnim 1,8 litrskim turbo motorjem. Nissan se je precej uspešno udeleževal ral-lyev, turnega prvenstva in prvenstva prototipov, a avtomobilizem ni njegova edina panoga. Ukvarjajo se s proizvodnjo tovornjakov, kombijev, zelo uspešnih terencev, kot sta Pajero in Terano, izdelujejo plovila, maziva, letalske motorje in še kaj. Njihovo širitev pa bo še dodatno omogočila povezava z Renaultom, pri čemer bosta obe znamki skrbeli za uspešno prodajo druga druge, kjer pač je katera bolje poznana. TEST FREELANDER Podjetje Balmico nam je na test odstopilo petvratno izpeljanko prodajne uspešnice med terenci - Freelanderja. Oznaka XE je pomenila popolno električno opremo, ABS, dve zračni vreči, el. pomično strešno okno, napravo proti zdrsu koles, lita platišča, metalno barvo, meglenke, predpripravo za radio in 6 zvočnikov, daljinsko centralno zaklepanje, HDC- motorno zavoro za zahtevne spuste in še kaj. Testni avtomobil je poganjal 2 litrski turbodieselski motor z neposrednim vbrizgom in 98 delovnimi konjički, ki obljubljajo končno hitrost 155 km/h in pospešek do 100 km/h v 15 sekundah. Ampak bolj kot ti podatki, zadovolji 210 Nm navora pri 2000 vrtljajih. Zmogljivosti mu pač niso ravno referenca, je pa zato toliko bolj uporaben in prostoren za potnike in njihovo prtljago, čeprav je na žalost 370 litrski prtljažni prostor precej ozek, ga pa lahko povečate še s podiranjem zadnje klopi na celih 1315 litrov. Notranjost je barvno okusno izvedena, pri čemer so slaba stran prekratki sedeži, glasen motor in trda plastika. Zunanjost je preizkušeno oblikovana z izrazito pripadnostjo znamki, kar je seveda dobro za image Freelanderjevih voznikov. Karoserija je zelo pregledna, zato se ni za bati ozkih parkiranj, odpiranje prtljažnega prostora precej težaško in vozne lastnosti na normalnih cestah za terenca odlične. Vedeti je treba, da ima Freelander stalni štirikolesni pogon in elektroniko proti zdrsu, kar ni toliko robustna izvedba kot klasični reduktor, a se zelo dobro obnese. Avto se da peljati z dobrimi gumami celo po ledu, pri čemer vam ves čas pomaga elektronika. Tudi zavore z ABS-om so zanesljive, menjalnik dovolj hiter, pohvale vredne pa so tudi luči. Manj razveseljujoč je velik rajdni krog in nerodno odpiranje pokrova posode za gorivo - le s ključem. Ampak napram celotnem dobrem vtisu so to malenkosti. Na 300 kilometrih voženj, predvsem po gorskih cestah, na primer kar trikrat h gradovom kralja Matjaža, je povprečna poraba na 100 kilometrov znašala 10,5 litra nafte, kar je glede na obremenjenost vozila sprejemljivo. Cena tega popolno opremljenega Freelanderja je znašala 5.180.000 SIT. avtomanija TEST LUPO 3 L TDI Naš naslednji testni avtomobil je trenutno še najmanjši model iz hiše Volkswagen. Ob rojstvu je dobil agresivno ime: volk, oziroma Lupo. Pred kratkim seje pričela prodaja tega avtomobilčka z najsodobnejšim dieselskim motorjem iz družine TDI. 1200 kubični, trivaljni turbodieselski motor zmore 61 živahnih konjičkov z grgrajočim glasom in največji navor spodobnih 140 Nm pri 1800 vrtljajih. Ti podatki omogočajo najvišjo hitrost 165 kilometrov na uro in pospešek do 100 kilometrov na uro v dobrih 14 sekundah. Morda se ne sliši nič posebnega, no pa je! Ne bom zgubljal besed o obliki, ker pravi pomen tega avtomobila ni v njej! Zanimiva je mehanika! Poleg dobrega motorja ima ta Lupo avtomatski menjalnik z možnostjo ročnega pretikanja po sistemu tiptro-nic, kar pomeni zgolj s pomočjo prestavljanja ročice menjalnika naprej in nazaj. V avtomatskem delovanju ima menjalnik možnost vklopa funkcije EKO, in v tem režimu bi naj porabil pod tri litre nafte na 100 kilometrov, kar pa se je v praksi izkazalo za nedosegljivo. Ob resnično nežni vožnji in stalnem opazovanju merilca povprečne porabe, je testni Lupo porabil 3,2 litra goriva, na relaciji Mežica - Slovenj Gradec. Vse to se je izpisalo na displayu, ki beleži povprečno porabo. Ampak tudi, če ni pod tri litre, je dovolj blizu! Lupo TDI je serijsko opremljen z dvema varnostnima blazinama, zelo naprednim motorjem, po višini nastavljivim varnostnim drogom, ABS-om, deljivo zadnjo klopjo, lahkimi platišči, predvsem pa je izdelan iz plemenitih materialov , kot sta aluminij in magnezij, seveda vse v želji po čim nižji teži avtomobila, kar vodi k ugodnejši porabi. Nenavadno je, da se je Lupo 3L TDI odlično izkazal tudi na crash testih, saj je brez primerjave najvarnejši avtomobil tega razreda in varnejši od navadnega Lupa. Res pa ima tudi hibe: težak preveč posreden volan, ki je povrh vsega zaradi prečk iz magnezija še zelo hladen, v notranjosti trdo plastiko, ki gosti kakšnega črička, avtomatski menjalnik, ki precej grobo prestavlja, ter pomanjkanje že uobičajene opreme, kot je centralno zaklepanje in električno pomična okna, ki so mimogrede na testnem avtomobilu za ročni pomik zahtevala nenormalno moč. Ampak nihče ni popoln! Gotovo ima Lupo 3L TDI več pozitivnih kot negativnih lastnosti, med katerimi je daleč najbolj negativna neskromna cena dobrih 25.000 nemških mark. NOVIČKE: Na Ivarčkem jezeru je 25.3. potekala predstavitev Koroškega rallye kluba Žunko, oziroma rallye ekipe Žunko-Žunec, ki sta si za svojo drugo dirkalno sezono v slovenskem rallye prvenstvu priskrbela drug avtomobil - Toyoto Celico GT Four. Njunega Peugeota 106 rallye pa bo to leto v istem prvenstvu vozila že druga koroška ekipa, ki izvira iz istega kluba, v zasedbi Matjaž Zih - Matej Oblak. Vsem skupaj želimo obilo uspeha in športne sreče! Mercedes Benz je precej potiho med novinarje razposlal fotografije novega C razreda in tehnične podatke. Nova zvezda je torej rojena. Pod dinamično obliko z zračnim količnikom 0,26 se skriva napredna tehnika in prednja prema s tremi vodili, ter elektronskih pomagal za varno vožnjo. Novost je tudi v različicah, kajti odpadeta različici sport in espirit, poleg classic in elegance pa je po novem na voljo avantgarde. Prihod novega C razreda v Slovenijo pa je še neznanka, predvidoma konec maja C 220 CDI, 200 kompresor, 240 in C 320, oktobra C 180 in 200 CDI in decembra C 270 CDI. Uspešnemu poslovanju Mercedes Benza pa pomagajo tudi posli, kot so ga sklenili z angleškim rent a car podjetjem Easy rent-a-car, ki je naročilo kar 4000 Mercedesov razreda A. Avto Triglav , slovenski zastopnik za vozila Rat, Alfa Romeo in Lancia je olimpijskim kandidatom omogočil nakup vozil po posebnih prodajnih pogojih. Odzvali so se skoraj vsi, avtomobile pa so doslej kupili: atletinja Britta Bilač Alfo 145, atletinja Tanja Valant Fiat Bravota, judoistka Raša Sraka Alfo 145, plavalka Alenka Kejžar Fiat Bravota, strelka Natalja Prednik Alfo 146, kaja-kaš Sadik Mujkič novega Punta, kolesar Uroš Murn Alfo 156, kakor tudi atleta Gregor Cankar in Šestak Matija. 7. februarja je Porsche začel graditi novo tovarno v Leipzigu, ki bo zgrajena do konca leta 2001. Investicija je vredna več kot 100 miljonov mark. Eden glavnih izdelkov te nove tovarne bo leta 2002 Porschejev špotni SUV, oziroma Sport-Utility Vehicle. Seatov prototip Salsa, ki je bila predstavljena v Ženevi je prvi avtomobil znamke Seat, ki ga je oblikoval bivši Alfin vodja designa Walter da Silva, je pa tudi prvi Seat, ki je bil oblikovan v Seatovem oblikovalskem studiu v Martorellu. Španci bi ga radi izdelovali. Žegnati pa mora mama Volkswagen. Volkswagnove delnice ne kotirajo tako visoko, kot naj glede na prodajne uspehe bi. Razlog je, tako trdijo, da borzni posredniki ne razumejo politike enakih platform in trdijo, da Volkswagnov koncern proizvaja preveč identične avtomobile ne glede na znamko. Ford in Volkswagen sta morala preložiti lansiran-je novega enoprostorca na osnovi Golfa in Focusa. Oba je presenetila Oplova Zafira in jen Easy-flex sistem, ki omogoča lahko zlaganje kar 7 sedežev, medtem, ko sta jih imela VW in tudi Ford predvidena 6. BMW-jev in Bondov Z 8 naj bi bil avto narejen zgolj za potrditev pozitivnega ugleda znamke, kajti stroški izdelave so takšni, da kljub osnovni ceni preko 230.000 DEM zaradi zahtevne tehnike in bogate opreme avtomobil ne bo prinašal dobička. Mnogi se čudijo večim zadnjim odločitvam BMW -ja ampak dobri pač znajo! Revoz poziva vse prebivalce Slovenije, naj sporočijo, kje se nahajajo zapuščeni stari avtomobili. Revoz bo pri odsstranitvi pokril stroške odvoza vseh tako najdenih avtomobilov znamke Renault. Podatke zbirajo na brezplačni številki Renault pomoč; 0801080. prepih PREPIH Vzajemna zdravstvena zavarovalnica ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA BREZSKRBNO POTOVANJE WJ. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica v sodelovanju z OELVIA ASSURANCES VOYAGES Vam nudi zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Bližajo se prazniki , pa tudi počitnice in čas dopustov bodo kmalu tukaj. Pred odhodom v tujino poskrbite za svoje najbolj dragoceno zavarovanje- ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z MEDICINSKO ASISTENCO. Zavarovanje je še posebej ugodno za naslednje CIUNE SKUPINE: DRUŽINE, z najmanj 1 - 7 otrok, v starosti do 21 let. Primer: Družina plača za 3- dnevno potovanje po Evropi 2.154 Sit premije Primer: Družina plača za 8- dnevne počitnice na Hrvaškem primorju 3.560 Sit premije. SKUPINSKA POTOVANJA (npr. sindikalni izleti) Primer: Skupina 11 oseb plača za 3-dnevno potovanje po Evropi 754 Sit premije po osebi. POSLOVNEŽE, ki pogosto za dan, ali dva potujejo v tujino in se s sklenitvijo letne police izognejo vsakokratni skrbi za ureditev vseh formalnosti. Primer: Za 10 in več sklenjenih letnih zavarovanj znaša LETNA premija za področje Evrope 24.289 Sit, za ves svet pa 47.436 Sit. Zavarovanje lahko sklenete na vseh izpostavah VZAJEMNE zdravstvene zavarovalnice (Ravne na Koroškem - tel. 0602-280-200, Izpostava Radlje- tel.0602-73-607, Izpostava Slovenj Gradec tel.0602-501-580-13, Izpostava Velenje- te1.063-869-037, Izpostava Mozirje tel.063-839-0492 in pooblaščenih turističnih agencijah : RELAX- Dravograd, Muta, KORATUR- Ravne, Slovenj Gradec, CARINTIA-Prevalje, KRETA - Slovenj Gradec, KOMPAS CONTINENTAL - Slovenj Gradec, ERIKA-Radlje, SVIT- Mozirje, GORENJE TURIZEM-Velenje. i I Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Poslovna enota Ravne na Koroškem Ob Suhi 11/b, 2390 Ravne na Koroškem, Slovenija telefon: +386 (0)602 280200 fax: +386 (0)602 280-260 PPFPIH gospodarstvo NIEROS PO LETU DNI SAMOSTOJNOSTI: Razvoj podjetja in novih proizvodov certifikat St.132 ISO 9001 Nieros8 NIEROS Metal a FECRO company Tovarna opreme d o o Gmajna 55-810-2380 Slovenj Gradec Telefon ♦♦386(0) 2 88 271 00 Fax ♦♦386 (0) 2 88 44 078 E-Mail info@nieros-metal si Ko se je leta 1991 Fecro znašel v velikih težavah in v steèaju, so v Slovenj Gradcu ustanovili podjetje Nieros Metal. Nieros je odkupil premoženje iz stečajne mase Fecra oktobra 1994, večinski lastnik pa je postalo podjetje Nieros Henirich Niederberger KG. Tovarna je tudi pod nemškim okriljem obdržala svojo avtonomijo, ki se je izražala v tem, da v njej ni bil zaposlen noben tujec, da so poleg proizvodnje za potrebe nemškega koncerna še naprej samostojno tržili svoje izdelke na tržiščih, ki jih Nemci niso pokrivali (ZDA, Avstralija, Japonska, Poljska itd.) ter da so obdržali razvojno službo z desetimi strokovnjaki, ki so ustvarjali za lastne potrebe in trudi za potrebe nemškega koncerna. Uspelo jim je izvažati tudi znanje. Žal je leta 1998 nemški koncern zašel v težave in decembra 1998 je bil objavljen stečaj matičnega podjetja v Nemčiji. Slovenjgraški NIEROS Metal je postal sirota. Naenkrat je nastala ogromna vrzel v plasmanu, saj so 40 % prometa ustvarjali z matičnim podjetjem. Z veliko znanja in hotenja, ki seje nakopičilo v kolektivu, pa jim je uspelo prebroditi tudi to težavo. Takrat je skupina vodilnih delavcev Nieros Metala s partnerjem iz Nizozemske ustanovila novo podjetje, ki je v Nemčiji iz stečajne mase odkupilo Nieros Metal, vključno z blagovno znamko Nieros, ki ima na področju opreme za živilsko industrijo velik ugled. Tako je ta tovarna z več kot dve stoletji dolgo tradicijo (na tej lokaciji se je kovinska industrija začela s tovarno kos) ponovno prešla v slovensko last in že kar prvo leto so nadoknadili izpad prometa v Nemčiji. V tem poslovnem letu so dosegli izreden dosežek, saj so pridobili nove kupce in osvojili nove izdelke. Danes so prisotni v mesnopredelovalni industriji, v mlekarstvu, v farmaciji, v kemiji, usnjarstvu in gradbeništvu oziroma notranji opremi. Lansko poslovno leto je bilo za Nieros Metal težko, a uspešno. Savinka Urbašek, direktorica družbe, je z zadovoljstvom povedala, da so v tem času uspeli nadomestiti 40 odstotkov trga, ki so ga izgubili ob stečaju bivšega lastnika. Pričeli so iskati dodatne izdelke iz nerjavne pločevine. Direktorica Urbaškova pravi, da je v zadnjih letih poraslo zanimanje za najrazličnejše proizvode za zunanjo in notranjo opremo stanovanj in zgradb. Zato v Nierosu že izdelujejo cevne radiatorje iz nerjavnega jekla, ki so bili koncipirani za opremo kopalnic, saj ne rjavijo, čiščenje je zelo enostavno in učinkovito, služijo lahko kot pregradna stena in kot sušilo za perilo, obešalnik za brisače (ki so vedno suhe) in oplemenitijo opremo kopalnic, saj dajo s svojo barvo, sijajem in dizajnom prostoru posebno plemenito noto. V proizvodnji je več modelov in velikosti, prilagodijo pa se lahko vsakemu okusu, saj imamo organiziran poseben oddelek za proizvodnjo izdelkov po želji in okusu kupca. Nieros Metal se vse bolj uveljavlja tudi v kemični in farmacevtski industriji ter v podjetjih, ki izdelujejo opremo za potrebe ekologije. “V zadnjem letu smo okrepili razvoj. Ko smo bili še del nemškega Nierosa, je pri razvoju delalo osem ljudi, zdaj jih imamo dvanajst. V podjetju zaposlujemo okrog 190 ljudi, deset je zaposlenih v naših podjetjih v tujini. Problem v tej industriji, ki se je potenciral predsvem v zadnjem času, je cena nerjavnega jekla, ki silovito narašča. Samo v zadnjem letu dni se je povišala za 30 odstotkov. Podobno velja tudi za nikelj, je na pogovoru z novinarji povedala Savinka Urbašek. Po letu dni samostojnega poslovanja načrtujejo v Nieros Metalu nekaj več denarja za naložbe. Lani so za posodobitev opreme že namenili 50 milijonov SIT, za letošnje leto pa so rezervirali vsaj 60 milijonov. Ob tem naj bi letos tudi presegli število 200 zaposlenih delavcev. Izdelki Nieros Metala so poleg tradicionalnega programa vse bolj tudi sodobno oblikovani pohištveni elementi, pri snovanju katerih sodelujejo razni strokovnjaki, oblikovalci, arhitekti in drugi. "Ta trend se je lani pokazal kot pozitiven in v nadaljnjem razvoju podjetja bo zasedal pomembno mesto,” je dejala direktorica Savinka Urbašek. -vik Vodstvo Nieros Metala se pravi čas zavedalo potrebe, da je treba razviti lastno trženje proizvodov, neodvisno od nekdanje krovne družbe v Nemčiji. To se izkazalo za ključno pri preživetju Nieros Metala potem, ko so odkupili slovenjgraški del iz stečajne mase bivšega podjetja. naši kraji PREPIH OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 12. APRIL - PRAZNIK OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM Vsem občankam in občanom Občine Ravne na Koroškem čestitam ob prvem svečanem praznovanju občinskega praznika in vas vabim, da se v čim večjem številu udeležite prireditev, ki smo jih ob tej priložnosti pripravili v sodelovanju z našimi kulturnimi in športnimi društvi, šolami, vrtci ter četrtnimi, krajevnimi in vaškimi skupnostmi v občini. VABUENI! Županja Občine Ravne na Koroškem Ivana Klančnik NEDEUA - 9. APRIL 2000 SEJEM - ČRNA NEDEUA PONEDELJEK - 10. APRIL 2000 10.00 OTVORITEV RAZSTAVE ROČNIH DEL UPOKOJENK V PROSTORIH DRUŠTVA UPOKOJENCEV NA RAVNAH NA KOROŠKEM 10.00 RAZSTAVA UČENCEV OŠ JURIČEVEGA DREJČKA NA OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA 10.00 POSLIKAVANJE ASFALTNE POVRŠINE PRED VRTCI MARJETKA, KOTUE, PRED NAMO IN DOMOM TELESNE KULTURE 17.00 LITERARNI VEČER DRUŠTVA LITERATOV MEŽIŠKE DOLINE V MESTNI HIŠI NA RAVNAH NA KOROŠKEM TOREK - 11. APRIL 2000 10.00 LIKOVNE DELAVNICE PRED VRTCI KOTUE, SOLZICE IN MARJETKA 16.00 KLUBSKO PRVENSTVO KEGUAŠKEGA KLUBA FUŽINAR IN KEGUAŠKEGA KLUBA ELEKTRARNA DRAVOGRAD -KEGUIŠČE DTK NA RAVNAH SREDA - 12, APRIL 2000 10.00 ŽIV - ŽAV OTROK IZ VRTCA JAVORNIK PRED VRTCEM 10.30 ŠPORTNO REKREATIVNI ŽIV - ŽAV OTROK IZ VRTCEV MARJETKA IN SOLZICE V PARKU 16.30 IZLET V NEZNANO IZPRED VRTCA KOTUE ZA OTROKE, KI OBISKUJEJO VRTEC. VABUENI TUDI OTROCI, KI VRTCA NE OBISKUJEJO. IZLET JE SKUPAJ S STARŠI. 17.00 SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM IN PODELITEV OBČINSKE NAGRADE, PREŽIHOVIH IN KLANČNIKOVIH PRIZNANJ ZA LETO 1999 ČETRTEK - 15. APRIL 2000 10.00 RAJANJE IN GIBALNE IGRE PRED VRTCEMA V KOTUAH IN NA JAVORNIKU 17.00 LIKOVNA ŠOUV Z ERVINOM KRAUEM NA OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA 17.00 HOTUUSKA STELERAJA NASTOPAJO UČENCI OŠ KOROŠKI JEKLARJI KULTURNI DOM RAVNE NA KOROŠKEM PETEK 14. APRIL 2000 10.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA OTROK, KI NE OBISKUJEJO VRTCA "ZAJČKOVA HIŠICA” V VRTCU KOTUE 10.00 IZLET V NEZNANO IN PRAVUIČNA URA ZA OTROKE IZ VRTCA JAVORNIK 10.30 SLIKANJE PRED MESTNO HIŠO S PESMIJO IN PLESOM OTROK IZ VRTCEV MARJETKA IN SOLZICE 17.00 KONCERT HARMONIKARSKEGA ORKESTRA KUD PREŽIHOV VORANC PRED NAMO NA RAVNAH 17.00 ČETRTA PREDSTAVA LUTKOVNEGA ABONMAJA - LUTKOVNO GLEDALIŠČE FRU-FRU IZ UUBUANE, Z IGRICO "MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON” SOBOTA 15. APRIL 2000 8.00 PO KOROŠKIH STEZICAH - POHOD NA VOLINJEK ORGANIZATOR: PD RAVNE NA KOROŠKEM (MLADINSKI ODSEK) ODHOD IZPRED GIMNAZIJE RAVNE 9.00 MNK FUŽINAR (MLAJŠI DEČKI) : NK PECA ČRNA NA KOROŠKEM (MLAJŠI DEČKI) STADION RAVNE NA KOROŠKEM 15.00 SLIKANJE KOROŠKIH LIKOVNIKOV V STARI ULICI IN RAZSTAVA NJIHOVIH IZDELKOV. V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO RAZSTAVA V KULTURNEM DOMU 16.00 MNK FUŽINAR - ČLANI : DRAVINJA STADION RAVNE NA KOROŠKEM naše note 20 LET MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA ŠMARTNO Ob ustanovitvi pred 20. leti so se imenovali Moški pevski zbor Gasilskega društva Šmartno. Vodil jih je Janez Kolarič in pod njegovo taktirko pojejo še danes. Leta 1990 so si spremenili ime - od takrat so Moški pevski zbor Šmartno. Pod vodstvom zborovodje Janeza Kolariča in od leta 1994 s pomočjo prof. Dragice Žvar je zbor zelo napredoval. Osredotočili so se na ljudske pesmi, čeprav pojejo tudi umetne domačih skladateljev. Za kakovostno in prijetno petje so prejeli številne pohvale in priznanja. Med njimi je po besedah enega od pevcev, ki aktivno sodeluje že 17 let, predsednika zbora Vinka Mlinška, najdragocenejša Bernekerjeva plaketa, ki sojo prejeli letos v Slovenj Gradcu za dolgoletno uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture. Ob 20. obletnici delovanja bo Moški pevski zbor Šmartno v letu 2000 odpel več jubilejnih koncertov. Prvi je odzvenel meseca marca v dvorani Osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu. V programu so poleg slavljencev peli tudi Fantje z Graške gore, katere je Drago Plazi spremljal s harmoniko, in Šmiklavška dekleta s spremljavo citer in kitare. Razširjen opis 20 letnega delovanja Moškega pevskega zbora Šmartno je opremljen s fotografijami izšel tudi v jubilejnem biltenu. AJDA PRISLAN zgoščenka in kaseta Ožbalčkih puobov Moški pevski zbor Ožbalt, ki je nastal povsem spontano na pobudo nekaj posameznikov prvega februarja 1998, je že po nepolnih dveh letih delovanja uspel izdati svojo prvo kaseto in zgoščenko pod naslovom "Jaz pojdem pa dole za Dravco”,na kateri je 14 ljudskih in narodnih pesmi. 26. marca so to zgoščenko na zanimiv način premierno predstavili v sklopu pestrega, humoristično obarvanega programa, v katerem so sodelovali ne le pevci, ampak večina članov tamkajšnjega kulturnega društva,kot gostje pa so se predstavile še pevke ženskega pevskega zbora Kulturno - umetniškega društva Brezno - Podvelka. “Načrti z zgoščenko in kaseto so nas na nek način prehiteli, saj po dveh letih redkokomu uspe uresničiti ta cilj,” je ob izidu zgoščenke in kasete povedal predsednik zbora Ivan Verčko. Glede uspešno promocijo, ki je v dvorano v Ožbaltu privabila številne ljubitelje njihovega petja, se za prihodnost zbora ,ki ga zelo uspešno vodi Tadej Kušar iz Lovrenca na Pohorju, ni bati. “Zelo sem vesel, da nam je ta projekt s pomočjo občin Podvelka, Selnica ob Dravi in Radlje ob Dravi, pa zasebnikov Mirana Reša, Srečka Pušnika ter Marice in Janka Tertinek uspelo izpeljati, zato bi se vsem v imenu vseh pevcev rad zahvalil,” je po predstavitvenem programu še povedal Ivan Verčko. “Ožbalčki puobi" ob predstavitvi zgoščenke Tomaž Karat PREPIH nasi kraji Policija na Ravnah ima nove prostore Borut Šuklje, slovenski minister za notranje zadeve, in Ivan Knuplež, komandir Policijske postaje Ravne, sta v Dobji vasi odprla nove prostore policijske postaje Ravne na Koroškem. S svečano otvoritvijo so koroški policisti počastili jubilejno obletnico, saj je minilo 20 let od ustanovitve Policijske uprave Slovenj Gradec. Policisti na Ravnah so doslej delali v neprimernih in utesnjenih prostorih na Prežihovi ulici. Obsegali so 170 kvadratnih metrov, policijska postaja pa seje s Trga svobode tja preselila leta 1969. Aktivnosti za preselitev postaje so potekale vrsto let. V začetku lanskega leta je Ministrstvo za notranje zadeve odkupilo zgradbo in zemljišče v Dobji vasi. Investicija je znašala 67.000.000,00 tolarjev. Obnova objekta, ki so ga marca predali svojemu namenu, je potekala od lanske jeseni. Nova policijska postaja Ravne ima 500 kvadratnih metrov funkcionalne površine, obnova pa je stala 60.000.000,00 tolarjev. Jasmina Detela MLADI SO PLESALI Iz majhnega raste veliko, so Vuzeničani poimenovali prireditev v tamkajšnji osnovni šoli in v vrtcu, ko so v okrilju svojega projektnega tedna pripravljali prvo srečanje otroških folklornih skupin iz širše pokrajine, vse od Črne na Koroškem pa tja doli do Podvelke. Pri tem jim je bil v veliko pomoč tudi Sklad ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Radljah. Prav za slednjo ustanovo bi lahko trdili, da lepo obnavlja in plemeniti tisto po krivici pozabljeno ljubiteljsko kulturo, ki je pred leti uspešno brstela v celotni koroški pokrajini, kamor že zadnje pol stoletja prištevamo tudi gornjo Dravsko dolino. Torej, prvo srečanje je bilo 21. marca v vuzeniški kinodvorani, kjer je zmanjkalo prostora. Saj vendar stara navajenost na kulturno hrano v ljudeh ne usahne v nekaj sušnih letih. Ne smemo pozabiti, da smo imeli v teh krajih pred leti folkloro in plese še posebej razvite, bile so odrasle, mladinske in otroške skupine, imeli smo območna srečanja... V Vuzenico je prišlo dvanajst otroških skupin, za pravo popestritev pa še plesalci iz Šentanela, ki jih vodi Peter Šumnik. Folklorno-plesna dejavnost ima to posebnost, da je zanjo potrebno ogromno časa, kakor tudi ustrezno izobražene, usposobljene umetniške vodje. Iz vrtca Dravograd, iz oddelka Črneče skupino že dobro poznamo, večkrat obišče varovance v črneškem domu starostnikov in jih razvedri. Mi plešemo in pojemo, je njihov moto, vodi pa jih Anica Filip. Močna skupina plesalcev je prišla z Raven na Koroškem. Pod vodstvom Metke Šteharnik so pokazali lep splet “Petelinček je na goro šel". Največ udeležencev je bilo v plesno rajalni skupini Ringa-raja iz vrtca Radlje. Najmlajša ringarajarka je stara šele poltretje leto, ampak svoj ples so kljub temu odlično odplesali. Vodi jih Milka Lunič. Rad pojem in plešem so rekli otroci iz skupine Kralj Matjaž. Lahko uganete, iz Črne na Koroškem so, vodi pa jih Metka Jagodič. Srčna napaka pa je ime mlade harmonikarske skupine iz Vuzenice. Sami mladi ljubitelji diatoničnih harmonik. Koliko rezerve za bodoče in današnje plesalce, pod vodstvom Maksa Vinška so že pravi mojstri domačih viž. Tudi mi plešemo, so poimenovali svoj prispevek k pestrosti revije člani otroške folklorne skupine z Mute. Pod vodstvom Manje Faletič, tudi sama je bila plesalka, bi se znali razviti še v odlično skupino. Sledile so še štiri skupine s tipično, pravo otroško folklorno vsebino, vsak ples ali celo igra pa vendarle vsebuje vse krajevno značilne elemente običajev in plesov. Vuzeničani so pokazali splet plesov “danes pa lahko krompir pečemo”. Vodi jih še vedno Tatjana Šumnik. Otroška folklorna skupina iz Šentanela je pod vodstvom Renate Piko povabila na žetev. Otroška skupina iz Šmartna nam je pokazala splet plesov Mislinjske doline. Mislinjčane vodi Mira Strmšnik. Pastirci iz Šentanža pri Dravogradu so pokazali, ja, kaj drugega kot Dan pastirjev. Z njimi se trudi Zdenka Krajnik. Skupaj se je na vuzeniškem odru zvrstilo nad 200 otrok, 220 udeležencev, so povedali prireditelji, kajti prišteti je treba tudi že omenjeno odraslo skupino Luke Kramolca iz Šentanela. Za prvič več kot zadovoljiva udeležba in kvalitetni nastopi. Lepa prireditev z veliko vloženega truda! k.valtl Vsaka skupina zase je bila neponovljiva. NOVI TISKI: Piše: Helena Merkač NORCI ANDREJA MAKUCA Z Raven na Koroškem in iz Slovenj Gradca, od založb Voranc in Cerdonis, z letnico 2000 prihaja med nas nova knjiga Andreja Makuca, profesorja slavista na slovenjgraškem šolskem centru, živečega na Selovcu. Svoji prvi knjigi iz leta 1995 z naslovom Spominjam se, a že, govoreči o otroštvu, tako pridaja drugo, Norci, prav tako v veliki meri govoreči o otroštvu, in napoveduje tretjo v vrsto - Oči in še kakšno. Izhajajoč iz velikega zanimanja publike za avtorjevo ustvarjalnost, kot seje pokazala na predstavitvah Norcev 14. marca v Dravogradu in 16. marca v Slovenj Gradcu, in izhajajoč iz Norcev samih, se obetajo Koroški ob Makučevih knjigah še veliki dogodki. V slovenjgraški knjižnici so onega večera Norci najlepše spregovorili sami. - takrat namreč, ko je avtor prebral odlomek iz njih. Ampak treba je poudariti: kateri koli del bi izbral, vsi bi, kot izbrani, presenečali tako po motivih kot po sporočilu ter predvsem po jezikovni in slogovni plati. Jezikovne briljance je toliko, da jo je treba dozirati po žličkah - in prebrani odlomek je bil žlička - zato je takoj učinkoval s prevzetostjo in zavestjo, kako mogočna tvarina je jezik, če jo gnete pravi mojster, kar Makuc nedvomno je. In kot je na večeru poudaril, počne to z vsem spoštovanjem, čeprav jezikovno gradivo včasih tudi popolnoma zbanalizira in bi po tem lahko kdo sodil tudi drugače. Toda banalno je vedno v posebni službi nebanalnemu, kot kontrast visokopoetičnemu. Tega slednjega je v romanu več in tudi zato se Makučeve knjige res ne da goltati. Zato posebno opozorilo tistim, ki berejo literaturo predvsem zaradi vsebin! Težka bo pri Makucu, kajti Norci ne prinašajo lepo tekoče zgodbe, ampak - spet poudarjeno na slovenjgraški prireditvi - mozaik dogodkov, doživetij, spoznanj; mozaik, ki ti da popolno sliko šele, ko je v celoti sestavljen. In reči je treba, da se pri Makucu to končno mozaično podobo splača - četudi zelo počasi - lepiti do celote. Ugleda se impozantna mojstrovina, tako zgradbeno kot sporočilno. Lepo so vidne tri osnovne gradbene linije, med katerimi je avtor, kot je poudaril v Slovenj Gradcu, najbolj ponosen na polkrepko, ki s komentiranjem dogajanja in izpostavljanjem večnih resnic odigrava podobno vlogo kot besede zbora v antičnih tragedijah. In seveda je v taki podobi lepo videti tudi posamezna sporočila, vsa izhajajoča iz razkoraka med otroštvom, časa “prvinskosti, nepokvar-jenosti, katerega bistvo je zreti, čuditi se, čutiti...” in odraslostjo, ko "smo toliko zrasli, da ne hitimo več živeti, pač pa smo se prestavili v računovodski sektor”. Novinar Jože Horvat, izpraševalec na slovenjgraškem večeru, je svojo nalogo korektno opravil. Izhajajoč iz Norcev je vprašanja zastavljal tako, da je bilo mogoče spoznati literarno ustvarjalnost Andreja Makuca v najširšem smislu. ŽELJA BOJANA JUSA Pri založbi Lisac&Lisac v Ljubljani je z letnico 2000 izšla knjiga Bojana Jusa Želja. Avtor živi v Slovenj Gradcu. Je diplomiran fizikalni kemik, za seboj pa ima zanimivo poklicno pot, od srednješolskega učitelja do direktorja. Ker pa je ves čas njegovo posebno delovno področje “znanost o delu”, seje “izobraževal pri REFI, sodeloval pri velikem številu projektov, analiziral in raziskoval delovne poteke in aktivno sodeloval pri mnogih organizacijskih in tehnoloških racionalizacijah v svojem in drugih podjetjih... Pogosto predava na REFA seminarjih, kot svetovalec deluje s proizvodnimi in storitvenimi podjetji, predava na Visoki šoli za podjetništvo, objavlja strokovne članke in publikacije, pripravlja študijsko gradivo in sodeluje pri domačih in mednarodnih projektih.” V knjigi Želja je poudarek na enem segmentu znanstvenega raziskovanja dela, in sicer na vrednostni analizi, kot o razmišljanju “o povezanosti funkcij s cilji, ki jih dosegamo z izdelkom, in s stroški, ki jih imamo z izdelkom v njegovi celotni življenjski dobi”. Toda zanimivo je, kako avtor strogo strokoven tekst z vsemi tipičnimi sredstvi strokovno-znanstvenega besedila, s formulami, definicijami, grafi, tabelami (kasneje še prav tako stori s projektno nalogo Prostorska in časovna racionalizacija oddelka za projektiranje), vplete v beleženje dogodkov iz svoje direktorske službe. Knjiga je tako kombinacija vsaj dveh slogovnih postopkov, pripovedovanja in razlaganja, kar je seveda zelo svojevrsten poskus, za katerim lahko zaslutimo naslednji namen: strogo strokovno besedilo približati uporabniku, vendar ne v tem smislu, da bi ga poenostavili in strokovno temo predstavili v razumljivejšem poljudnoznanstvenem jeziku. Ne. Tu stroka ostaja stroka (v samostojnih poglavjih), kot njena protiutež pa so zabeležke soočanja z vsakdanjimi problemi, ki narekujejo iskanje najustreznejših strokovnih rešitev. V ozadju take kombinacije pa lahko zaslutimo še en namen: pokazati, da znanost, konkretno v tem primeru o delu, ni neka višja, abstraktna kategorija, pač pa je še kako povezana z vsakdanjo proizvodnjo. Še več: daje ta znanost zelo zemeljska, dokazuje Jus v svoji knjigi tudi s tem, ko pokaže, da se njene zakonitosti pojavljajo tudi v “banalnostih", kot sta npr. bridž in ribolov. Mogoče jih tam spoštujemo, v firmah pa ne ... V tem smislu je zelo “nestrokoven" tudi naslov knjige Želja, ki v podtonu sugerira, daje tudi v podjetju osrednje gibalo želja in daje njegova uspešnost zelo odvisna od “v resnici želeti”. Za razliko od tega glavnega naslova so naslovi posameznih poglavij v knjigi strokovni, razen zadnjega, magistrala, ki je spet “pesniški”. Sicer pa v knjigi pesniški oziroma literarno obarvani del prevladuje. V njem avtor, skoraj kot v neke vrste dnevniku, beleži svoje vsakodnevno vodstveno delo, srečevanja z ljudmi, ki imajo - zanimivo -konkretna imena in priimke, svoja razmišljanja in svoja občutenja. To beleženje ni suhoparno, pač pa, tudi zaradi mnogih dialogov, razgibano. Zanesljivo pa hoče biti Jusovo delo tudi priročnik, s katerim bi se lahko podjetja reševala iz krize. Najboljša reklama zanj je prav v knjigi povedana zgodba o tem, kako je avtor sam uspešno saniral neko podjetje. ___ šport MISLINJSKA ODBOJKA SE ZNOVA VZPENJA "Pa nam je uspelo, dosegli smo zastavljeni cilj." S temi besedami so si dali duška zadovoljni odbojkarji in odbojkarice Mislinje, skupaj s svojim vodstvom, po končanih zadnjih dveh tekmah 22. kroga tretje slovenske lige - vzhod, ki sta bili 18. marca odigrani v njihovi športni dvorani. Pravzaprav so si odbojkarji Mislinje že kar nekaj krogov pred koncem sezone zagotovili 1. mesto in vstop v 2. slovensko ligo, saj so krepko vodili pred Poljčanami in Mežico. Torej zadnja tekma s Framom ni odločala o ničemer več. Drugače je bilo z mislinjskimi odbojkaricami, ki so do zadnjega sodnikovega žvižga bile boj za 1. mesto z ekipo Comet Zreče. Njim je bila potrebna zmaga v zadnji tekmi doma proti Savinji Celje. Nobeden ni dvomil, da bodo dekleta trenerja Urbana Odra prepričljivo odpravile Celjanke, pa vendar, v zraku je bila napetost, kajti po letu 1995, ko je ekipa razpadla, se je znova pokazala možnost za napredovanje v višji rang tekmovanja. In tudi dekleta so uspela. Po razpadu generacije igralk v letu 1995 se je oktobra leta 1998 na pobudo mladih Mislinjčank na novo ustanovil ženski odbojkarski klub, trener ekipe pa je postal izkušeni odbojkarski “maček" Urban Oder. Ekipo so sestavljale večinoma osnovnošolke in srednješolke iz Mislinjske doline, ki so pridno trenirale in si jasno zastavile cilj - uvrstiti se v 3. državno ligo. Mladim so v pomoč priskočile še nekolikanj starejše, že uveljavljene odbojkarice Andreja Oder, Martina Pečnik in Darja Crnjac. Ker so kvalifikacije zaradi izstopa dveh ekip odpadle, se je ekipa avtomatsko uvrstila v 3. DOL. To je dekleta še dodatno vzpodbudilo in kljub počitnicam so se poleti intenzivno pripravljale za ligaško tekmovanje. Organizirale so turnirje na mivki, se udeleževale turnirjev po Sloveniji, nastopale na kadetske državnem prvenstvu na mivki in igrale na turnirjih na Hrvaškem in v Avstriji. Prvi rezultati so bili vzpodbudni, in jeseni preteklega leta seje pričelo zares. Najprej tekmovanje za pokal Slovenije, kjer so v dveh tekmah gladko odpravile ekipo Radencev, nato drugoligaško vrsto Šoštanja. Veselje je bilo nepopisno, kajti Mislinjčanke so se uvrstile med osem najboljših ekip v Sloveniji, nakar so jim vstop na zaključni turnir četverice preprečile izkušene igralke ŠOU Vitala iz Ljubljane. V gosteh so Mislinjčanke izgubile s 3:0 in doma s 3:1. Pokazalo se je, da ekipa še ni zrela za težke preizkušnje, toda v pokalu je bila vendarle dosežena najboljša uvrstitev v zgodovini kluba. Že prve prvenstvene tekme so navrgle presenečenje, kajti dekleta so po vrsti premagovale vse konkurentke in v jesenskem delu brez izgubljene točke zasedle 1. mesto na lestvici. Tudi v drugem delu je bilo podobno, s to razliko, da so ostale praznih rok edino na tekmi v Zrečah. Toda na koncu ta poraz ni vplival na razplet pri vrhu in dekleta trenerja Odra bodo od jeseni dalje nastopale v 2. ligi. Poleg omenjenih treh odbojkaricah so v preteklem prvenstvu nastopale še: Tina Prauhart, Bojana Zajc, Mateja Kotnik, Urša Malek, Klavdija Jeseničnik, Jasmina Oder, Mateja Krajnc, Anja Budna in Nina Popič. V 2. ligi bodo odslej nastopali tudi fantje, ki so si, kot rečeno 1. mesto v 3. DOL zagotovili veliko lažje kot dekleta. V 18. krogih so nanizali 17 zmag in “poklonili" le en sam poraz ob koncu prvenstva Mežičanom. V prvenstvo so štartali močno okrepljeni z bivšimi igralci Fužinarja Alešem Leganom, Goranom Jelenom in Ožbijem Zmagajem. Poleg omenjene trojice so igrali še domačini: Andrej Oder, Uroš Zupanc, Andrej Vivod, Aljoša Krebel, Damjan Šinko, Peter Merkač in Toni Repas. Ekipo je vodil trener Mirko Plevnik. Cilj obeh mislinjskih vrst je jasen: zagotoviti si obstanek v ligi. Za to bo potrebno še več treninga, odrekanj in tudi dela uprave kluba, na čelu s predsednikom Tonetom Gašperjem in zvestim “operativcem" Srečkom Krajncem. Višji rang tekmovanja bo “zahteval” še dodatna finančna sredstva in potrebno bo veliko napora, da si ob dosedanjih sponzorjih kluba, kot so: Prevent Mislinja d. o. o., Californija Shop, Briljant, VEZODER in nekaj manjših zagotovijo nove vire financiranja. Seveda se za prihodnost odbojke v Mislinji ni bati, kajti za kadetsko ekipo skrbi Maks Kotnik, trenerja ekipe deklic pa sta Aleš Legan in Klavdija Križovnik. Vaditelji mlajših selekcij delajo tudi na štirih osnovnih šolah v Mislinji, Podgorju in Slovenj Gradcu, kjer imajo na voljo kar preko 100 mladih odbojkarskih navdušencev. In, nenazadnje, za bleščeč uspeh mislinjskih odbojkarjev in odbojkaric, so zaslužni tudi zvesti navijači “Lubadarji”, ki so svoje igralce in igralke zvesto vzpodbujali na vseh tekmah. Ivo Mlakar InJI Odziv na članek “SO BILI NAKUPI TUJCEV ZGREŠENA NALOŽBA?” V prejšnji številki Prepiha je priznani športni dopisnik, g. Ivo Mlakar, strnil nekaj svojih misli v kratko analizo zadnjih dveh sezon OK FUŽINAR GOK IGEM. Pri tem pa se mu je zapisalo nekaj “nerodnosti”, ki jih velja popraviti in pa nekaj upravičenih pomislekov, ki bi jih želel komentirati. Po uspešni sezoni 1996/97, ko je OK FUŽINAR osvojil 4. mesto v prvenstvu in se tako prvič uvrstil v enega izmed evropskih pokalov, se je uprava kluba srečala z vprašanjem, kako naprej. Skupaj s sponzorji smo se odločili, da poskusimo priti še stopničko višje. V ta namen smo se pred začetkom sezone okrepili. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj je ekipa s štirimi igralci od drugod (Hafner, Vukovič, Jerončič in Oderlap) pod vodstvom trenerja Franca Goloba osvojila dvojno krono - naslov prvaka in pokalnega zmagovalca. Po koncu sezone 1997/98 so klub zapustili Vukovič, Jerončič in Oderlap, prišli pa so Čuturič, Pušnik in Sulatycki, saj smo se odločili, da bomo poskušali obdržati oba naslova in dostojno nastopati v Pokalu prvakov. V tem času je bil razrešen trener Golob. Menjava trenerja, s katero se takrat sam nisem strinjal, seje izvršila zaradi pritiska nekaterih sponzorjev in članov Upravnega odbora, s soglasjem trenerja Goloba, ki je po zamenjavi zasedel mesto direktorja kluba. Kandidatov za mikaven, a vroč stolček trenerja prvega moštva je bilo kar nekaj, Uprava pa se je odločila za trenerja Leona Bariča. Ko je bilo že skoraj vse dogovorjeno, si je le-ta v zadnjem hipu premislil, zato je bil v igri Mijo Vukovič, vendar je Uprava na koncu upoštevala željo sponzorjev in angažirala Franja Ježa, ki si je samostojno izbral svoje sodelavce v prvi ekipi. Trener Jež je delovno in uspešno startal v sezono, v Pokalu prvakov izločil prvaka Ukrajine, vendar se je Uprava kluba odločila za zamenjavo - ne toliko zaradi nekaj porazov kot zaradi izrecnih zahtev igralcev. Ali je bila to medvedja usluga ravenski odbojki, je težko soditi, ne drži pa, da je moral oditi tudi kondicijski trener Zdravko Kotnik, saj je ostal trener do konca sezone, torej še več kot pol leta. Tako je ekipo v začetku novembra 1998 prevzel Leon Barič, ki je z ekipo nanizal deset zmag (med njimi tudi nad prvakom Nemčije Friedrischafnom, ki je kasneje osvojil 3. mesto v Evropi) in le en poraz v povratni tekmi s Friedrischafnom, ko je na račun športne smole in nizkega ratinga kluba zmanjkal le en set za napredovanje v Ligo prvakov. Ob tem je moštvo ponovilo uspeh iz prejšnje sezone in osvojilo Pokal Slovenije in še v začetku februarja držalo 1. mesto na lestvici. Potem pa je šlo le še navzdol. Res je imela ekipa težave s poškodbami, saj se je Kokot poškodoval že pred prvenstvom na reprezentančnih pripravah, Pušnik in Sulatycki pa med prvenstvom. Čuturič, ki je prvenstvo začel poškodovan (reprezentanca), pa je nenapovedano odšel na služenje vojaškega roka. Menim pa, da je eden glavnih vzrokov za slabe rezultate pomanjkanje denarja, saj igralcem nismo realizirali pogodbenih obveznosti vse od decembra 1998. Vzrok za pomanjkanje sredstev je bil v tem, da sta dva večja sponzorja snedla besedo in nista izpolnila dogovorjenega, ne pa morebitni slabi rezultati, saj je ekipa takrat še bila na samem vrhu. O kakovosti treningov naj sodi stroka, o “selekcioniranju” igralcev pa je treba povedati, da so sponzorji zahtevali zmanjšanje števila igralcev na plačilni listi. Tako se je Uprava na predlog trenerja in direktorja kluba, po kriteriju kvalitete in perspektive, odločila, da se odpove igralcema Leganu in Mlakarju. O učinku moštva glede na finančni vložek pa naj povem, daje bilo igralcem izplačano le 2/3 pogodbenih obveznosti, pa še te smo poravnali šele v letošnji sezoni. Ali je osvojitev Pokala Slovenije vredna teh sredstev, pa bi bilo treba vprašati druge klube in ne nazadnje tudi sponzorje. Pred letošnjo sezono je Upravni odbor kluba moral odstopiti, izvoljen je bil nov odbor in predsednik kluba, ukinjena je bila funkcija direktorja kluba. Sestavila seje zopet nova ekipa in tukaj je treba dati prav g. Mlakarju, saj pripeljani igralci, z izjemo Demiroviča, niso izpolnili pričakovanj. Trener je ostal Leon Barič, s trenerjem Kotnikom pa klub ni našel skupnega jezika zaradi njegovih previsokih finančnih zahtev. Glede podpore trenerju Bariču s strani nekaterih ljudi v klubu naj povem, da sem ga sam v celoti podpiral, prav tako pa tudi večina članov upravnega odbora kluba, z razliko od posameznikov v klubu in nekaterih “strokovnjakov” z ulice. Vendar pa seje ponovila stara zgodba okoli sredstev, številna polena pod noge od zunaj in nesoglasja v Upravi kluba, ki so se vlekla še iz prejšnje sezone in se letos le še stopnjevala, pa so pripeljala do rezultata, ki je nekoliko nižji od pričakovanj. G. Mlakarje pravilno ugotovil, da seje obisk na tekmah zmanjšal, kar gre na račun slabših rezultatov. Ob tej priliki se moram v lastnem imenu in v imenu igralcev ter nekaterih članov Uprave zahvaliti navijaški skupini Gutenštanerji (ki je, mimogrede, vse številnejša) za vztrajanje in podporo, kljub slabšim rezultatom in razprtijam v samem klubu. Gutenštanerji so se poleg igralcev in večine članov uprave iskreno veselili ob uspehih in bili žalostni ob porazih ter se za razliko od določenega dela občinstva niso hodili naslajat ob porazih domače ekipe. Sezona je končana, pred nami je volilna skupščina kluba, novo vodstvo kluba bo moralo obrniti naslednjo stran v klubski zgodovini. Verjamem, da bo novemu vodstvu uspelo dvigniti klub na nivo izpred dveh let in če je verjeti v dobro delo trenerjev mlajših kategorij, to doseči z domačim igralskim kadrom. Konec koncev pa bodo Ravne imele takšno odbojko, kot si jo zaslužijo. Darko Iglar JSTelene. Na. shoc/u ìtrdnkt SO hi-e obletaval Ir z /— (NtČ hudeqd- “• čc to bila. - ■? V€ h konoČiričii pričevanja KO ABOH NA KURE! _ PREPIH Dobrega pol stoletja nazaj je bil v Črni skoraj pri vsaki hiši kak inštrument. Največkrat je to bila harmonika - frajtonarica ali kaka druga - citre, kak tamburaški inštrument in gotovo še kaj. Muzikanti so bili povečini samouki, glasbene šole so bile še daleč... Potreba ljudi po družabnem življenju je bila občutno večja, saj si je v takratne domove počasi šele radio utiral pot, televizija je bila nekje daleč v svetu šele v povojih... Ljudje so negovali družabnost. Ob žrešitvah’, žkrstitjih’, domačih in ljudskih praznikih ni smelo manjkati muzikantov. Ali pa kar tako, za dobro voljo, za lep večer so potegnili mehe! Da o ohcetih ne govorimo! Te so trajale tudi po več dni. O vsem tem nam je pripovedoval IVAN VOLER, p. d. KAVŠAKOV ANKI, iz Črne na Koroškem, ki je imel svoj narodno-zabavni ansambel in z njim kako desetletje razveseljeval mlado in staro tod okoli. “Pri Kavšaku je bilo od nekdaj več inštrumentov. Pri hiši so ostajali iz roda v rod. Ko pa so med vojno prišli raztrgane! po Kavšaka, so odnesli vse s seboj. Takrat je šla z njimi zelo stara harmonika in povsem nove citre, ki jih je za domačo hčerko, pozneje mojo mamo, za kg Špeha in 70 mark izdelal znani črnjanski citrar, Vehovčev Drejc. Odnesli so tudi staro vojaško opravo, ki jo je leta 1848 k hiši prinesel Anton Osojnik. Bil je častnik v neki takratni vojni in si je ob vrnitvi kupil Kavšakov grunt. Do takrat je bila pri hiši njegova vojaška oprava: vojaška (častniška) obleka z "zlatimi" našitki, ščit, sablja, morda še kaj. Vse to takrat odšlo od hiše. Mnogo let pozneje je tudi moj oče imel harmoniko. Ne vem, kako je prišel do nje. Malo je znal igrati nanjo. Pa smo jo otroci jemali v roke in poskušali kaj pametnega dobiti iz nje. Večkrat je bilo že “bolj čudno” za poslušati, tako da nas je oče vse skupaj ven nagnal. Še dobro, da nas je toliko pustil igrati. Najbolj sem bil za harmoniko navdušen jaz. Ko sem bil kakih sedem let star, (od leta 1958 naprej) sem se prav poglobil v to, da bi se čim bolje naučil igrati. Kmalu se meje polotila želja, da bi znal še kaj več, da bi spoznal note. Imel sem srečo, da je v tistem času v Črni učil igranja na harmoniko Geršakov Pepi s Pristave. Tja sem se tudi jaz hodil učit. Res je bil mojster! Igral je celo vrsto inštrumentov, poznal tudi glasbeno teorijo, poleg tega je obvladal nekaj jezikov in tudi slikal je. Igranja na harmoniko nas je učil zelo temeljito. Pričakoval sem, da mi bo nekaj pokazal, jaz bom malo vadil in bom kar znal. Ne, napredovala sva zelo počasi, a temeljito. Pokazal je nekaj malega, tisto si vadil, naslednjič je preveril, koliko si si zapomnil. Potem je šlo naprej. Tri ali štiri leta sem hodil k njemu, dobil osnovo iz teorije, izostril čut za ritem in na koncu kar dobro igral. Doma sem to razvijal naprej; igral sem, domači so peli. Tako mama, bica je bila dobra pevka, pomagali so še bratje in sestra. Radi smo peli. Starejši brat si je v tistem času kupil klarinet. Zdaj sva poskušala zaigrati skupaj. Šlo nama je vedno bolje. Kmalu se nama je pridružil še Silvestrov Rudi (Obretan) z baritonom. Zdaj smo bili trio in smo že igrali na veselicah. Potem se je brat odselil in zamenjal ga je Jelenov Janko. Rudi je igral še trobento, pridružil se nam je še basist Kranjčev Niko in smo bili kvartet. Taka zasedba je bila dolgo jedro našega ansambla. Večkrat se nam je pridružil še kak kitarist. Ko je mlajši brat zrasel, je še on prijel za kitaro. Igrali smo po veselicah, domačih zabavah, ohcetih in smo bili še kar znani. V Črni takrat ni bilo nobenega narodno-zabavnega ansambla, zato smo bili prav iskani in smo igrali tam od 1967 naprej pa kar do približno 1980. leta. Vpeljal se sistem rednih vaj, vsak četrtek. Morale so biti vaje, ne more vsak po svoje igrati, ne gre. Vsak komad je bilo treba izdelati. Vztrajal sem, če je bila Avsenikova skladba, smo jo morali zaigrati čim bolj tako, kot to naredijo oni. Ampak - kake borbe smo imeli! “Jaz tega ne morem!” “Meni ne zapoje tako!" “Meni ne da take 'Štirne’!” so se upirali. Včasih smo prišli tako daleč, da žv tem inštrumentu ni take 'Štirne'...’ Sem rekel: “Če jo drugi najdejo, jo bomo tudi mi!” In sem vzel kar njegov inštrument v roke in se tako dolgo trudil, da sem dobil ven ta pravo žštimo’, pa je šlo naprej. In smo igrali. Vsi so vedeli za nas, nas vabili, tako da smo bili večino sobot “na terenu”: hišne zabave, veselice, ob kresu, 1. maj, maškarade, steleraje... Ni bilo več sobote, ko ne bi igrali. Zaslužek nam ni kaj dosti pomenil. Radi smo igrali. Če smo kaj zaslužili, je bilo dobro, če ne, pač ne. Ohceti smo se najprej malo bali, potem smo pa enkrat zbrali korajžo in šli. Pa se nam ni zdelo nič kaj posebnega. Malo zahtevnejše je, ker je to obred, so še kake navade, ampak je kar uspelo. Tako je šlo tja do leta 1980, ko so se muzikanti začeli ženiti in so drug za drugim odhajali. Lušno je bilo, veliko zanimivega smo doživeli, veliko tudi pozabiš. Nekatere veselice so bile posebej zanimive, ampak veselica je veselica; se pride, se igra in pleše, se jé in pije, se gre domov. Ohceti so nekaj posebnega, vsaka je drugačna, vsaka ne drugem kraju. So bile nekatere, ki ti ostanejo za zmeraj v spominu, ker se je zgodilo kaj posebnega. NI HOTEL ITI RAJAT Na eni ohceti - greh se pove, grešnika pa ne - sta se možili mati in hči. Starejša ženin in nevesta sta že dolgo vrsto let živela skupaj, so pa kar oboji naredili slavje. To ni bilo nič posebnega. Vse je bilo lepo in prav, kot se za ohcet spodobi. Lušno je bilo. Navada je, da se kmalu po polnoči nevesta preobleče in se zaigra skladba posebej za ženina in nevesto. Takrat gresta onadva prva rajat, potem se jima pridružijo še drugi svatje. Starejši ženin se ga je do polnoči že malo nalezel, in ko bi moral iti rajat, seje začel nevesti nekaj zgovarjati. Takrat pa mu je nevesta tako pritisnila, da ga je nekam za mizo odneslo. Kar birma je bila opolnoči. Se je takoj videlo, kdo bo Ge že bil) gospodar pri hiši. MUZIKANTI. ZDAJ PA MUZIKA! Eno silvestrovanje, gavda v Bistri - okoli leta 1969 je moralo biti - je bilo nekaj posebnega. Takrat me je bilo pa malo strah. Ne malo, kar precej. Znano je bilo, da so se Bistrani pa Solčavani radi stepli, bili so pa zmeraj skupaj na gavdi in zmeraj je bil kak ravs. To ni bilo nič novega, na veselici pa sploh. Takrat pa je vendarle bilo drugače. Sedanji gospodar ene izmed kmetij nas je povabil, naj pridemo igrat. Pridemo, igramo, rajajo ... Seveda so bili tam tudi pobi iz Solčave. Tu in tam je že kdo koga malo bolj trdo prijel, pa ni bilo hudega. Ob polnoči se pa eden spomni, da bi bilo treba kak hec ugnat, so pa rekli: “Zdaj pa se gremo 'zuce lovit’!" To je stara ljudske igra, ko se fantje pomerijo, kdo je bolj močen in spreten. Na sredo se postavi klop, nanjo na vsaki strani stopi po eden, v levo roko vzame mali povšter in si ga prisloni na levo stran glave. Z desno roko klofuta nasprotnika z namenom, da ga spravi s klopi. Kdor koga prej zbije, zmaga. Začnejo. Je pa pobom kmalu bil povšter odveč, pa so se pokali brez njega. Seveda je bil eden bolj korajžen, kot drugi - malo so prej že popili - je pa eden le malo preveč usekal, pa so bili skupaj! V trenutku je nastala splošna tepežka, padalo je vse povprek... Muzikanti smo skočili na klop v kotu, se stisnili, da ja ne bomo še mi tepeni, ženske so se prestrašene stisnile k stenam, sredi sobe pa so se tepli vsi križem; Solčavani, Bistrani, nisi vedel, kdo je proti komu, kdo je s kom ... Navsemlepem pa 'priorje’ iz kuhinje gospodinja! Ko 'aboh’ na kure! Takrat je imela svojih 140 kg. In je začela delati red; eden po eden so leteli: eden skozi vrata, drugi v kuhinjo, tretji na lopo, pa v sobo, nekaj jih je gredoč sklofutala... En možakar srednjih let seje še nekaj repenčil, pa gaje zagrabila za vrat, ga zagnala po stopnicah, zaprla za njim vrata... Česa takega še nisem videl! V eni minuti od tiste tepežke ni bilo ničesar več. Pa so bili med njimi veliki, močni dedi, a ona jih je metala ko šibice. Ko je bilo počiščeno, se je še enkrat obrnila po hiši in rekla: “Pobi, zdaj pa spet muziko!" So pa začeli kapljati nazaj, vsi razmršeni, pomuleni, rdeči od klofut in sramote. Po tem smo igrali še celo noč in je bilo veselo, o kaki tepežki pa ne sluha ne duha. V KROGU SO RAJALI Tole je bilo pa spet nekaj posebnega. Nekje blizu Črne je živela družina, v kateri seje tudi brez ohceti vedno kaj dogajalo. To je bila posebna družina; strašno radi in pogosto so se zelo glasno pogovarjali ali drugače povedano kregali so se in tepli... In zdaj se je pripravljala ohcet. Prosili so nas, da bi prišli igrat. Ženin je malo mlajši od mene, a je moj kolega, pa me je prosil: “Daj, pridi, no, saj ne moremo brez muzike.” “Prav! Pa pridem! Kakor dolgo bomo, pač bomo. Brez kakih obveznosti,” sem mu obljubil. Vnaprej se je vedelo, da kakega zaslužka ne bo. Pač gremo. Takrat pa se je pokazal problem s člani ansambla. Nihče ni hotel poleg, ker se tam nikoli ni vedelo, kaj vse se lahko pripeti. Sem pa rekel: “Bom pa sam šel. Jaz sem ženinu obljubil. Kdo gre z mano?” Končno je nastala neka vmesna rešitev, da je šel poleg klarinetist in kitarist. Prej sem jima rekel: “Če se bo kaj pripravljalo, takoj zaigrat!” Je rekel Janko: “Ti misliš, da bomo kar naprej igrali, kar non-stop?” Sem rekel: “Ne vem, pač, kolikor bomo zdržali!” Točno tako je bilo. Čim smo si vzeli malo odmora, so bili že skupaj, je že kdo koga za vrat držal. Ali imajo že v krvi to zmerjanje, pa ljubosumje in ne vem, kaj še vse. Je že našel kak razlog, da je kazalo, da bo ravs. Vse drugo je bilo dobro pripravljeno, dobrote na mizah, vsega dosti, seveda tudi iz tiste luknje - nobenemu ni bilo nič. Prav nič. Sreča v nesreči, smo vsi hitro ugotovili. Kaj pa zdaj!? Nič, gavda mora iti naprej! Našo mizo smo pomaknili točno nad luknjo, zaigrali smo eno dobro polko, pa je šlo. Zdaj se je - za vsak slučaj - plesalo bolj v krogu okoli pokrite luknje, midva pa sva se bolj v kot stisnila (samo dva sva še bila) in gavda je šla naprej - do jutra. Takrat jih je nekaj šlo že domov, ostali so le še domači. Zdaj je na srečo zmanjkalo pijače, ni se je pijače. Mi smo morali igrati; čim smo bili minuto tiho, se je že rahlo začelo ... mi pa polko, valček, polko ... Ponoči enkrat smo rekli, da bomo končali, pa šli domov. “Ne, to pa ne!” so rekli. Dobro, pa ne. Najprej je omagal Janko na klarinetu in poprijel za kitaro, jaz sem še kar vlekel harmoniko. Bolj, ko je šlo proti jutru, bolj smo igrali, zdaj je šlo kar neprekinjeno. Tedaj je počila struna na kitari, nato še ena. Ni je bilo časa zamenjati, morali smo samo igrati, igrati, da se niso stepli. Ko se je Janku utrgala tretja struna, je rekel: “Poglej, pa ja ne morem več igrati. Gremo!" “Ni važno, pa če ena ostane, boš pa po tisti brenkal. Dajmo naprej!” Proti jutru niso več rajali, kar skakali so. Ob kakih pol štirih, štirih zjutraj igramo polko - pa navsemlepem naredi: bušk! in se prav pod našo mizo pogreznejo tla... Dva plesalca sta se znašla v kleti, naša miza se je obrnila, pa je še tisto, kar je bilo na njej, šlo za njo v klet. Zaslužili tako nismo skoraj nič, nekaj kovancev je prej bilo na krožniku, tisti denar, naša jedača in pijača - vse je šlo v klet! Naenkrat je postalo vse tiho, prestrašeno smo gledali v tisto luknjo, čakali, kaj bo z onima dvema... Ona dva pa počasi zlezeta dalo dobiti, ker je bila nedelja. Kmalu še jedače ni bilo več. Ja, zdaj bi pa morala biti kisla župa. Pa je ni bilo. Kaj pa zdaj? “K nam gremo, bom dala dve kuri!” je zadrego rešila dobra soseda. Res so šli, prišli nazaj, prinesli dve zaklani kuri, kmalu je bila kisla juha za zajtrk! No -potem je pa vse obstalo in smo okrog pol sedmih zjutraj šli narazen. Muzikanti se nismo mogli že enkrat do kraj pogovoriti, kako je bilo na tej ohceti. Tisti, ki niso bili zraven, so zdaj vedeli, da so le nekaj zamudili. Res je bilo nepozabno, ker se ti ljudje niso imeli možnosti stepst, celo noč smo jih držali v šahu, da so morali biti dobre volje.” Ivanu Volerju je žal, da zdaj v Črni ni podobnega ansambla, ki bi spodbujal domačo družabnost v kraju. Morda pa še bo, saj mladih harmonikarjev je več in tudi šolani so. Morda pa se bo kdo spomnil. Pri Kavšaku je še vedno doma harmonika, tudi zapojejo radi skupaj. Da navada dol ne pride. Zapisala Marta Repanšek črna kronika Umetni bankovci J»REE1H Smrt voznice... "Dne 09. 03. 2000 smo bili iz bolnišnice Slovenj Gradec obveščeni, daje umrla N.J. iz Ruš. Bila je udeležena v prometni nezgodi, ki se je pripetila 23. 2. 2000 ob 11.19 uri na glavni cesti Dravograd - Maribor, v Kozjem vrhu pri Radljah ob Dravi. Med vožnjo je trčila v tovorno vozilo, ki je pripeljalo iz nasprotne strani. V nezgodi se je hudo telesno poškodovala in bila odpeljana v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je zaradi poškodb umrla.” To citirano policijsko sporočilo za javnost kaže, da bila tokrat koroška črna kronika spet najbolj črna. ...in pešca Še ena voznica je bila vpletena v prometno nezgodo z najbolj tragičnim koncem. Bilo je 19. 3. 2000 ob 21. uri, ko je voznica osebnega avtomobila K.P., iz občine Podvelka, vozila po glavni cesti iz Radelj ob Dravi proti Mariboru. Zunaj naselja Radlje ob Dravi je s sprednjim delom vozila trčila v pešca A.L. iz občine Radlje ob Dravi. Ob trčenju je pešca odbilo na rob glavne ceste. Poškodbe so bile tako hude, da je umrl na kraju nezgode. Pešec med hojo ni uporabljal odsevnega telesa (kresničke), nosil pa je temna oblačila. Po ogledu kraja nezgode so policisti ugotovili, da je pešec nosil kresničko v žepu suknjiča. Policisti ob tem vse udeležence v prometu ponovno opozarjajo na samozaščitne ukrepe. Predvsem naj - zlasti pešci - ponoči in ob mraku ali slabi vidljivosti, poskrbijo, da bodo čim bolj vidni. "Gotovo ni odveč ponoviti naše pobude voznikom in drugim prometnim udeležencem, da o nevarnostih, v tem primeru je šlo za pešca brez odsevnika, oblečenega v temna oblačila, obvestijo policijo na številko 113. Tako se bodo lahko mnoge nevarne situacije razpletle brez tragičnih posledic”, so poudarjajo policisti v svojem pozivu k večji varnosti v cestnem prometu. Nerodnost z ogledalom In da kar nadaljujem s pešci: 27. marca ob 17.15 je voznik osebnega avtomobila R.B. iz občine Mežica vozil po regionalni cesti z Raven na Koroškem proti Mežici. Ko je peljal skozi naselje Prevalje, je kljub zaviranju z zunanjim vzvratnim ogledalom na levi strani avtomobila trčil v peško I.P. iz občine Prevalje, kije prečkala cesto zunaj označenega prehoda za pešce. Peška se je hudo poškodovala in sojo odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Ob roko Še en tak najbolj črn dogodek pa prihaja s področja delovnih nezgod. 7. 3. 2000 okoli 15.50 se je pri delu na kmetiji v Spodnjem Razborju hudo poškodoval J.L. S traktorjem, na katerem je imel nameščeno pogonsko kardansko gred, je prečrpaval gnojevko na bližnji travnik. Med delovanjem - vrtenjem - kardanske gredi je segel v njeno delovno območje. Z oblačilom -vetrovko je zadel ob varovalo pogonske gredi. Oblačilo se je takoj navilo na gred in za seboj potegnilo desno roko tako močno, da jo je odtrgalo v ramenu. Glava brez čelade Delovna nezgoda se je pripetila tudi 22. marca ob 13.30 v podjetju Abrasiv d.o.o. na Muti. Delavec J.G. iz občine Muta je skupaj s sodelavcev opravljal montažo in zaključna dela na rotacijskem sejalniku stroja za proizvodnjo granulatov. Med uravnavanjem in varjenjem kovinske konstrukcije mu je z višine 1.2 metra padla na glavo debelo stenska kovinska palica, dolžine 93 centimetrov in premera 7.5 centimetrov. Ker na glavi ni imel varnostne čelade, je bil telesno poškodovan in so ga prepeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Zapustil varen pločnik Vračam se k prometu in pešcem. Voznik osebnega avtomobila A.N. iz občine Ravne na Koroškem je 28. 3. 2000 ob 13.52 vozil po regionalni cesti skozi naselje Kotlje. Nenadoma je z desne strani s pločnika na cesto stekel osem letni otrok. Kljub zaviranju voznik ni mogel ustaviti in je s sprednjim desnim delom otroka zadel in ga zbil v obcestni jarek. Otroka so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je zaradi hudih poškodb ostal na zdravljenju. Razdalja Verjetno sta bila prekratka varnostna razdalja ali pa morda trenutek nepazljivosti kriva za prometno nezgodo, ki seje 7. marca ob 14.30 pripetila zunaj naselja Mislinjska Dobrava na glavni ceste iz Slovenj Gradca proti Velenju. Voznik osebnega avtomobila C.U. iz občine Dravograd je vozil iz Slovenj Gradca proti Velenju. Zunaj Mislinjske Dobrave je dohitel voznika osebnega avtomobila F.U. iz Turiške vasi, ki je nameraval zaviti v levo in je čakal, da mu nasproti vozeči avtomobili sprostijo vozišče. Kljub močnemu zaviranju je C.U. silovito trčil v zadnji del vozila F.U. V nezgodi sta se hudo poškodovala voznik C.U. in njegova sopotnica M.I., prav tako iz občine Dravograd. Na vozilih je nastalo za okoli 800.000 tolarjev gmotne škode. Čelna trka ob 6.35 na regionalni cesti Kotlje - Ravne na Koroškem. Voznik osebnega avtomobila V.K. iz občine Prevalje je vozil iz Kotelj proti Ravnam na Koroškem. V nepreglednem levem ovinku je nenadoma zapeljal na nasprotno vozišče. Po njem je prav tedaj pripeljala voznica osebnega avtomobila J.M. iz občine Vuzenica in prišlo je do čelnega trka. V njem se je voznik V.K. huje poškodoval, voznica J.M. pa lažje. Oba so odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, na vozilih pa je nastalo za dobrih 900.000 tolarjev gmotne škode. Do čelnega trka, a na srečo samo z gmotno škodo, je prišlo 5. 3. 2000 ob 15.55 v Rudarjevem na regionalni cesti Črna - Mežica. Na nasprotno vozišče je zapeljal voznik osebnega avtomobila A.L. iz Črne na Koroškem prav tedaj, ko mu je naproti pripeljal voznik osebnega avtomobila A.D. iz občine Ravne na Koroškem. Elektronski alkotest je pri vozniku A.L. pokazal prisotnost 2.34 promile alkohola v izdihanem zraku, poleg tega je vozil avtomobil, še predenje pridobil pravico, saj še ni opravil vozniškega izpita in se bo tudi zato znašel pred sodnikom za prekrške. Nesojeni traktorist Po regionalni cesti iz Dravograda proti Ravnam na Koroškem je dne 24. marca vozil osebni avto- mobil voznik A.M. iz občine Dravograd. Zunaj Podklanca je dohitel voznika traktorja J.K. iz občine Muta in s sprednjim desnim delom trčil v zadnje levo kolo traktorja. Po trčenju je traktor odbilo desno na brežino ob cesti, nakar seje prevrnil na levi bok in obstal na vozišču regionalne ceste. Osebni avtomobil pa je obrnilo na streho in je prav tako ostal na regionalni cesti. Pri tem se je voznik traktorja huje poškodoval, poškodbe voznika osebnega avtomobila pa so bile le lažje. Na vozilih je nastalo za okoli 1.3 milijona tolarjev gmotne škode, promet na cesti pa je bil oviran skoraj dve uri. Čez rob Prav tako hudo telesno seje dan kasneje ob 16. uri na krajevni cesti Dravograd - Goriški vrh poškodoval voznik osebnega avtomobila S.P. iz občine Dravograd. Med vožnjo je namreč nenadoma zapeljal preko roba ceste na strmo pobočje. Po njem se je vozilo nekajkrat obrnilo in obstalo na kolesih. Gmotne škode je za dobrih 300.000 tolarjev. Domači motokrosist Zavestno pa je po travniku na strmem pobočju v Kozjem vrhu nad Dravogradom dne 26. 3. 2000 ob 17.15 z neregistriranim motornim kolesom Kawasaki KX 250 zapeljal B.V. iz občine Muta. Med vožnjo je izgubil oblast nad vozilom, padel je in se huje poškodoval. Med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade. Požrešni zublji Prehajam na “vroče” teme. Tudi v minulem mesecu dni je bilo na Koroškem kar nekaj požarov, ki so si zagotovili svoje mesto tudi v policijskih kronikah. Temu požaru, ki mu namenjam prostor najprej, je ponovno, kot že mnogokrat poprej, botroval človek s svojo nepazljivostjo. 6. 3. 2000 je namreč okoli 10.30 M.F. iz Pameč zakuril travo na travniku blizu svoje kmetije. Zaradi vetra seje ogenj hitro razširil po travnatem pobočju in zajel še bližnjo skladovnico drv. Zagorelo je okoli 250 kvadratnih metrov travnika in lesnih odpadkov. Ker M.F. ognja sam ni mogel več ukrotiti, so posredovali gasilci iz Pameč in preprečili večjo gmotno škodo. Ni manjkalo namreč veliko in ogenj bi se lahko razširil tudi na bližnje objekte. Ogenj preskočil Neznani storilec je dne 8.3.2000 okoli 23. ure v naselju Javornik na Ravnah na Koroškem tik ob neregistriranem osebnem avtomobilu Zastava Vugo, last R.S. iz občine Prevalje, zakuril papir in plastiko. Ogenj je preskočil in zajel prednja desna vrata vozila. Ogenj sta omejila policista ob posredovanju, pogasila pa sta ga poklicna gasilca. Gmotna škoda na vozilu znaša 30.000 tolarjev, za storilcem pa poizvedujejo. zagorel motor Prav tako okoli 30.000 tolarjev gmotne škode je nastalo v požaru, kije 13. marca okoli 01.00 ure izbruhnil na motorju osebnega avtomobila. Voznik A.V. iz Pameč je vozil svoje neregistrirano vozilo po gozdni cesti iz Pameč proti lovski koči na Gradišču. Med vožnjo je zagorel motor in ko je voznik to opazil je odšel po pomoč k bližnji kmetiji- Ker z dvema prenosnima gasilnima aparatoma ognja ni bilo moč pogasiti, so na pomoč poklicali gasilce iz Pameč, ki so ob 1.30. uri ogenj tudi pogasili. Do požara naj bi bilo prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi motorja. Goreče čebele 18. 3. je okoli 23.35 v Gradišču prišlo do požara na čebelnjaku, last M.K. Kljub posredovanju gasilcev iz Slovenj Gradca je čebelnjak pogorel v celoti in znaša gmotna škoda dobrih 250.000 tolarjev. Policisti in kriminalisti so takoj pričeli z zbiranjem obvestil o vzroku za nastanek požara. Goreče pršenje Kako nevarneje lahko sleherno delo, še zlasti pa varjenje, se je na lastni koži lahko prepričal lastnik delavnice M.P. iz občine Podvelka. 25. marca ob 7.45 je namreč med delom v njej izbruhnil požar. Policisti Policijske postaje Radlje ob Dravi so na kraju požara ugotovili, da je lastnik delavnice z električnim varilnim aparatom varil os traktorske prikolice. Žareči del elektrode je padel na plastično posodo z barvo, ki se je vnela. Zaradi visoke temperature je plastično posodo z barvo razneslo, goreča barva pa se je razpršila po okolici. Vnelo seje še hitro razredčilo in ogenj se je razširil na lesene police. Lastnik delavnice in bližnji sosed sta ogenj pogasila z gnojevko iz traktorske cisterne. Posredovali pa so tudi gasilci in ogenj do kraja pogasili. Gmotna škoda znaša okoli 5.000.000 tolarjev, lastnik delavnice pa se je v požaru opekel po desni roki in po obrazu. Gost na podstrešju Za uvod v tako imenovani “drobni kriminal” pa tale resnična zgodba. Poznam ljudi, ki zvečer, preden ležejo spat vedno pogledajo pod posteljo ali pa v omaro, če se tam ne skriva kakšen vlomilec ali drugačne sorte nepridiprav. Ne vem, kaj bi storili, če bi tam nepovabljenega gosta zares opazili. No, 6. 3. 2000 ob 11.20 je gospa L.J. iz občine Velenje obvestila policijsko postajo Slovenj Gradec, da je na podstrešju počitniške hišice v Mislinji opazila neznanega moškega. Policisti so takoj odbrzeli tjakaj in zares zalotili S.L. iz Velenja. Pri zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da je navedeni, skupaj s S.S. in J.G. - oba iz Slovenj Gradca - v isto počitniško hišo vlomil že 20. 2. in 1. 3. 2000. Ob tem so odnesli motorno žago, vrtalna stroja, hladilnik, telefon, električne škarje in reflektor z žarnico 1000 watov, v skupni vrednosti 200.000 tolarjev. Na podlagi pisne odredbe preiskovalnega sodnika so policisti pri odkritih storilcih naredili hišne preiskave in našli ter zasegli predmete, ki so jih bili odnesli iz počitniške hišice. Bogat plen Do zelo bogatega plena pa je dne 23. 3. v času med 7. uro in 16. uro prišel tat, ki je skozi balkonska vrata vstopil v stanovanjsko hišo v Lomu, last Š.L. in D.L. Iz hiše je namreč odtujil nakit iz rumenega in belega zlata ter srebra (več verižic, zapestnic, obeskov, prstanov) in okoli 750 tisoč tolarjev gotovine, od tega 400.000 tolarjev in 1500 avstrijskih šilingov. Lastnika je tako oškodoval za dobrih 1.140.000 tolarjev. Umetni bankovci Na svoj način pa si je "bogastvo" nameraval po nepravi poti pridobiti M.P. z Raven na Koroškem. Policisti PP Ravne na Koroškem so bili namreč 20. 3. obveščeni, da so v hotelu Peca v Mežici med dnevnim izkupičkom našli ponarejen bankovec za 5000 tolarjev. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je ponarejen bankovec unovčil M.P. iz občine Ravne na Koroškem. Pri njem so našli še dva ponarejena bankovca za 1000 tolarjev. Nadaljnja preiskava je pokazala, daje M.P. ponarejen bankovec za 5000 tolarjev prejel kot plačilo za mamilo heroin od B.P. iz občine Dravograd. Pri njem so policisti opravili hišno preiskavo in našli kopiran vzorec bankovca za 10.000 tolarjev, izrezke, iz katerih so bili izrezani bankovci, manjšo količino mamila marihuana in pripomočke za uživanje mamil. Zaradi suma storitve kaznivih dejanj ponarejanja denarja bodo policisti zoper B.P. podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec. Oba pa bodo predlagali še sodniku za prekrške, zaradi kršitve Zakona o proizvodnji in prometu z mamili. Srboriteži Za obdobje, ki ga zajemam v tokratni koroški črni kroniki, je značilno tudi večje število kršitev javnega reda in miru. Poglejmo nekaj najznačilnejših, saj tudi ta dejanja običajno potekajo po ustaljenem “dnevnem redu”. Tako je 10. 3. 2000 okoli 17.15 A.S. iz občine Črna na Koroškem kršil javni red in mir v gostišču Joly bar v Črni na Koroškem. Med prepirom je povlekel drugega gosta tega lokala Z.B. za obleko, da je ta padel po tleh, nato ga je A.S. z desno nogo brcnil v glavo. Gost Z.S. je zatem odšel iz gostišča in poklical policijo. Po razgovoru s policisti je A.S. poiskal Z.B. Našel ga je v gostinskem lokali na avtobusni postaji in ga z roko udaril v obraz. Ker je bilo očitno, da bo A.S. s kršitvijo nadaljeval, so ga policisti zadržali do streznitve. Hitre pesti in noge so delovale tudi 4. marca na Javorniku na Ravnah na Koroškem, kjer je okoli 1.55 prišlo do prepira med R.P. in Š.L., oba doma iz občine Ravne na Koroškem. Po prepiru je Š.L. udaril R.P. v obraz, daje padel po tleh, kjer ga je Š.L. še brcal. Pretep je opazoval J.K. iz občine Ravne na Koroškem, ki je s steklenico udaril Š.L. po zatilju. Vendar seje ta obrnil in J.K. udaril s pestjo v obraz, daje tudi ta padel po tleh, kjer ga je Š.L. prav tako nekajkrat brcnil. Pretep se je zatem nadaljeval do posredovanja policistov, ki so mlade srboriteže najprej odpeljali v zdravstveni dom zaradi pregleda poškodb, od koder je eden izmed njih moral celo v bolnišnico Slovenj Gradec. Druge pa so spravili na hladno v policijski bunker. Preveč resno pa je, kot kaže, svojo pustno masko (najbrž je bil preoblečen v terminatorja) vzel M.A. iz občine Mežica. 5. marca je namreč ob 4.00 kršil javni red in mir na pustnem plesu v Hotelu Peca v Mežici. Gostom je grozil s pretepom, z roko je udarjal po točilni mizi ter razbil pepelnik in več kozarcev. Nameraval je fizično obračunati z enim izmed gostom, kar so drugi preprečili. Tudi ob posredovanju policistov se ni umiril in je kričal ter grozil še naprej. Umiril se je šele po streznitvi v policijskem bunkerju. Puščal kislino V minulem obdobju so na Koroškem ponovno zabeležili onesnaženje okolja. 28. 3. je namreč ob 13.15. uri A.P. iz občine Hrastnik s tovornim avtomobilom in priklopnikom - cisterno v podjetje Metal d.o.o. Ravne na Koroškem iz Hrastnika pripeljal 8500 litrov solne klor - vodikove kisline. Ob 13.30 je pričel z njenim prečrpavanjem. Ko je prečrpal okoli 2000 litrov, je opazil, da iz spodnjega dela cisterna kislina izteka na tla. O tem je takoj obvestil Poklicno gasilsko brigado Ravne na Koroškem. Gasilci so preprečili odtekanje kisline v jašek za meteorno vodo in zamašili pet centimetrov veliko luknjo na cisterni. Razlito kislino so nevtralizirali z apnom, tako da do škode ni prišlo. Iz cisterne je izteklo okoli 120 litrov kisline. Kraj dogodka so si ogledali tudi predstavniki ustreznih inšpekcijskih in drugih služb. Po meri Kratko policijsko sporočilo: “Med 05. 03. in 06. 03. 2000 je neznanec iz nedograjene garaže v Otiškem vrhu pri Dravogradu odtujil dva para smuči znamke Kneissel, dolžine 180 in 160 centimetrov, z nameščenimi vezmi znamke Tirolyja. S tem je lastnika oškodoval za 80.000 tolarjev. Policisti PP Dravograd o dejanju zbirajo obvestila.” “Za policiste izjemno lahko delo,” je prav brihten Rene, prijatelj mojega prijatelja "bifedžije" (in po novem tudi umetnika na odrskih deskah - op. neodgovornega pisca) Mirana. "Zagotovo ne gre za enega, marveč za dva neznana storilca. Eden je visok 180, drugi pa 160 centimetrov. Zadnje čase namreč smučarji uporabljajo smuči enake svoji velikosti. Takšnih parov, še zlasti če gre za zmikavte, pa na Koroškem zagotovo ni veliko. Torej, gospodje policisti, meter v roke in na lov. Žal se vam tokrat ne morem pridružiti, ker me že čaka značilno francosko kosilo: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem!” vsota Še eno kratko policijsko sporočilo: "Dne 08. 03. 2000 med 17.00 in 17.30 je neznanec iz blagajne v pisarni prodajalne Almira d.o.o. na Muti odtujil 70.434.00 tolarjev gotovine. Policisti PP Radlje ob Dravi o dejanju zbirajo obvestila.” Kratek nasvet: najdite človeka, ki bo v denarnici imel natančno 70.434.00 tolarjev, in našli boste storilca. T.l. SOBE ZIMMER-ROOMS KRONE MORAVSKE TOPLICE Dolga ul. 1 I. majski prazniki v Moravskih Toplitah v objektu “ KRONE’ od. 27.4. - do 2.5.00 S dnevni paket z zajtrkom in 2x svečano večerja z živo glasbo in plesom! (V ekskluzivnih restavracijah!) CENA: 19.000,00 511 +TI Brez zajtrka: 17.000,00 517 +TI Tel.: (069) 26-434; G5M: 041-404-648 PREPIH vaš prepih Pesem ne pozna (občinskih) meja V letošnji drugi številki Prepiha je bil objavljen članek z gornjim naslovom. Avtor ni bil podpisan, članek pa je neopravičeno izzvenel kot očitek slovenjgraški Zvezi kulturnih društev. Ne bom na dolgo in široko opisoval svojega dela v koroški regiji, kar je pevcem že dolgo in dobro znano. Ko sem po 2. svetovni vojni prišel v te kraje, je zborovska pesem že skoraj zamrla. Z zavzetim požrtvovalnim delom nam je uspelo zborovsko kulturo obnoviti in danes smo lahko vsi ponosni na zavidljive uspehe, ki jih dosegajo pevski zbori v vseh treh naših dolinah. Nismo se omejili na občinske meje, saj množična prireditev “Koroška poje" že vrsto let zajema pevce iz vseh krajev regije in tudi zamejstva. Ko sem lani praznoval 65 letnico, so mi različni zbori priredili čudovite in veličastne koncerte, na katerih so prepevali moje pesmi. V imenu vseh treh dolin so mi novembra takšen koncert priredili tudi v Dravogradu, del tega programa pa je zajemal tudi izdajo moje pesmarice za moške zbore. Če bi sodil po pevcih, je mala obmejna občina Dravograd zelo bogata in se danes upravičeno ponaša s svojo pevsko kulturo. Čeprav sem že vrsto let v pokoju, rad pomagam različnim zborom, če me pokličejo in nič novega ne bom razkril, če povem, da sem prijatelj vseh pevcev od Radelj do Črne ter Dravograd in Mislinje, pa tudi čez mejo, pevci pa moji prijatelji - ne glede na občinske meje. Naj nas naša lepa slovenska pesem še dolgo druži, nas plemeniti in lepša naše življenje. Jože Leskovar IN MEMORIAM MARIJI LESJAK - PAVŠEČI MICKI HOROSKOP - April 2000 OVEN: Skoraj v celoti bo april - vaš mesec. Toliko zvezdnih izzivov se vam ponuja, da boste morali najprej uvesti strogo selekcijo. Čim prej se rešite odvečnih predmetov, da bo ostalo več prostora za razcvet vaše osebnosti in predvsem: osredotočite se na finančne in druge premoženjske zadeve - zdaj že veste, kaj vam pripada. BIK: Kot zatišje pred nevihto bi lahko občutili prihodnje dni, saj boste razpeti med močno voljo in dobre priložnosti na eni strani in na številne omejitve na drugi. Omejuje pa vas pravzaprav le vaše razmišljanje - pustite mu čas, da izzveni v jasne odločitve -njihove posledice bodo namreč za vašo osebno rast - dolgoročne. DVOJČKA: Vaša zasebnost se bo povsem umaknila javnemu interesu. Najboljše vibracije boste izmenjavali v prijateljskem krogu in tudi v organiziranih skupinah, pri tem pa manjša nesoglasja niso izključena. Bodite pozorni in diplomatski, da vas ne bodo zapletli v nezaželene situacije. Če pa že, lahko vendarle pričakujete srečen epilog. RAK: Vaša ambicioznost se bo razživela v polni meri. Bolj kot običajno si boste zaželeli iz varnega zavetja - med ljudi. Vaši najbližji bodo to morda označili kot lahkomiselnost, a brez skrbi -svoja prijateljevanja boste znali preudarno krmariti in jih koristno usmerjati. Torej, več kot le zabava. LEV: Vso energijo ste pripravljeni investirati v poslovni uspeh in nasploh v zagotavljanje čim boljšega položaja v družbi. Vaš ugled bo naraščal in to vas bo še dodatno vzpodbujalo. Delali boste z lahkoto in brez večjih konfliktov - predvsem se velja osredotočiti na študij in strokovno poglabljanje. DEVICA: Vsakdanje obveznosti boste opravljali mimogrede in z lahkoto, saj vas trenutno zaposlujejo višji cilji. Kot da se hočete odmakniti od realnosti in se povsem poglobiti v študij modrosti, ki naj bi vam odklenile pomembna vrata. Preverite za vsak primer, ali ne pričakujete preveč. Znanje pa boste kljub temu lahko unovčili. Kakor je mirno, tiho, prijazno preživela svoje življenje med nami, ne nenadoma, nepričakovano umrla, Marija Lesjak, po domače, po hotuljsko Pavšeča Micka iz Podgore. Njena smrt nas je presenetila in globoko užalostila. Začutili smo praznino, ki je ostala za njo. Njene smrti nismo pričakovali. Preveč smo jo spoštovali in preveč radi smo jo imeli. V življenju Micki, kakor drugim, ki so se rodili po prvi svetovni vojni, ni bilo z rožicami postlano. Delo od zore do mraka. Delo, ki ga nikoli ni zmanjkalo. Vse svoje življenje je Micka delala, skrbela za Pavšečo domačijo, za polje, hlev in živino, za hišo in gospodinjstvo. Povsod so bile navzoče njene pridne, zlate roke. Pri Pavšetu so takrat mlatili žito z mlatilnico na ročni pogon. Spominjam se, kako nas je mlade fante prihajala Micka prosit, da smo prišli ročno poganjati mlatilnico. Radi smo ji ustregli, saj je bila prijazna in je znala lepo, prepričevalno govoriti. Delo je bilo naporno, trajalo je več noči. Vsako noč do zgodnjih jutranjih ur. Med drugo svetovno vojno je Micko zadela težka nesreča. Brat Franci je kot partizan padel decembra 1944 v boju z nemškimi okupatorji za svobodo slovenskega naroda. Po vsem hudem seje le obrnilo na bolje. Ob pustu leta 1948 seje poročila in življenje je postalo lažje. Pri hiši so bile sedaj tudi mlade, močne, moške roke. V zakonu so se ji rodile štiri hčerke. Ob koncu njenega življenja jo je razveseljevalo kar devet vnukov in šest pravnukov. Rajna Pavšeča Micka je bila vse svoje življenje prijazna, tiha, mirna, delovna ženska. Bila je gostoljubna in zelo prijetna sogovornica. Svoje otroke je oboževala, za svoje vnuke in pravnuke je bila pripravljena storiti vse. TEHTNICA: Energetsko malce oslabljeni se morda bojite za svoje zdravje. Kmalu pa boste ugotovili, da so topla čustva najboljši obliž. Izogibajte se torej ljudi, ki vas izčrpavajo in dolgočasijo in si priznajte, čigave družbe si v resnici želite. Pretiravanje z delom še ni dokaz za vašo dobro kondicijo. SKORPION: Če ste si med tem vsaj malo ogreli srce in se ustalili, boste aprila z veseljem opravljali vsakdanje obveznosti in prekipevali od zdravja. Razglabljanje v samoti vam izjemoma ne bo potrebno - prav nasprotno - energetsko se boste uravnotežili šele v intenzivnih partnerskih stikih. STRELEC: Prihaja obdobje, kakršnega Strelci dobro obvladujete: ljubezen in ustvarjalnost, začinjeni s pustolovskimi impulzi sta vam pisani na kožo in v takšnem razgibanem vzdušju vam tudi ne bo težko prav zagrizeno delati. Čeprav kakšnega daljnega cilja ta hip še ni na obzorju, ga slutite in to vas spodbuja. KOZOROG: Najbolj varno in koristno se boste počutili doma -sami si boste odmerjali veliko dela, spomladansko preurejanje pa naj ne ostane le v materialnih sferah - ne glede na okoliščine, v kakršnih živite, je v vaši bližini zgoščenih veliko toplih čustev, ki čakajo na odziv. Sprejmite jih brez strahu za vašo avtoriteto. VODNAR: Izjemno komunikativno obdobje, ki si ga boste - glede na letni čas - lahko popestrili tudi s kakšnim prav prijetnim spogledovanjem. Predvsem pa bodo vaše zgovornosti in iskrivosti deležni najbližji sorodniki. Morda boste postali tudi njihov zaupni svetovalec pri urejanju premoženjskih zadev, le te pa so delno tudi vaše. RIBI: Manj se boste ukvarjali sami s seboj in s svojim videzom, več časa vam bo ostalo za hitre reakcije: sposobni boste namreč takoj razpoznati ugodne priložnosti in zakaj bi jih izpustili iz rok! Uživajte torej v pridobivanju in trošenju, preostala energija pa bo največ obrodila pri študiju in utrjevanju zaupnih odnosov. Rok Gorenšek OBMOČNA ENOTA SLOVENJ GRADEC tel.: 0602 505 611, fax: 0602 41-840 Radlje ob Dravi, tel.: 0602 73-024 Ravne na Koroškem, tel.: 0602 288-621 Črna na Koroškem, tel.: 0602 38-488 Dravograd, tel.: 0602 84-506 Mežica, tel.: 0602 37 026 PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA Poslovno premoženje Poslovna sredstva Odgovornost Finance Zgradbe Stroji in oprema Blago Prevozna sredstva Posevki in plodovi Splošna odgovornost Odgovornost za izdelke Poklicna odgovornost Odgovornost prevoznika Terjatve Izpad dohodka Investicije Kavcije Avtomobilska odgovornost Osebno premoženje Dom Avto Prosti čas Požar Kasko Potovanje Premoženje Odgovornost Rekreacija Vlom AO-plus Steklo Pravna Hišne živali Dopolnilne dejavnosti Posevki Živali Stroji in oprema triglav premoženje ŽIVLJENJSKI KROG ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA Kapitalska zavarovanja Življenjska zavarovanja Rentna zavarovanja s štipendijskim zavarovanjem Prostovoljna pokojninska zavarovanja Riziko zavarovanja Nezgodna zavarovanja Zdravstvena zavarovanja za potovanja v tujini KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST zavarovalnica triglav, d.d NIEROS Metal a FECRO company Tovarna opreme d.o.o,-Gmajna 55 -SLO-2380 Slovenj Gradec Telefon: ++386(0) 2 88 271 00 ■ Fax: ++386 (0) 2 88 44 078 E-Mail: info@nieros-metal.si Notranja in zunanja oprema predstavlja nov pristop v ograje, stopnice, klopi, svetila, oglasne table, smerokaze in druge elementi za opremo prostora, ki jih delajo iz nerjavečih jekel, ustreznih kvalitet po zahtevah in predlogih arhitektov radiatorje iz nerjavečih cevi in pločevine, ki jih delajo v različnih izvedenkah, s čemer postaja radiator dizajnski objekt, ki predstavlja združitev funkcije in dekoracije prostora. pohištvo iz nerjavečega jekla in drugih plemenitih materialov (usnje, granit itd.); mize, stoli, zofe, regali in stoječe luči l grafik