214. številka. Trst, v sredo 18. septembra 1901. Teč j XXVI „Bdlsoat taji enkrat 4aa. ruun nedelj ia ■»r.ikcT ob 4. uri zvečer. Varovalna inata : celo let«...........34 kron £>1 leta ......... 12 „ trt leta /....... K „ en meneč........ 3 kroni naročnino ie plaće vati naprej. Na na-roćoe brez prilofen* naročnine ne opnn te ocira _ Po tobakarnah ▼ Trutu ae prodajajo po Mneene Številke po <* stotin k (3 DTČ.t; i ven Trata pa po 8 stotin k (4 nvč.| Telefon §tr. R70. ladajatelj in odgovorni urednik Fran G o wi k Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je mol! Ofltil >o računajo po vratab v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo urednlltvn Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema apravatitvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlitfo I u tiskarna se nahajata v ulici Carintia Siv. 12. 1*pravniStvo, In sprejemanje iuscratov v ulici Molia piccoio št v. «J, II. iiH vsemu, kar se dogaja v naši Istri in v nje deželnem zastopu. Kriv je, ker nI ničesar storil, da bi preprečil veliko krivico in nasilje, ki jo signori vrše v deželnem parlamentu in v vsej javni upravi pokrajine. Kriv je, ker je molčal in molči k temu, da se moč in oblasti, ki jo daje princi]) deželne avtonomije, tako drzno in brezobrazno zlorabljata v strankarsko in zasebno korist. Se enkrat: tudi ko bi hoteli priznavati neobstoječi fakt — da namreč vladni zistem ni aktivno podpiral deželnega zistema v Istri — morajo istrski Slovani vendar v vladnem zistemu videti velikega krivca in nevarnega nasprotnika svojega. Že po tem, da tolerira, ali da mu razmere v deželnem zboru cel<5 ugajajo, kakošnje — so, pada na vladni zistem krivda na srednjeveških razmerah po vsej deželi in na kričečem zaostanku dežele v kulturnem in gospodarskem pogledu ! Da niti ne govorimo o vnebovpijočih krivicah na narodnem in političnem polju! Mord* nas kdo zavrne z vprašanji : kaj, za božjo voljo, naj stori vlada, da signore v deželnem zboru prisili v to, česar nočejo storiti ! Mari ni načelo vladanja večine ono, na katerem sloni parlamentarizem?! Ali naj rabi nasilje ? Kje pa bi bila potem suvereniteta parlamenta, kje njega neodvisnost J ! Ali ne bi bil potem — ako bi bilo vladi dovoljeno kako nasilje proti deželnemu zboru, oziroma proti večini istega — parlamentarizem sam doveden ad al>surdum?! Ali ne bi se možje na vladi, ako bi skusili kaj taeega, naravnost zatrrešili proti istej ustavi, katero so dolžni baš oni čuvati, ker jih položena prisega veže v to ? ! Vse res in ne prigovarjamo nijedni točki! M tudi ni čtmo nikakega nasilja ni proti deželnemu zboru ni proti večini v istem! Mi bi prvi protestovali proti vsakemu atentatu na prerogative deželnega parlamenta in na njega svobodo v posvetovanju in sklepanju! Ali to ne spreminja nič na naši trditvi, da je zistem kriv! Zistem je kriv, ker je vse vedenje njega zastopnikov — izjemni slučaji so sila, sila redki — tako, da involvira izrecno priznavanje zakonitosti vsega, kar se v tem deželnem zboru godi z manjšino ! Ali se ni mar že dogodilo, da so n. pr. cel<5 c. k. namestniki grajali naše poslance, ker se poslužujejo svojega svetega prava in govore v svojem materinem jeziku?! Dotični dostojanstvenik je morda sicer priznaval načelno pravo naših in je svojo grajo utemeljeval s politično-prakti čnimi razlogi; ali grajo njegovo na adreso naših je veČina gotovo ume-vala kakor vspodbujanje, naj le nadalje gazi pravico našega jezika in ga meče iz zbornice?! Je-li vlada kedaj razvila potrebno energijo, ko so elementi, ki niso sestavni del zbornice, z fizično in brahijalno silo ovirali naše v izvrševanju mandata in v vršenju svoje dolžnosti ?! Vlada je pač začela prekladati deželni zbor, ali ni storila nič izdatnega, da bi se na novem sedežu dež. zbora nehalo tako nasilje. A poleg tega se nam prav močno j dozdeva, da povod prekladanju deželnega zbora ni bila toliko indignacija zbok nasilja, ki jo trpi manjšina zbornice od elementov, ki ne spadajo k zbornici, a^ipak veliko več nje lastna želja, da bi vse više oblasti, državne in avtonomne, koncentrirala v gotovem mestu, v Pulju ! Ali bodi tako ali tako: fakt je, da toliko položaj naše manjšine v deželnem zboru, kakor tudi vedenje vladnih zastopnikov ni bilo bitstveno drugačno ni v Pulju, ni v Kopru. Ali glavne krivde zistema se hočemo dotakniti še le sedaj. Še enkrat ponavljamo : mi ne zahtevamo in tudi nočemo, da bi zistem rabil silo proti večini deželnega zbora — silo, ki bi bila v nasprotju z določbami ustave in duhom parlamentarizma —, ali krivda, katere ne moremo odpustiti zistemu, je ta, da s postopanjem svojih organov povodom volitev konser-vira gospodstvo take večine. Ali zopet moramo prositi, naj se nas ne umeje krivo ! Ni na kraj misli nam ni, da bi hoteli zahtevati, naj vladni organi kratijo pravo ali volilno svobodo kogar si bodi ! Ali proti čemer protestiramo — in to v interesu svobode in v povspeševanje namenov parlamentarizma — je, da organi zistema ali direktno podpiiajo, ali pa vsaj tolerirajo vsako nasilje od strani gospodovalne klike ! ! To je fakt, o katerem dogodki o vsakih volitvah kar kriče ! Mi ne zahtevamo, da gredo organi zistema nam na roko in da nasprotnikom vežejo roko; ali to zahtevamo, da ne gredo nasprotnikom na roko in da nam ne vežejo roke. A baš zato, ker se je tako godilo vedno dosedaj, pravimo in trdimo, d a "j'e ž i s t e m glavni sokrivec istrske signori e, glavni sokrivec na kričečih razmerah v deželnem zboru istrskem. Zistem je sokriv, da se v Istri ne doseza namen parlamentarizma, ker številno razmerje med strankama v deželnem parlamentu ni odsev resničnega razmerja v deželi!! Od todi prihaja tudi, da večina v deželnem zastopu — ker je le zastopnica klike — nima zmisla ne srca za velike potrebe velikega dela prebivalstva na polju kulture in ekonomije ! Zistem pomaga ohranjati gospodstvo sedanje večine: zato je on sokriv na desolatnih razmerah, na zaostajanju dežele na vseh poljih, na povprečno žalostno-nizkem kulturnem nivo-u prebivalstva in na silnih narodnih bojih, ki rušijo še ono malo blaginje v deželi ! ! Zistem je sokriv — četudi le posredno —, da so zastopniki večine prebivalstva, bogati na skušnjah in znanju, izključeni iz dela za javni blagor. In zastopniki istega zistema se vnemajo nekje drugje za objektivnost nasproti neznatni manjšini. Seveda je to slučajno le v — Ljubljani ! PODLISTEK. Zaradi njene drznosti. Spirala Vanda A tudi ona je spoznala čistost in nesebičnost njegove velike ljubezni. Nekega dne je mlada baronica v sobi rama pričakovala svojega učitelja. Mati seje mudila v neki drugi sobi. Zunaj na hodniku je bilo čuti po mehki preprogi rahle stopinje. Deklica se je vznemirila, srce jej je vzdrhtelo, pogled pa jej je bil željno in neprimično obrnjen proti uhodu. — Težko, baržunasto zagrinjalo ob vratih se je nekoliko premaknilo in v sobo je vstopil mladenič elegantne zunanjosti, visok, tanek, črnolas in modrook: vzgojitelj baronice Kamile de Camuffi. Poklonivši se pred deklico in odloživši klobuk je pristopil do svojega običajnega prostora, ne da bi bil pcgledal deklici v obraz, temveč je zrl resno p red-se in malomarno preobračal strani neke knjige. Ogenj je prasketal v kaminu, zunaj krog hišnih oglov pa je žvižgala burja in pripo-pogibala vrhove visokih cipres v krasni vili. Kamila je kakor brez duše sedela na svojem prostoru, ne premakni vsi se niti za trenotek. Brez duše ? O ne, v njeni duši se je vojeval ljut boj, boj dekličine sramožlji-vosti z njeno ljubeznijo. Njena kri je vskipevala, jo hipoma oja-čila. navdihnila z neznano močjo, ko ga je v prvo začutila samega poleg sebe, ko se je zavedala, da dihata isti zrak, da ista Čuvstva ob jednem s tajnim blaženstvom napolnjujejo obe srci. In £ tem trenotku, ko jej je bil tako blizu oni, s katerim jo je spajala vez najčistejše ljubezni, ah, v tem hipu jo je navdajala čudna, tuja, dobrodejua, vplivna moč, moe nevžite, željno pričakovane sreče. Omamljena po teh silnih čutstvih, prenehala je razsodno misliti, njena vroča, kipeča ljubezen tirala jo je z nadnaravno močjo v njegovo naročje, na njegova usta. Ne da bi te zavedala kedaj, objemala ga je že okoli vratu se svojima snežnobelima gladkima rokama, svojo krasno glavico pa je brezbrižno spustila v njegovo naročje. Vzgojitelj je vstrepečal v njenem objemu, v glavi se mu je zavrtelo, v prsih pa je čutil silno, blagodejno toploto, k< se mu je kakor lava razlila po vseh žilah, po vsem te- IMiiu Strossmayer in zarod sv. Jeronima v Rimu. V Zagrebu, 6. septembra. (Zvršetek.) Tud: biskup se je odločno uprl tej misli. On jc povdarjal, kako je že tisti zavod, ki je obstal od 1884—1889, donesel lepih koristi, ker se jc v njem nekoliko svečenikov popolnjevalo v bogoslovnih in upravnih naukih, a ni dvoma, da bi zavod za svečenike, ako dobro urejen, v bodoče donašal še več «adu. Na delu in v skrbi za zavod sv. Jeronima je biskup Strossmaver v zadnje čase našel podpore v velikem vrhbosanskem nadbiskupu, dr.u Stadlerju, kateri seje nekoliko-krati, a sosebno leta 1900, osebno zavzel pri sv. stolici za biskupovo idejo. — Ker je od leta 1889 apostolska vizita upravljala imetje sv. Jeronima, je zahteval biskup, da se ta uprava čim prej zameni z drugo upravo, k: naj se poveri kapitlju, ali, če bi se že imel kapitelj odpraviti, onim, ki bodo stali na čelu kolegija, ter da se hospic čim prej preosnuje v zavod za višo naobrazbo svečenikov. In Strossmaverjeva misel je zmagala slednjič: Sv. Oče je odločil 16. marca 1900, a) da se hospic sv. Jeronima odpravi ; b) da se ima tekom časa odpraviti tudi kapitelj; c) da je mesto hospica in kapitlja ustanoviti kolegij za višo izobražbo svečenikov, in d) da imajo nadškofje zagrebški, zadarski in vrhbosanski čim prej poslati v Rim odličnega svečenika, ki jim ta zavod čim prej privede v življenje. Ta papežev odlok se more smatrati za krono biskupovega delovanja in tolažljivi sad vsem skrbem, ki jih je biskup od začetka svojega biskupovanja posvečal zavodu sv. Jeronima. Kakor je v vsakem delu veliki duh njegov videl jedino solidno oporo vseh naših narodnih aspiracij v krščanski kulturi, tako je on prodirljivim duhom svojim videl, da bo sveta ustanova, ki so jo ustvarili naši ljudje v Rimu, zasnovavši zavod sv. 'Jeronima, v naših razmerah koristna le tedaj, ako se preosnuje v vir znanja in umetnosti, prožete pravi krščanskim duhom, ki ga veje znanost v Rimu, kakor ga cerkev goji. Ob vprašanju sv. Jeronima je deloval naš biskup dostojno, po svojem načelu: za cerkev in za dom! Kakor pravi katoliški biskup! — Nočemo reči, da je samo biskup Strossmaver dosegel, da se je vprašanje zavoda sv. Jeronima začelo srečno reševati po naših željah, ali ni dvoma, da poleg delovanja drugih biskupov gre ravno njemu najveČa zasluga. Politični pregled. V TUSTU, dne 1». septembra 1901 Deželni zbor istrski. Včeranje seje deželnega zbora istrskega se je udeležilo 18 italijanskih poslancev in od naših gg. Jenko, Kozulić, Kompare, Mandić, Spinčic, dr. Stan-ger in dr. Mate Trinajstić. Po odobrenju zapisnika zadnje seje se je oglasil posl. V e n i e r, da popravi neke podatke v interpelaciji dra. M. Trinajstima in tovarišev glede razmer v Krasici. Rekel je, da ima Krasica dobre ceste, v bližnjih Bujah zdravnika in babico ter že več let lepo šolsko poslopje; glede doklad je priznal, da so visoke, to pa le v pokritje stroškov za novo pokopališče. Posl. dr. Mate T r i n a j 3 t i ć, kateremu je predsednik dal besedo še le potem, ko so na to silili tudi italijanski poslanci, je rekel hrvatski, da je dotično informacijo dobil tik pred zadnjo sejo in da se nt mogel prepričati o resničnosti iste. Ako dr. Venier trdi, da je drugače, mora stvari pač boljše poznati. Sicer pa je dr. Venier sam priznal, da so občinske doklade zelo visoke. (Tudi to etu, a mu potem z vso silo šinila v glavo, i Strastno in z obema rokama je prijel njeno povešeno glavico, jo dvignil ter jej na koralni ustnici pritisnil dolg, vroč poljub..... nakrat je obstal, roki ste se mu kakor mrtvi povesili, kakor blisk šinile se mu v glavo obupne misli, zazeblo ga je po vseh udih in ; razočaran je dekličini roki rahlo odvil od svojega vratu ter se hladno obrnil od njee gledaje zopet v knjigo, nepremično in srepo. — Deklica ga je osuplo pogledala se svojimi velikimi, vlažnimi očmi, obraz jej je zažarel, a hipoma zopet prebledel; dihanje jej je zastajalo, srce pa jej je burno utripalo... Ogenj je prasketal v kaminu.... burja je žvižgala okoli hišnih oglov, da so se šipe na oknu stresale, vthovi, cipres so se zunaj pri-pogibali ječć.... v sobi je vladala, po burnem prizoru, zopet grobna tišina. Mučne misli so ga obvladale. Zdelo se mu je, da vidi pred seboj razvaline svoje sreče. Pojav njene burne neutešljive ljubezni je bil krivo umel. Prvi trenotek ga je sevada obvladala moč ljubezni a takoj potem se je streznil in ona ki mu je bila dosedaj poosebljena poezija, spremenila se je pred njegovim duševnim pogledom nenadoma v vsakdanjo prikazen, v žensko, kakoršnjih srečava vsak hip na ulici. Bilo mu je grozno, ko so se mu tako nepričakovano izrula iz srca najsvetejša čuvstva. Vrata so se odprla in v sobo je stopila stara beloglava baronica. Odzdravivši učiteljevemu poklonu sela je k oknu in zrla skozi šipe v mrzlo, svobodno naravo. Velika stenska ura je odbila polagoma Šesto uro. Stara baronica se je dvignila počasi ter pristopivši k učitelju, se mu z običajno kratko frazo zahvalila za poučevanje. Učitelj je postal in se poklonil. »Terej na svidenje jutri?«, je dejala gospa povprašaj e. »Da, jutri !« je bil njegov kratki odgovor. Stara gospa ni niti opazila nenavadnega skoraj odurnega tona v njegovem glasu, pač pa je opazila to Kamila, katero je ta odgovor kakor oster nož zbodel v srce. — Učitelj je odšel in kmalu za njim tudi mati. Ostala je sama v naslonjaču v temnem sobi-nem kotu; pokrila si z rokama ihteči obraz, s katerega so se jej rosile goste solze.... (Pride še.) je priznal, da Krasica Rama nima niti zdravnika niti babice. Op. ur.) Me«i govorom dr.a Trinajstiča sta galeriji začeli zopet, |>o stari navadi, razsajati, tako, da so govornika mogli razumeti le tovariši v njegovi neposredni bližini. Predsedniku se ni zdelo potrebno, niti da bi opominjal razgrajače. Predsednik je obvestil zbornico, da je prejel zahvalo amerikanskega konzula v Trstu za izraz sožalja o priliki smrti Mac - Kinle-jeve. Naznanil je došle vloge. Tajnik je čital interpelacijo posl. Jenka in tovarišev na vlado o krivicah, ki se od strani komisije za pogozdovanje Krasa gode slovanskemu prebivalstvu v jezikovnem oziru ; resolucijo poslanca Costantinija, tla se postaja v Pazinu spremeni v postajo druge vrste, kateri se ima pridružiti skladišče ; poslanca dra. Rizzija, da se v Pulju osnuje ženski licej; poslanca Ben-natija, Schampicchia in Veniera o podporah raznim po toči oškodovanim krajem. Predsednik je obvestil zbornico o dopisu tržaškega namestnišiva, da cesar ni potrdil proračuna za leto 11 »01 glede višje doklade 25 od sto {nad 100 od sto) na meso in na vino za dobo od 1. septembra do 31. dec. 1901, s katero doklado naj bi se pokrili veči stroški za učiteljske plače. Stvar se je izročila finančnemu odseku. Poslanec V a r e t o n je poročal o raznih rekurzih, doslih dež. odboru. O zaključnem računu deželnega zaklada za leto 1900 se je oglasil posl. dr. Stan-g e r. Skušal je govoriti hrvatski, a galeriji — tudi fine dame — sta začeli tako razsajati, da ni bilo razumeti niti besede. Prosluli Bennat' je igral tudi takrat u log o »capo-bande«. Ker 6e predsednik ni spominjal svoje dolžnosti, da bi galeriji pozval na red, je dr. Stanger nadaljeval italijanski. Govornik je izvajal, da je manjšini onemogočena vsaka kontrola in vsaka kritika nad deželno upravo, ker je ista (manjšina) iz-ljueena iz vseli odsekov ter nima up<»gleda v knjige. Xe preostaja jej torej druzega, nego da protestira ter glasuje pioti računom. Niti to se ne godi, tla bi manjšina, v smislu § "27. <»pravilnika, vsaj mogla citati poročila odsekov, ker se isti ne tiskajo in ne razda-jejo poslanccm, da-si bi bilo lahko napraviti potrebno število hektografičnih snimkov. Kakor slovanski poslanci, tako je izključeno iz javnega življenja vse slovansko prebivalstvo pokrajine. Od deželnega, do cestnih in okrajnih šolskih odborom nimajo Hrvatje in Slovenci nobenega zastopnika. Zastopnik v deželnem odboru je bil odstranjen z nasiljem. Nekdo je zaklical o tem : Saj imate dr. Ghersicha! Na kar pa je poslanec prof. S p i n č i r rekel: Naj bi se sramoval, da sedi tam !! Poslanec Stanger je nadaljeval : Tudi v poljedelskem zavodu ni nobenega Slovana; mladeniči, ako niso Italijani, se niti ne sprejemajo v istega. Vsaj v cestnih odborih, ki nimajo ničesar opraviti s politiko, bi pričakovali, da lx>do imenovali enega Italijana in enega Slovana. Pa ne, marveč same Italijane. V deželnem šolskem svetu stoji en Slovan desetim Italijanom nasproti. Dež. odbor, ki imenuje 3 člene v deželni šolski svet, bi lahko en sedež prepustil Slovanom. Toda motili smo se tudi v tem. V okrajne šolske svete, kjer bi morale biti po zakonu osebe iz okraja, ki |H>znajo razmere, pošilja deželni odbor svoje ljudi. Posl.pprcf. Spinčic: Hodijo vozit se! Prof. M a n d i c : In jest ! Posl. dr. Stanger: V obče so Slovani izključeni od vse uprave. Teh številk v bilanci ni mogoče kontrolirati. Za osrednjo administracijo (za uradnike dež. odbora) se je izdalo 100.000 kron, torej 10 od sto vseh dohodkov. Ta znesek se zdi govorniku enormen. Posl. prof. Spinčic: S čim bi pa plačevali agitatorje ?! Posl. dr. Stanger: V [»oglavju o šolah nahajamo izdatek 27.000 kron za italijanski gimnazij v Pazinu. Posl. grof. Spinčic: Ki ni potreben ! Posl. dr. Stanger: Ni neobhodno potreben, ker zadostuje gimnazij v Kopru. Za podpore ubogim dijakom se je izdalo 10.000 kron: to so bili gotovo dijaki italijanskega gimnazija v Pazinu. Posl. prof. S p i n č i 6: Vsekako ne oni e hrvatskega. Posl. dr. Stanger: Toda s tem denarjem se ne {»odpira dijakov, ampak se jih kupuje. Poznam družino, ki je prejela 100 gld., da je svojega sina upisala na italijanski gimnazij. Posl. prof. S p i n č i 6: Tako delajo ! Dež. odbornik T o m a s i: Vi delate tako. Hočemo dokazati. Posl. dr. Stanger: »Podpore« se da-jejo pred upisom v šolo. Na tak način se rekrutirajo učenci za italijanski gimnazij. Kako se postopa z deželnim imetjem, kaže sledeči Blučaj, ki ga je govornik slišal iz najboljšega vira. Ko se je v Pulju deželna užitnina dajala v zakup, se je reklo interesentom, naj plačajo deželi 21.000 kron, uredniku »Prave naše sloge« pa 3000 kron. Na tak način se pri nas skruni parlamentarizem. A vlada V3e to sankei-jonira. Posl. prof. S p i n 5 i 6 : Vlada odo-bruje vse ! Predsednik se je izgovarjal, da se poročil odsekov ne more tiskati, ker jih je preveč. Potem bi zasedanje trajalo po tri mesece namesto 14 dni. Dež. odbornik To m as i, ki je med govorom dr. Stangerja nemirno letal od Poncija do Pilata, je skušal pobiti izvajanja dr. Stangerja, češ, da deželni odbor pošilja svoje člene v okrajne šolske svete, ker tako zahteva — red ! A posl. Spinčid in Mandic sta rekla, da se deželni odborniki vozarijo in jejo. Predsednik: Ce bi bila to rekla, bi ju bil poklical na red. Posl. prof. M a n d i 6 : Da, rekli smo in ponavljamo: vanno per viaggiare e man-giare. Dež. odb. T o m a s i: In vendar, odbornik dobiva 7 gld. dijete, a za sam voz mora plačati 10 gld. — Kar se tiče podpor dijakom, ni noben Hrvat ali Slovenec zanje prosil. (Poslanci manjšine so se prisrčno smejali tej modri opazki.) Posl. Bennati: G >tovo, za te skrbi vlada ! Posl. prof. Spinčic: Ali ste Čuli, gospod vladni komisar?! Odb. T o m a s i: Pravnikom prvega leta se ne dajejo podpore, ker takrat navadno niso na univerzi. Neremu sorodniku dra. Laginje je govornik rekel, naj ponovi prošnjo v drugem letu ter mu obljubil podporo. D >-tičnik se ni oglasil. Zavrača trditev dra. Stangerja glede oddaje užitnine v Pulju ter ga poživlja, da dokaže, kar je trdil glede italijanskega gimnazija v Pazinu, da se namreč tam trguje z dijaki. Ker je dr. Stanger govoril o tem zavoda kakor nepotrebnem, hoče on govoriti o hrvatskem gimnaziju. In govoril je, pa še kako ! Ponavljal je vse tiste laži, ki jih že poznamo iz »Piccola« in drugih italijanskih resnicoljubnih listov in vse tiste neumnosti, katere, tudi če bi bile resnične, služijo 1 e italijanski oligarhiji v nečast. Rekel je namreč, da se je potom agitacije zbo-bnalo skupaj potrebno število učencev, 125 da se jih je upisalo en dan ; to število pa da je znatno palo. Učence da so duhovniki in fratri privedli v mesto, tako, da je nekega dne 10 duhovnikov preplavilo ubogi Pazin. (Grozno! Grozno! 10 duhovnikov hkratu, pa še na takem zločinskem početju ! Pomislite: v solo privajajo otroke ! Vsklik zgražajočega se stavca.) Dijaki da so kmečki oblečeni. (/loj, joj, grozote ! Isti stavec.) O tem je zaklical posl. Spi nČic: Tudi mi nosimo kmečko obleko, pa se ne sramujemo! Ne nosimo pa kmečke odgoje ! Je velik razloček med obleko in odgoj o ! Kakor strašen dokaz, kakšni reveži so dijaki na hrv. gimnaziju, je navedel odbornik Tomasi, da je nekega dne podporno društvo za iste kupilo 50 dežnikov! (Skoda, da niso tudi — osli koperski čuli tega »argumenta« proti hrvatskemu gimnaziju ; smejali bi se bili gotovo prav iz dna svojega oslovskega srca! Opazka istega stavca.) Pogreval je laži, da so dijaki iz večine iz Trsta in z Goriškega, da o vstopu v šolo niso znali ne čitati ne pisati, ker da so se predmete ljudske šole učili po nekod le pet dni (!!!); drugi pa da s> prišli iz vasi, kjer ni niti pomožne šole. (Zakaj pa jih ne ustanovite, gospoda?! Opazka istega stavca.) Dalje je štel ubogim dijakom v greh, da nimajo gospodskih stanovanj ter jih je pomi-loval, da nimajo dovoljne hrane. Vitezu K l o d i č u pa je predbacival, da je v e-doma poročal neresnično na vlado, samo da zavoda niso zaprli. Vladni zastopnik, namestništveni svčtnik F a b i a n i, je branil odsotnega viteza Klo-diČa ter je protestiral proti izrazu, da bi bil isti vedoma kaj zamolčal v svojem poročilu. Zaključek, zlasti pa odgovor dra. Stanger j a, ki je dokazal, da je bil govor (Klobasarija je bila! Isti stavec) Toma sijev najlepša apologija za hrvatski g i m n a z i j, in pa daljši govor prof. S p i n č i 6 a, o katerem se je predsednik vendar ujunačil, da je izpraznil galeriji, priobčimo jutri , ker nam danes nedostaje prostora. Deielnozborske volitve. V G a 1 i- c i j i je volilo včeraj veleposestvo. S tem so deželnozborske volitve v tej pokrajini zaključene. Da so bili voljeni — 44 njih — izključno le kandidatje gospodovalne družbe, tega menda ne treba posebno povdarjati. Jutri bodo imeli na Kranjskem zopet vroč dan. Jutri pojdejo volilci mest in trgov na volišče. Caijevo potovanje na Francczko. Včeraj zjutraj je predsednik Loubet odpotoval iz Pariza v Dunkerque. Dasi je bil dež, nabrala se je na kolodvoru ogromna množica ljudstva, ki je Lmbeta burno pozdravljala. V Arrasu je imel Loubet govor, v katerem je povdarjal, da bo carjev prihod imel ugodne posledice za Francijo ter je z zadoščenjem kazal na dejstvo, da je francozka vnanja politika, kljubu vsej agitaciji, že skozi deset let stalna in nespremenjena. V Dunkertjue je zelo slabo vreme, dež in veter nočeta ponehati in morje je zelo razburkano, tako, da se carska dvojica bržkone ne bo mogla izkrcati na visokem morju iz svoje vachte in podati se na ladijo, kjer bo Loubet, temveč se bosta car in carica morala izkrcati v mestu in se bo sestanek vršil v Dunkercjue. Slabo vreme je pokvarilo vse dekoracije. Po mestu je neštevilno policijskih agentov, tudi ruskih, in so se odredile najstrožje varnostne priprave. Loubet je dospel včeraj popoludne v Dunkerque, kjer ga je množica burno pozdravljala ; istotako ministerskega predsednika \Valdeck-Rousseau in ministra za vnanje posle, Delcassć-ja. — Maire je v svojem pozdravnem govoru povdarjal Loubetove zasluge iu slavil carjeva prizadevanja za ohra-njenje svetovnega miru. Loubet je odgovoril, da so vsi Francozi složni v tem, da je Francozko-Ruska zveza najbolje poroštvo za mir. V mestu Compifcgne se delajo velike priprave za tamkajšnjo bivanje ruske carske dvojice; došlo je ogromnega pohištva za njiju stanovanja in 70 konj za spremstvo. Smrt predsednika Mac Kinleya. Ob progi, po kateri se je vozil iz Bullila v Washington voz s Mac Kinlevevim truplom, zbrala se je neštevilna množica ljudstva. Po vseh meetih in vaseh so zvonili zvonovi, ko je šel vlak mimo. Ko je vlak došel na \va-shingtonski kolodvor, izstopila je prva predsednikova udova in se takoj odpeljala. Roose-velt je se svojim tpremstvom sledil krsti do »bele hiše«. Včeraj ob 9. uri zjutraj so prenesli truplo iz > bele hiše« v stolno cerkev. Ob krsti so vojaki— pešci, konjeniki in mornarji — delali špalir. Sprevoda so se udeležili predsednik Roosevelt, bivši predsednik Cleveland, zastopniki vlad vseh zvezinih držav in drugi odliČnjaki. Csolgosza je ob času, ko se je sprevod pomikal mimo ječe, opazoval jedcn jetničarjev. Ko je Czolgosz slišil mrtvaško koračnico, se je hudobno in škodoželjno nasmihal. Iz Ne\v-Yorka poročajo, da se v mini-sterstvu izvrše velike spremembe. Tržaške vesti. t Skof Andrej Marija Sterk. Evo še nekoliko podatkov o smrti pokojnega škofa : Že pred kakimi desetimi dnevi so zdravniki zgubili vsako upanje, ^a bi rešili bolnega škofa. Proti koncu tedna pa se je stanje tako shujšalo, da se je bilo vsaki hip bati najhujšega ; kljubu temu pa je škof ostal pri življenju do včeraj zjutraj. Nekoliko pred 9. uro so iz bližnje cerkve sv. Antona v naglici poklicali škofovega kapelana, naj hitro pride k umirajočemu škofu. Okoli njega so se zbrali, razun njegovega kapelana, ki je molil molitve za umirajoče še: škofov brat, svakinja in hišniki. Truplo pokojnikovo je vsled težke bolezni zelo shujšano. Danes zjutraj je truplo imbalsamiral g. dr. Simon Pertot; od jutri bo truplo izloženo na ogled občinstvu in bo izpostavljeno do pogreba, ki bo v soboto. Monsgr. Sterk, naslednik škofa in poznejšega nadškofa dr. Glavine, je bil 89. škof tržaške škofije, ki je bila ustanovljena 1. f>24 z nastopom proto-episkopa Frugiferus-a. — Pokojni vladika Sterk šolal se je na Reki, a bogoslovne študije je dovršil v Gorici. Osebna Test. Ministerstvo za nauk in bogočastje je gospoda profesorja dra. Karola Glase rja na njega lastno prošnjo upokojilo. Z gospodom profesorjem Glaserjera je državni gimnazij v Trstu izgubil izborno eilo in učenega predavatelja, tržaški Slovenci pa marljivega sotrudnika in blagega prijatelja. No, mi se nadejamo, da se je g. profesor umaknil le iz državne službe, ne pa od dela za narod svoj. Srbski general Sava (jrriiić v Trstu. Srbski poslanik v Carigradu, general Sava Grnić, je dospel v naše mesto v obiske k hčeri, gospej L. Stanojevie, soprogi tukajšnjega srbskega konzula. Socijalizam in naši socijalisti. Prejeli smo in objavljamo: Ker se že neki odbornik bralnega društva (v Radovljici tako silno jezi radi napadov v »Edinosti« na gg. Kristana in Kopača ter žuga celo, da vržejo »Edinost« iz bralnega društva, dovolite mi, gospod urednik, da tudi jaz, ki sem vnet za idejo internacionalizma — seveda pravega, na podlagi popolne in absolutne jed nakoprav-nosti —, podam tu sodrugu v Radovljici malce pojasnila. Želim namreč, "da bodo naši sodrugi izven Trsta malce bolje informirani iu da bodo mogli pravičneje soditi o konfliktih Kristana in Kopača z vodstvom slovenske narodne stranke v Trstu. Predno obsojajo »uapadč« na rečena dva sodruga, morajo namreč vedeti, da Kristan in Kopač le premnogokrat se svojim fanatičnim nastopanjem izzivljata te napade in da ti »napadi« v »Edinosti« često niso nič druzega nego — obramba. Sploh se mi zdi, da sodrugi izven Trsta ne poznajo še zadostno tega takoime-novanega »ocijalizma tržaškega. Sicer bi se bil radovljiški odbornik dvakrat premislil, predno bi se bil upal trditi, da je tržaška soci -jalno-demokratična stranka za načelo jednako-pravnosti, ne pa tla je še izustil gorostasno trditev, da je ta socijalizem edina stranka, ki izvede narodni program na podlagi enakopravnosti ! 1 Socijalno-demokratična stranka — ali le taka, ki je zvesta svojemu programu — mo/e izvesti princip narodne enakopravnosti, nikakor pa ne more izvesti narodnega programa. Kajti prava BOcijalno-demokratična stranka stremi po združenju vseh delavskih slojev, brez razlike narodnosti, v obrambo skupnih koristi. Ali o tržaškem socijalizmu je znano tu v obče, da se mu niti sanja ne, da bi v lastnih svojih vrstah izvel načelo narodne enakopravnosti — a to ravno je glavni predpogoj za uveljavljeuje principa mednarodnosti —, kamo-li da bi hotel stopiti v boj proti drugim činiteljem za veljavo tega principa! O ital. takozvanih voditeljih socijalistov niti ne govorim. To je le jednostavno varanje nerazsodnega ljudstva za kuliso socialistične ideje. Ali radovljiški odbornik se tudi Silno moti, ako pričakuje od gg. Kristana in Kopača, da se res zavzameta za princip enakopravnosti slovenskemu življu v prilog. O narodnem programu seveda niti ne govorim. O dragi sodrug in odbornik iz Radovljice, zapomnite si, da slovenski narodnjaki v Trstu sodijo rečena dva sodruga po tem, k a r d e-lata v Trstu in ne po tem, kar delata na Kranjskem ! Tržaškim Slovencem je bore malo pomagano s tem, ako se Kristan in Kopač na Kranjskem izrekata za enakopravnost! V to treba malo poguma, tako malo, kakor če kdo na kakem socijalistiškein shodu korajžno govori v — socijaiistiškem zinislu. Kranjska je slovenska. To vesta tudi Kristan in Kopač! Prava bedaka bi bila torej in največa oškodovalca svoje stranke, ako bi se na Kranjskem ne izrekala za enakopravnost slovenskega jezika. Sodrug-odbornik iz Radovljice ni podal torej še nobenega dokaza, ko je povedal, da sta se Kristan in Kopač, ko ju je poslušal on, izrekala za enakopravnost !! Lehko in v ceno je izrekati se za kako načelo tam, kjer se ni bati odpora in zamere radi tega; a kaj druzega je, boriti se za isto načelo tam, kjer je gotov najhuji odpor! Da, na Kranjskem se sodruga Kristan in Kopač delata tako kakor da sta navdušena za enakopravnost slovenskega jezika ; v Trstu pa, kjer vihra naljuteji boj radi tega načela, se družita z ljudmi a la Ucekar, ki s srditostjo najhujega laškega buržuazijca odrekajo našemu jeziku enakopravnost ter psujejo naš slovenski živelj s ščavi, vštricno z najljutejimi italijan. nacijonalci, in izjavljajo očitno na javnih shodih, da v prvi vrsti ljubijo itali- jan^ke delavce ! Da, v Trstu se sodrugu Kristan in Kopač javno in slovesno izrekata solidarnima s takimi zasramovalci nase narodnosti in mečeta — menda v bolje pod-krepljenje te solidarnosti — neprestano in srdito kamenje v vrsto Slovencev. A n-? zaničujeta samo ose'>, ampak se zaletata tudi v najpotrebneje institucije, ne dajaie pardona niti onim, ki so kulturne in gospodarske nravi!! Tako je, dragi odbornik iz Radovljice Ako hočete prav soditi zavzetost gg. Kristana in Kopača za enakopravnost našega jezika, morate priti v Trst. . . ! (Zvršetek pride.) \on e »Pieeolo«, e verita! Zanimi-i vost iz seje deželnega zbora istrskega dne 17. septembra. Govori deželni odbornik Tomasi. Dr. Stanger vsklika vmes: »Cosi scrive il »Piccolo« ! Tako piše »Piccolo«!) Tomasi: »Xon £ »Piccolo«, fc verit^ ! >Piccolo«, ampak resnica!) Po tem pojasnilu Tomasija smo dobili dokaz, da: kar je »Piccolo«, ni i veriti! Governo na lesnem trgu naj se zahvali Tomaniju za tak kompliment. Drobne vesti, liojz r e d a r j e m. Stražar Stare je naletel v ulici deile Beeherie na 2.">-letnega Viktorija odi. Redarju je pritekel na pomoč finančni nadstražnik v penziji, E. Muk. Ali tega je German udaril s pestjo tako močno, da ga je vrgel po tleh. Konečno se je vendar posrečilo Starcu, da je s po-m<>čjo drugega redaija aretiral in zvezal divjega Germana ter ga odvel v ulico Tigor. Ker je German v boju s stražarjem dobil nekaj ran, poklicali so zdravnika, ki mu je dal potrebno j»omoč. — Nadstražnik Muk pa, ki je pomagal stražarju in ga je pest Germana porušila na tla, je moral ostati v bolnišnici, ker je dobil več nevarnih ran. Ta tvi na. Si noči je neki nepoznani uzmo-vič ukradel g. Mariji C., v ulici del Boschetto št. 4, suknjo, vredno kron. Tatvina je naznanjena policiji. Nesreči. 31-letnemu delavcu Ivanu Milicu, stanujočemu v ulici Mantorsino št. 14 in na delu na prekopu za Aurisino, je padel kamen na ramo in ga nevarno ranii. Težaku Rudolfu Slavcu, stanujočemu v ulici del Pozzo št. 2. je pal v slobodni luk; neki zaboj blaga na roko in mu odtrgal noht prsta. Oba ponesrečenca sta dobila pomoč na zdravniški postaji. Iz g o s t i 1 n e v hotel Tigor. 4G-letni težak Josip P., stanujoči v ulici Ri-borgo, šel je v gostilno Josipa Jatnniča na trgu Sv. Frančiška — brez novčiča ! In je tam jedel in pil. Ko pa je prišel čas plačevanja, pa jo je hotel popihati. Ali gostilničar ga je zapazil o pravem času in ga dal aretirati. Pal s t r a m \v a v a. Sprevodnik tram-\vava, 4<. hišna oprava ; ulica Barriera veccliia h>na oprava ; Sv. Križ b'2, voz in krava ; Sv. Križ 26, voli in krave ; ulica Miramar 11, h'šna oprava; ulica Torrente 24, hišna oprava. Vremenski vestnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 14° 0. ob 2. uri popoludne 22 '.5 Cf. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 701.9. — Danes plima ob 10.53 predp. in ob 12.0 pop.; ose k: a ob 4.54 predpoludne in ob 5.55 popoludne. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na trreti se je nabralo v pušici »Narodnega doma« v Barkovljah 3 krone. — V veseli družbi nabrali o priliki obletnice poroke g. Hinka Martelanca 2 K. — Družina Ivana Piščanca iz Rojana, namesto venca na krsto pok. Antonije Pertot o kron. Za moško podružnico sv. Cirila in Metoda je daroval g. Pire Jurij, ker se ni mogel udeležiti slavnosti v Ricmanjih, 1 K. Za čitalnico pri sv. Jakobu so nabrali dne 15. sept. v gostilni pri Batiču 3 K 7 stot. Plesne vaje v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu« pričnejo v nedeljo dne 22. t. m. Vaje se bodo vršile redno vsako nedeljo in praznik od 4. ure popoludne do S. ure zvečer pod vodstvom g. Umeka, kateri bo učil tudi nove slovanske plese. Pristop imajo le društveni ki in po njih uvedeni gostje in sicer pod navadnimi pogoji. Vesel i čn i odsek. Vesti iz ostale Primorske. X Nezgoda na železnici. Iz Pazina nam pišejo dne 17. t. m. : Včeraj zjutraj ob 10. in pol uri se je med posta-jema liuzet in Roč državne železnice dogodila malf. nezgoda. Kaka dva kilometra daljave od liuzeta se je privalila na železnični tir kvadratna masa gramoza več centov, odvalivči se s strmine nad železnico. Prihajajoči vlak je z vso silo trčil v ta gramoz ter je istega 170 metrov daljave tiral s seboj. Močni sunek je poškodoval parno zavoro tako, da strojevodja ni mogel takoj ustaviti vlaka. Se le potem, koje stroj skočil iz tira, se je strojevodju posrečilo ustaviti vlak. V vlaku je seveda zavladal velik strah, ^»osebno med ženskami. Sreča je bila, da jc stroj skočil na levo (zgornjo) stran, ker drugače bi se bila dogodila velika nesreča, ker je na drugi strani globoka strmina in je bilo v vlaku polno dijakov, ki so se vozili v Pazin. V gosti megli in neprestanem dežju so morali potniki čakati skoro 4 ure, dokler so progo popravili in je na lice mesta došel drug stroj, ki je vlak odpeljal na postajo Buzet in od tam dalje proti Pulju. Ona masa gramoza je pokvarila progo in odtrgala vse vijake na Šinali ; nekoliko istih je tudi polomila. Heros. X Iz Podgrada nam pišejo: Nadejam se, gospod urednik, da dovolite malo mesta v cenjeni »Edinosti«, da opišem veselico, ki emo jo imeli v nedeljo v Podgradu, t. j. dne 8. t. m., na korist družbe sv. Cirila in Metodija za Istro. Kakor Vam je znano, vreme je bilo po-pred in kasneje deževno, al i na dan naše veselice je bilo tako krasno, da si lepšega človek ni želeti ne bi mogel. Program veselice je bil sestavljen u devetih toček. Prva točka je bila tamburanje Liepa naša domovina«, izza katere je gosp. prof. Spinčid v jedrnatih besedah, kakor samo on umfe, razložil razliko med Scliulve-reinom. Lego nazionale in našo družbo sv. Cirila in Metodija. Naloga naši družbi je, da ustanovlja hrvatske in slovenske šole, katere bi po zakona morala vlada usta-novija ti, ali ker je vlada za nas mače-lievska, moramo si sami vzdrževati nekaj šol, ako nočemo, da nas poitalijančijo oziroma ponemčijo. Po govoru gosp. državnega poslanca so se vrstile zaporedoma ostale točke programa : tair.buranje, deklamacija, vesela igra »Lokavi snubač« in kratka igra, katero Bta igrala gospica Nežika Gerbec in gospod Fran Svetek, višegimnazijalec v Ljubljani. Zabava se je završila s tombolo :n šaljivo pošto. Tamburašem bodi izrečena hvala, ker so se tako marljivo vadili, g. ICalokiri pa, ker je vodil tamburanje. Vesela igra »Lokavi snubač« dramatiški ni Bog zna kaj vredna, ali občinstvu je jako ugajala, .olno kmetov in gospode, a vse dostojno veselo in navdušeno vsled nepričakovanega vspeha. Liberalci in klerikalci so tu pili fkupaj in se pošteno zabavali, kar me je razveselilo tem bolj, ko sem čul, da neka »gospoda« podira (ali bi vsaj hotela podirati !), kar je stalo toliko truda in napora ? Ker seno, kakor skromen poročevaleč, le od daleč poslušal, ne bom imenoval odliž-njakov, ki so sedeli v mojem obližju, ampak omenim le, da je g. Maks Ličen s krasnim govorom napil g. Streklju, kateremu s» priredili navzoči ganljivo ovacijo. Gosp. Štrekelj se je, ganjen, zahvalil, priporočujč navzočim, naj nadaljujejo za pričeto delo ter je istim zagotovil svojo pomoč. Gosp. nadučitelj Mo-zina je napil napredku kmetijstva in napredku sploh ! Potem smo se razšli v nadi, da se prihodnje leto zopet snidemo na razstavi v lviheml>ergu. Predno zaključim to svoje kratko in skromno poročilce, naj povem še, da je bi 1 nedeljski otvoritveni shod impozanten toliko glede na udeleži*) inteligence, kolikor tudi kmetovalcev ter da je istemu predsedoval predsednik razstave, gosp. nadučitelj Anton M ožina. Razstavo pa je otvoril držav ni poslanec g. Oskar Gabršček, ki je na shodu krasno govoril in uprav elektriziral ne samo kmeta, ampak tudi inteligenco. Vsem gospodom, ki so ee trudili za prireditev te krasne in pomenljive razstave, kličem : Bog poplačaj vašo požrtvovalnost, hvaležnost naroda Vam ne izostane. — Na svidenje prihodnje leto ! B r e j s k i. Brzojavna poročila. Vprašanje zavoda sv. Jeronima. RIM 18. (B.) Kakor javlja »Tribuna«, ]K>zove rektor dr. Pazman vladnega komisarja Susca, ki je zaposel zavodjss. -Jeronima, pred pretorja. Potovanje carja um Francozko. DUNKERQUE 17. 0 žen in otrok, ki so bili v množici in so hoteli videti krsto v rotundi, v gnječi ranjenih. Večina njih pa so mogli sami iti v svoja stanovanja. Odlikovan / dveini zlatimi in bronastimi kolajnami Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih eenah. Za enkratno inercijo se plaća po 1 nvč. za beaedo: za večkratno inserciio pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Jakob Kosmerlj TR S T ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Marine. TRGOVINA V Trstu. Zalo?* likerjev t sodčih in buteljkah. PerhaUC Jakob haloga vsakovrstnih ▼in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Jak. Perhauc Ulica Stadion St. 20, pe karna in sladeičarna. a vež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejem« tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. |jestvin in kolonijalnoga blaira. delikates 1 in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione Stv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. d. občinstvu in sem najudanejsi Jakob Kosmerlj. Sprejemaijo se tudi naročbe za razpošiljanje. Nepresorljive mrežice. • v Trstu, Piazza Negozianti št 1 W I priporoča slabemu občinstu svoje nepregorljive mrpžice (rettine) rMeteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer." Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Oglje ili drva. Muha Incin v ulici dei Torro 5tev> 12 IVI UI ICt JUOip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 zadej c. kr. deželne sodnije.) Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki '7.beri pohištvo vseh sogov za vsak stan od najbo Bega izdelka. V zalogi ima: podobe na platuo in ipe, ogledala, žime za patno, razne tapecarije itd. Da tudi na obrok. Novo pekarno in sladčičarno sem odprl v ulici Molin a vento, na oglu ulice dei Gradi Vsaki dan trikrat friSen kruh od 12 nove. za kilo naprej. Sladkarije, sladčice in razno drugo pecivo. Se sprejema domači kruli v peko. Priporočani se za obilen obisk: A n t. P a b o r. PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 Telefon št. 141 Zaloga: tli. Istituto 1"» Telofon št- 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I., II., III. IV. razreda; prevezi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato- črni, 3rebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdoneevreg. i Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico 1 in izdelovalnico vsakovrstnega po- ' hištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča (van Cink, ulica S. Daniele št. 2. H. Stibiel Pekarne in sladeiearne. Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljieah, Finih biškotov, različnih likeijev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden Trpi-obitiia redstrom Mnn z neomejenim jamstvom. 1., I. nadstr. T GORICI, semeniška ul. št. -- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki ai nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 41/2°/o ]n vloge na Conto - corrent kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko j pC 3.60°/0- Sprejema hranilne knjižice druzih na dom in trgovcem ^ razprodajo. Domač mali-1 zayodov l)rez j |>e 0l>resti ter izdaja v za-novec po nizki ceni. 1 J Pekarna in sladeičarna J a k ob .Tel len v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v meno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5ietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih JfA J BOLJE vinske prese se vdobivajo pri SCHIVITZ & Comp.' (Živic in družb.) TRST. - ulica Ghega št. 10. - TRST. (nhod ulica Commerciale) 2W" po tovarniških cenah. Na prodaj. Zaradi bolezni v družini se proda lepo urejena trgovina. Ista se nahaja S sredini mesta iu je aktivna. qI Naslov pove iz uljudnosti uredništvo ~~ ! »Edinosti«. Blig. gosp. Gabrijel Piccoli dvorni založnik Nj. Svetosti papeža Leona XIII v Ljubljani. Podpisani si usoja na-^ znaniti Vašemu blagorodju, g da se je iloposlana mi J tinktura za ielodec rabila z '/ dobrim vspehom pri želod- čnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrnb in obistih. GRADEC, dne 2. februvarja 18'J7. Bolnišnica usmiljenih bratov Provincijal : F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. Blag. gosp. Gabrijel Piccoli Ljubljana. Ze mnogo časa svetujem vsem onim, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem Momjan (Istra), <5. oktobra 1900. Don Peter Franceschini, duhoven. I pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-j obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno loga moke iz prvih ogerskih mlinov. Pozor stariši! Sna?no zakrpani čevlji prihranijo nove, kar odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 3UU kron po 1 krono na teden, ali položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih 1 resno nevarnost ljudstvo popravlja prav točno in po nižki ceni vratar hiSe j daUšjh obrokih po dogovoru. Deleži se obre-St. 3, na trgu S. Giovanni. tik lekarna Leitenburg. stujejo po 6.15 /0. ^—— v plačevanje vrši se osebno ali potom Trgovina z izffotovljcnimi oblekami. Qolori>ll Ponte dell$l Fabbra št. 2, vogal Odidi lili* ul. Tor rente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare štev. 1, drujra podružnica _Alla od 9—12. dopoludne. citta di LondraJ z najfinejšimi izdelki v ulici Poste i nuove 3 (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek —————— za moške in dečke in sieer: obleke za moške od gl tf.oO i do 24, za dečke od gl. 4.f»0 do 12, suknene jope v t velikem izboru od gld. 3 do 8, suknene hlače od gld. 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 Častim si naznajati slav. občinstvu, daje moja do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od .... . . , . , gld. 2.50 do 9, Od platna ali satena v raznih barvah prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim in po cenah, da se ne Važno oznanilo ! v Podpisani smatra si ▼ dolžnost javiti, da se VINA iz VISA, KASTELOV pri SPLITU, ISTRE Id BELA VINA iz VISA, ki ee prodajajo v njegort ulogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zaveda za kemično analizovanje, ovlaičenega od c. kr« avstrijskega ministerstva. Zato ae stavlja na vBe sod« in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visok« c. kr. notranje min* sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja t Pozor! od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po naj- blagom vsake vrste i nižjih cenah. Hlače od moleškina talodjeva koža) za ... , delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24- urah. Li Prodaja vina „Ai Maestri v ulici Valdirivo št. 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč., za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pri-pravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah. bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobanschek, trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu. Se ir^vori Slovenski ! Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j«> Jotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nege a je vino čisto in narayno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijsM zavod 9tavlja pod svoje varstvo samo ona vina, Jd »o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo more^C; hneti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novfi, Vino iz Kažtelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo...... 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna it. 6 (Dvorišč«^ FRAN HLAVATY ulica G-iulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri oenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. *** V najem se odda hiša in krčma z velikim hlevom, ležeča v Lokvi ob skladovnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve pri upravi »Hdinosti«. Karol Kavšek-a nasl. Schncidcr S Verovšek trgovina z železniiio na debelo in na drolnio in zaloga poljedeljskih strojev Ljubljana Dunajska cesta št. 16. priporoča svojo veliko zalosro raznovrstnih poljericljskili strojev, v prvi vrsti mline in preše za sadje in grozdje najboljšega izdelka; potem gepeljne, slamoreznice, mlatilnice, trijerje, čistilnice, plnpc (Sistem tšaek) in sploh vse fctroje za poljedelstvo po najnižjih tovarniških cenah in pod jamstvom za vsak kos. Nad 200 različnih strojev v zalogi. Točna postrežba. Ilustrovani slovenski ceniki brezplačno. in pou p trežba. 1 Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak 4. 4. 4. za podove v Četero nijansali za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga hiliko opere in e trpežen. Za 10 □ m. zadostuje 1 kg. po 'J kroni v plehasti škatlji. Ces. in kralj. ^^ priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, VI Schulerstrasse št. 21 Ustanovljena xSj2. •Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilno zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje tešCilo (biks) Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto