GEOLOGIJA 45/1, 47–57, Ljubljana 2002 Primerjava julskih in tuvalskih plasti v dveh profilih na obmo~ju osrednjih Posavskih gub Comparison of the Julian and Tuvalian beds in two cross-sections in the Central Sava Folds area (Slovenia) Matev` NOVAK & Stevo DOZET Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, SI-1001 Ljubljana, Slovenija Klju~ne besede: stratigrafija, litostratigrafska raz~lenitev, jul in tuval, Zunanji Dinaridi, Slovenija Key words: stratigraphy, lithostratigraphic subdivision, Julian and Tuvalian, Outer Dinarides, Slovenia Kratka vsebina Litostratigrafsko so raz~lenjene julske in tuvalske plasti To{kega ^ela in Vintarjevskega potoka. Sedimentno zaporedje To{kega ^ela je razdeljeno v sedem litostratigrafskih enot, in sicer: plastnati apnenec, apnenec in dolomit, onkolitni apnenec, spodnji dolomit, plo{~asti apnenec z ro`encem, zgornji dolomit in plo{~asti gomoljasti apnenec. Plasti Vintarjevskega potoka pa pripadajo osmim litostratigrafskim enotam: bazalna bre~a in konglomerat, spodnji apnenec, spodnji dolomit, srednji apnenec, zgornji dolomit, zgornji apnenec, rde~i laporovec in vrhnji apnenec. Abstract A lithostratigraphic subdivision of the Julian and Tuvalian beds in the To{ko ^elo and Vintarjevski potok area has been performed in this paper. The sedimentary sequence in the To{ko ^elo area is subdivided into seven lithostratigraphic units, namely: bedded limestone, limestone and dolomite, oncolite, lower dolomite, platy limestone with chert, upper dolomite, and platy nodular limestone. Beds in the Vintarjevski potok area are subdivided into eight litostratigraphic units: basal breccia and conglomerate, lower limestone, lower dolomite, middle limestone, upper dolomite, upper limestone, red marl and topmost limestone. UVOD Raziskano ozemlje le`i v osrednjem delu Posavskih gub. V tem ~lanku sta podrobneje opisana karbonatna razvoja na obmo~ju To-{kega ^ela zahodno od Ljubljane (sl. 1) in Vintarjevskega potoka ju`no od Šmartna pri Litiji (sl. 2). Uporabljeni so podatki iz diplomskega dela M . Novaka (2000) in podatki, dobljeni pri stratimetrijskem profili- ranju ter geolo{kem kartiranju za Geolo{ko karto Slovenije M 1:50.000. Obravnavano ozemlje so doslej raziskovali Lipold in Stache (1856), Kossmat (1904), Rakovec (1938, 1939, 1946, 1955), Ramov{ (1954, 1961, 1977, 1990), G e r -mo v { e k (1955), Pirc (1961), Buser (1969, 1974), Ribi~i~ (1973), Grad & Ferjan-~ i ~ (1974, 1976), Dozet (1966, 1985, 2000), Daneu (1996) in Novak (2000). 05-47-57.p65 18. 09. 02, 15:58 47 Black 48 Matev` Novak & Stevo Dozet Na ozemlju To{kega ^ela je kamninska sestava zelo pestra, geolo{ka zgradba pa zapletena. Najstarej{e kamnine na obravnavanem ozemlju so permokarbonski klastiti, najbolj raz{irjene pa so triasne prete`no karbonatne kamnine. Triasna litolo{ka skladovnica je razvita v celoti. Obmo~je Vintarjevca le`i na ju`nem robu Posavskih gub blizu kontakta med Posavskimi gubami in mezozojskimi grudami Dolenjskega Krasa. Germov{ek (1955) si je mejo med Posavskimi gubami in kra{kimi Dinaridi predstavljal kot prehoden pas manj{ega tektonskega pomena. Dozet (1966, 1985) je ugotovil, da so pri Ple{ah Posavske gube narinjene na glavni dolomit pod kotom 15° do 20°. Bli`ina narivnega kontakta se mo~no odra`a tudi v geolo{ki zgradbi Vin-tarjevca in okolice. Ozemlje je tu mo~no razkosano in naluskano. Najstarej{e kamnine pripadajo karbonu in permu, najbolj raz{ir-jene pa so karnijske sedimentne kamnine. Na podlagi fosilnih ostankov ni mo~ lo~iti julske od tuvalske podstopnje, zato opisujeva omenjene plasti skupaj. STRATIGRAFSKI OPIS Profil Toško Čelo Spodnja meja julsko-tuvalskega karbonatnega zaporedja na območju Toškega Čela je narivna. V močno tektonsko prizadetem bazalnem delu je ponekod ob reverznih prelomih vtisnjen ladinijski tuf tipa “pietra verde”, medtem ko je bazalni karnijski apnenčev horizont sicer ohranjen, vendar stanjšan. Navzgor prehajajo tuvalske plasti normalno v temno siv plastnat in nato svetlo siv, značilno laminiran in stromatoliten glavni dolomit. Ob cesti med kmetijo Prevalnik nad Podutikom in zaselkom Toško Čelo (si. 1) je razgaljena 300 do 350 metrov debela skladovnica, sestavljena iz julsko-tuvalskih apnencev, dolomitov in laporovcev, ki sva jo po litološki sestavi in superpoziciji razčlenila v sedem litostratigrafskih enot (si. 3): 1) -plastnati apnenec, 2) - apnenec in dolomit, 3) - onkolitni horizont, 4) - spodnji dolomit, 5) - ploščasti apnenec z rožencem, 6) - zgor- Sl. 1. Lega raziskanega profila na obmo~ju To{kega ^ela Fig. 1. Location map of the studied cross-section in the To{ko ^elo area 05-47-57.p65 18. 09. 02, 15:58 48 Black Primerjava julskih in tuvalskih plasti v dveh profilih na obmo~ju osrednjih Posavskih gub 49 nji dolomit in 7) – plo{~asti gomoljasti apnenec. Plasti dokaj konstantno vpadajo proti jugovzhodu, zato si enote v profilu na sliki 1 sledijo od to~ke 1 do to~ke 2. 1. Plastnati apnenec: Enota je v glavnem sestavljena iz razli~nih, prete`no ~rnih, redkeje temno sivih apnencev. Spodnji apnenec je najpogosteje plastnat (20–75 cm), ponekod pa plo{~ast (3–10 cm). Po strukturi prevladuje srednje- do debe-lozrnat sparitni apnenec. Med plastmi apnenca se pojavljajo pole sivkasto ~rnega la-porastega apnenca, rumenkasto rjavega la-porovca ter zelenkastega in sivkasto ~rnega glinavca. Apnenec je povsod bolj ali manj tektonsko pretrt in prepreden z belimi kal-citnimi `ilami, mestoma pa je mo~no dolo-mitiziran in vsebuje vmesne plasti olivno sivega dolomita. Fosilnih ostankov je v tem ~lenu zelo malo. Pojavljajo se le redki, slabo ohranjeni preseki {koljk Lopha montiscaprilis Klipstein. Debelina plastnatega apnenca zna{a od 50 do 60 metrov. 2. Apnenec in dolomit: ^len predstavlja okoli 25 metrov debela prehodna cona bolj ali manj dolomitiziranih apnencev, v kateri spodnji apnen~ev ~len postopoma preide v onkolitni horizont. Plasti dolomita so naj-pogostej{e in najdebelej{e v zgornjem delu obravnavanega litolo{kega intervala. Dolomit je nastajal pri kasni diagenezi. Dolo-mitizacija je bila najmo~nej{a v plasteh de-belozrnatega sparitnega apnenca. Dolomiti-zirani apnenec je sestavljen iz majhnih, dobro zaobljenih, prete`no dolomitnih in-traklastov in delno sprane rahlo dolomiti-zirane mikritne osnove. V njej so tudi peleti, fragmenti {kolj~nih lupin, kalcitizirani ra-diolariji in redke foraminifere. Po strukturi pripada ta kamnina intrabiopelmikritu oziroma packstone-u. V vrhnji plasti tega ~lena nekateri pasovi pripadajo stromatolitu, drugod pa je pasnatost kamnine posledica raz-li~ne zrnavosti in selektivne dolomitizacije. 3. Onkolitni dolomitizirani apnenec: On-kolitni horizont v profilu To{ko ^elo zaznamuje 1,5 m debela cona temno sivega debelo-plastnatega dolomitiziranega apnenca z jasno izra`eno pasnatostjo (tab. 1, sl. 1). Le v zgornji plasti nekoliko laporastega apnenca se pojavljajo do 2,5 cm veliki onkoidi (tab. 1, sl. 2). Mikroskopska analiza te plasti je pokazala, da gre za rahlo dolomitiziran in- 05-47-57.p65 49 Black traonkobiomikritni apnenec (floatstone). V mikritni osnovi je precej hidrozojskih skupkov, veliko tankih ostrakodnih lupinic in nekaj ve~jih lupinic pol`ev ter {koljk z on-koidnimi inkrustacijami (tab.1, sl. 3), redke pa so skeletne alge in foraminifere. Veliko je tudi drobnozrnate detriti~ne primesi kremena in ro`enca. Mikrit in ostrakodi pri~ajo o dokaj mirnem zaprtem lagunskem okolju, v katerega so valovi ob~asno naplavili onkoide in detriti~ni material. 4. Spodnji dolomit: Apnenec onkolitnega horizonta prehaja navzgor postopno v srednje svetlo siv do svetlo siv plastnat (20–40 cm) in redkeje plo{~ast (3–10 cm) dolomit. V svetlo sivem do bledo rjavkasto sivem drob-nozrnatem dolomitu se mestoma {e pojavljajo stromatolitni pasovi. Po strukturi prevladuje drobno do srednjezrnat dolomit, tu in tam pa je razvit tudi debelozrnat dolomit. Debelina spodnjega dolomita ne presega 20 metrov. 5. Plo{~asti apnenec z ro`encem: Litolo-{ko enoto, ki le`i konkordantno na spodnjem dolomitu, predstavlja skladovnica ~rnega, sivkasto ~rnega, redkeje temno sivega ali sivega plo{~astega apnenca. Prevladuje tanko in srednjeplo{~asti (0,5–5 cm) apnenec, manj je debeloplo{~astega (5–10 cm), medtem ko so debelej{e plasti redke. Plasti apnenca so laminirane in pasnate (razli~na zrnavost). Pogosto razpadajo v tanj{e in debelej{e plo-{~e prav po teh pasovih. Apnenec srednjega dela julsko-tuvalske skladovnice je mestoma tudi skrilav. Med plo{~ami apnenca so ponekod pole temno sivega ali, kjer je preperel, rjavkastega laporovca ali glinavca. Dokaj pogostne pa so v apnencu le~e in do 1,5 cm debele pole ~rnega ro`enca. Ro`enec se najpogosteje pojavlja v tankih ~rnih silificiranih laminah v laminiranem apnencu (tab. 1, sl. 4). Plo{~asti apnenec ima neredko gomoljaste povr{ine z bolj ali manj jasnimi sledovi bio-turbacije. Od spodnjega apnenca se lo~i po zelo drobni zrnavosti, po tem, da je bitu-minozen in da v njem ni sledov dolomiti-zacije. Plo{~asti apnenec vsebuje tudi ve~ lapornih vlo`kov, zlasti v vrhnjem delu intervala, kjer je zelo naguban. V njem se pojavljajo tudi sinsedimentne oziroma gravitacijske gube z zna~ilno konvolutno lamina-cijo. Nastale so pri zdrsih {e nepopolno litificiranega karbonatnega blata po pobo~ju karbonatne platforme. Temena teh gub so ponekod erodirana in na povr{ini vidimo 18. 09. 02, 15:58 50 Matev` Novak & Stevo Dozet podolgovate koncentri~ne strukture (tab. 1, sl. 5). V zbruskih plo{~astega apnenca so fragmenti tankolupinastih {koljk, ostrako-dov, kalcitizirani radiolariji, nedolo~ljivi ostanki foraminifer in redki preseki algnih steljk (tab. 1, sl. 6). Strukturno kamnina pripada biomikritu in biosparitu (wackestone in grainstone). Spodnji del opisanega horizonta vsebuje zelo malo makrofosilov, v zgornjem delu pa so povr{ine apnenca ponekod polne jedrc pol`ev, velikih do 1,5 cm (tab. 1, sl. 7) in lepo ohranjenih presekov bodic igloko`cev. Red-kej{e so lumakele do 3 cm velikih debelo-lupinastih {koljk, po obliki podobnih manj-{im megalodontidam (tab. 1, sl. 8). R i b i ~ i ~ (1973) je v teh plasteh na{el {kolj-ki Myophoria kefersteini Bittner in Trigo-nodus carniolicus Bittner, algo Clypeina be-sici Panti} ter foraminifere Involutina sp., Glomospira sp. in Trocholina sp.. Na{teti fosili potrjujejo julsko-tuvalsko starost obravnavanega karbonatnega zaporedja. Po mikrofaciesu in fosilih je mo~ sklepati, da je plo{~asti apnenec nastajal v plitvem zaprtem {elfu ali v laguni. Debelina skladovnice plo{~astega apnenca zna{a okrog 150 m. 6. Zgornji dolomit: Litostratigrafska enota zgornjega dolomita sestoji iz dveh delov. Spodaj je okoli 15 metrov debela skladovnica temno sivega zrnatega bituminoznega plastnatega dolomita s tankim vlo`kom plo-{~astega temno sivega apnenca v srednjem delu. Dolomit razpada v srednje do debelo-zrnat dolomitni pesek. Nad njim le`i 10 m debel interval sivega do temno sivega plo{~astega (3–10 cm) in plastnatega (15–35 cm) bolj ali manj lapo-rastega dolomita s paralelepipedsko krojit- TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1. Dolomitiziran stromatolitni apnenec v spodnjem delu onkolitnega horizonta Fig. 1. Dolomitized stromatolitic limestone in the lower part of the oncolite horizon Sl: 2 Onkoidi v laporastem apnencu zgornjega dela onkolitnega horizonta Fig. 2. Oncoids in marly limestone of the upper part of the oncolite horizon Sl. 3. Intraonkobiomikritni apnenec (floatstone). V osnovi so lupine mehku`cev z onkoidnimi inkrustacijami, 3.2 x Fig. 3. Intraoncobiomicritic limestone (floatstone). Molluscs shells with oncoid encrustations in matrix, 3.2 x Sl. 4. Silificirane lamine ro`enca v laminiranem apnencu Fig. 4. Silicified laminae of chert in laminated limestone Sl. 5. Po temenu erodirana gravitacijska guba s konvolutno laminacijo Fig. 5. Gravity fold with convolute lamination eroded along the crest Sl. 6. Prerez algne steljke in ostrakodnih lupinic v mikrosparitnem apnencu (wackestone), 50 x Fig. 6. Section of algal thallus and ostracod carapaces in microsparitic limestone (wackestone), 50 x Sl. 7. Kamena jedra drobnih pol`ev v enoti plo{~astega apnenca z ro`encem Fig. 7. Internal moulds of small gastropods in the platy limestone with chert unit Sl. 8. Lumakela debelolupinastih {koljk, podobnih manj{im megalodontidam Sl. 8. Lumachelle of thick-valved pelecypods resembling smaller megalodontid shells 05-47-57.p65 18. 09. 02, 15:58 50 Black Primerjava julskih in tuvalskih plasti v dveh profilih na obmo~ju osrednjih Posavskih gub 51 .-¦ ^^-V!^-'; ¦" -¦•<¦; -„g^jj^, '^t^if 7' ^;: 4. ¦ ¦ -, ' "f ¦ ' ^^r :* '' '*''" ;'y ;.'/-''>¦ i:l '/ r •' *, Uli v v' '¦>¦ •: A ¦ ¦.¦¦¦'-.'¦ r&d '"¦¦¦ ':>¦: .-.:¦ •'¦;.*¦' "* ¦') ^' -4M m^. ¦*-"* __^M 1 3 5 7 05-47-57.p65 18. 09. 02, 15:58 51 Black 52 Matev` Novak & Stevo Dozet vijo. Prevladuje plo{~asti (5–10 cm) dolomit. Po strukturi je drobnozrnat dolosparit, pojavljajo pa se tudi drobnozrnata intrafor-macijska bre~a ter stromatolitni in loferitni dolomit. V tem dolomitu so ponekod vlo`ki plo{~astega in plastnatega sivkasto ~rnega dolomitiziranega apnenca ter apnen~evega in dolomitnega laporovca. Celotna debelina obravnavane litostrati-grafske enote zna{a 25 metrov. 7. Plo{~asti gomoljasti apnenec: Zgornji dolomit prehaja navzgor postopno v enoto gomoljastega apnenca. Najmlaj{i karnijski ~len sestoji iz sivkasto ~rnega in ~rnega plo-{~astega apnenca, ki ne vsebuje ro`enca in je zelo reven s fosili. Zgornjekarnijska starost je dolo~ena na podlagi stratigrafske lege nad plastmi s fosili (Ribi~i~, 1973) in pod glavnim dolomitom. Na mnogih mestih so jasno izra`eni sledovi bioturbacije, ki so tudi vzrok gomoljastega videza povr{in. V naj-ni`jem delu vsebuje plo{~asti apnenec redke, 30 cm debele plasti olivno sivega dolomita in dolomitnega laporovca, navzgor pa so vlo`-ki laporovca zelo redki in tanj{i. Zgornja meja je pokrita, vendar vlo`ki dolomita v gomoljastem apnencu ka`ejo na postopen prehod v glavni dolomit. Debelina obravnavane enote zna{a 50 metrov. Profil Vintarjevski potok Zelo podoben razvoj julskih in tuvalskih plasti kot na To{kem ^elu je razgaljen tudi na obmo~ju Vintarjevskega potoka (sl. 2). Gre za okoli 350 metrov debelo skladovnico apnencev, dolomitov in laporovcev, ki sva jih superpozicijsko od najstarej{ih do naj-mlaj{ih raz~lenila na slede~e litostratigraf-ske enote (sl. 4): 1) – bazalna bre~a in konglomerat, 2) – spodnji apnenec, 3) – spodnji dolomit, 4) – srednji apnenec, 5) – zgornji dolomit, 6) – zgornji apnenec, 7) – laporovec in 8) – vrhnji apnenec. Sl. 2. Lega raziskanega profila na obmo~ju Vintarjevskega potoka Fig. 2. Location map of the studied cross-section in the Vintarjevski potok area 05-47-57.p65 18. 09. 02, 15:58 52 Black Primerjava julskih in tuvalskih plasti v dveh profilih na obmo~ju osrednjih Posavskih gub 53 Sl. 3. Litostratigrafski stolpec julskih in tuvalskih plasti v profilu To{ko ^elo. Legenda na sl. 5 Fig. 3. Lithostratigraphic column of the Julian and Tuvalian beds in the To{ko ^elo cross-section. Explanation on fig. 5 05-47-57.p65 18. 09. 02, 15:58 53 Black 54 Matev` Novak & Stevo Dozet Sl. 4. Litostratigrafski stolpec julskih in tuvalskih plasti na obmo~ju Vintarjevskega potoka. Legenda na sl. 5 Fig. 4. Lithostratigraphic column of the Julian and Tuvalian beds in the Vintarjevski potok area. Explanation on fig. 5 05-47-57.p65 18. 09. 02, 15:58 54 Black Primerjava julskih in tuvalskih plasti v dveh profilih na obmo~ju osrednjih Posavskih gub 55 Sl. 5. Legenda k sl. 3 in 4 1 – mikritni apnenec, 2 – apnenec z ro`encem, 3 – lumakela, 4 – dolomitizirani apnenec, 5 – masivni dolomit, 6 – plastnati dolomit, 7 – stromatolitni dolomit, 8 – bre~a/konglomerat, 9 – plastnati laporovec, 10 – pe{~enjak, 11 – glinavec, 12 – skrilavi glinavec, 13 – nariv, 14 – prelom, 15 – mikroflora, 16 – makrofavna, 17 – bioturbacija, 18 – mikrofavna Fig. 5. Explanation to fig. 3 and 4 1 – micritic limestone, 2 – limestone with chert, 3 – lumachelle, 4 – dolomitized limestone, 5 – massive dolomite, 6 – bedded dolomite, 7 – stromatolitic dolomite, 8 – breccia/conglomerate, 9 – bedded marl, 10 – sandstone, 11 – claystone, 12 – mudshale, 13 – thrust fault, 14 – fault, 15 – microflora, 16 – macrofauna, 17 – bioturbation, 18 – microfauna Za julsko-tuvalsko zaporedje Vintarjev-skega potoka sta poleg apnen~evo-dolomit-nega razvoja zna~ilna zlasti horizonta precej heterogene bazalne bre~e in konglomerata ter horizont rde~ega laporovca in dejstvo, da so te plasti zelo revne s fosili. Julsko-tuvalske plasti jugozahodno od Vintarjevca le`e ponekod konkordantno drugod diskor-dantno na svetlo sivem do zelo svetlo sivem, skoraj belem, masivnem debelokristalastem dolomitu s {tevilnimi ovalnimi, kroglastimi in cevasto oblikovanimi votlinicami, ki ka`e-jo na ostanke alg, najverjetneje vrste Diplo-pora annulata Schafhäutl. Zgornjo mejo prekrivajo od severa narinjene permokarbonske plasti. 1. Bazalna bre~a in konglomerat: Na ob-mo~ju Vintarjevskega potoka se v grapah pod in med Degenom in Šipavcem pojavlja v podlagi julsko-tuvalskih plasti srednje svetlo siva drobnozrnata dolomitna bre~a z li-monitnim vezivom ter drobnozrnata apnen-~evo-dolomitna bre~a s kalcitnim vezivom. Bre~a je sestavljena iz nezaobljenih drobcev svetlo sivega, sivega do modrikasto sivega debelozrnatega cordevolskega dolomita ter srednje svetlo sivega in ro`nato rde~ega mi-kritnega in zrnatega sparitnega apnenca. Mestoma se pojavlja tudi drobnozrnata pisana kremenova bre~a oziroma konglomerat z veliko rde~ih jaspisnih zrn. Bazalna bre~a in konglomerat sta debela le nekaj metrov. 2. Spodnji apnenec: Na bazalni bre~i in konglomeratu, pogosto pa neposredno na cor-devolskem dolomitu, le`i okoli 50 metrov debela skladovnica debeloplo{~astega srednje sivega, sivega ter tu in tam sivkasto ~rne-ga mikritnega lapornega apnenca. Vmes se pojavljajo redke, nekoliko debelej{e plasti sivkasto ~rnega zrnatega apnenca z nedo-lo~ljivim organskim detritusom in plasti siv-kasto ~rnega laporja. V srednjem delu skladovnice je 0,5 metra debel lumakelni vlo`ek ~rnega apnenca s {tevilnimi lupinami do 2 cm velikih megalodontidnih {koljk. 3. Spodnji dolomit: Spodnji apnenec prehaja navzgor brez prekinitve sedimentacije v siv do srednje svetlo siv, masiven in slabo plastnat (20–40 cm), debelozrnat dolomit s paralelepipedsko krojitvijo. Dolomit razpada ponekod v dolomitni pesek, kar je posledica intenzivnega preperevanja zaradi debe-lozrnate strukture ali razrahljanosti kamnine vsled tektonike. Debelina skladovnice spodnjega dolomita je okoli 25 metrov. 4. Srednji apnenec: Drugi interval julsko-tuvalske apnen~eve sedimentacije predstavlja debeloplo{~ast (5–10 cm) in tankoplastnat (10–20 cm) siv do temno siv lapornat apnenec. Mestoma opazujemo v tem delu julsko-tuvalske skladovnice zelo tanke vlo`ke siv-kasto ~rnega do ~rnega skrilavega laporovca. Apnenec je po strukturi mikriten. Nastajal je v mirnem plitvem okolju. Debelina litolo{ke enote srednjega apnenca zna{a okoli 40 metrov. 5. Zgornji dolomit: Odlo`itvi srednjega apnenca je sledil drugi ciklus dolomitne sedi-mentacije, ki ga sestavlja zelo podoben masiven do slabo plastnat svetlo siv zrnat dolomit. Po strukturi pripada dolosparitu. V njem nisva na{la pomembnej{ih fosilnih ostankov. Debelina zgornjega dolomita zna{a okoli 25 metrov. 6. Zgornji apnenec: Sestoji iz srednje sivega, sivega in sivkasto ~rnega plastnatega in 05-47-57.p65 18. 09. 02, 15:58 55 Black 56 ploščastega apnenca. Tu in tam dobimo med plastmi apnenca do 10 m centimetrov debele vložke olivno sivega ali temno sivega lapo-rovca. Debelina zaporedja ploščastega in plast-natega apnenca znaša okoli 40 metrov. 7. Rde~i laporovec: Sedma litološka enota je sestavljena iz sivkasto do opečnato rdečega debeloplastnatega laporovca. Njegova glavna značilnost je skrilavost, tako da razpada v vedno tanjše plasti, plošče in liste. Lokalno nastopa razbarvanje laporovca, ko rdeča barva prehaja v turkizno modro. Litološka enota rdečega laporovca je najobsežnejša, saj je debela okoli 100 m. 8. Vrhnji apnenec: Karnijsko skladovnico na območju Vintarjevca zaključuje siv do sivkasto črn plastnat apnenec, ki z ravno ploskvijo leži na rdečem laporovcu. Razgaljenih je okrog 75 metrov tega apnenca, njegova prava debelina pa je neznana, ker ga v najzgornjejšem delu prekrivajo permokar-bonske plasti. Monotono zaporedje apnenca mestoma prekinjajo tanke vmesne plasti ploščastega temno sivega do črnega laporovca. ZAKLJU^KI -Okoli 350 metrov debeli apnenčevo-do-lomitno-laporni zaporedji Toškega Čela in Vintarjevskega potoka ležita diskordantno na starejših triasnih skladih, redkeje pa na območju Vintarjevca konkordantno na svetlo sivem masivnem debelokristalastem luk-njičavem cordevolskem dolomitu. Konkordantno na njih pa počiva glavni dolomit. - Po superpoziciji in litološki sestavi sta obravnavani zaporedji sedimentov, ki sva ju uvrstila v julsko in tuvalsko stopnjo, razčlenjeni v sedem oziroma osem litostratigrafskih enot. - V litološki sestavi obeh sedimentnih zaporedij prevladuje apnenčeva sedimentacija, ki jo je dvakrat prekinila sedimentacija dolomita. Za julsko-tuvalsko sedimentno zaporedje Toškega Čela sta najbolj značilna on-kolitni horizont in ploščasti apnenec z rožen-cem, za razvoj julsko-tuvalskih plasti Vintarjevskega potoka pa sta posebnost litološka intervala rdečega laporja ter bazalne breče in konglomerata. - V julsko-tuvalskem zaporedju po strukturi močno prevladujejo mikritni karbonatni sedimenti, kar je znak mirnega zatišnega okolja. 05-47-57.p65 56 Black Matev` Novak & Stevo Dozet – V geotektonskem pogledu pripada raziskano ozemlje osrednjim Posavskim gubam. Comparison of the Julian and Tuvalian beds in two cross-sections in the Central Sava Folds area (Slovenia) Summary In the central Sava Folds area two geological sections representing carbonate development of the Julian and Tuvalian beds have been researched in detail. According to superposition and lithology, the To{ko ^elo cross-section (Fig. 1) of the Julian-Tuvalian sedimentary succession has been subdivided into the following seven lithostratigraphic units (Fig. 3): bedded limestone, limestone and dolomite, oncolite, lower dolomite, platy limestone with chert, upper dolomite and platy nodular limestone. On the other hand, similar development of the Julian-Tuvalian stratigraphic sequence in the Vintarjevski potok area (Fig. 2) has been divided into eight lithostratigraphic units (Fig. 4); namely: basal breccia and conglomerate, lower limestone, lower dolomite, middle limestone, upper dolomite, upper limestone, red marl and topmost limestone. About 350 metres thick limestone-dolomite-marl successions of the To{ko ^elo and Vintarjevski potok area lie discordantly upon older Triassic beds or rarely in the Vintar-jevec region concordantly upon the light grey, massive, coarse-grained Cordevolian dolomite. The Julian-Tuvalian sequence is con-cordantly overlayed by the Main dolomite. In the lithological composition of both sedimentary successions the limestone sedimentation, two times interrupted by dolomite deposition strongly prevails. Characteristic for the To{ko ^elo Julian-Tuvalian lithological column are the oncolite horizon and the limestone with chert; on the other hand, the Vintarjevski potok development is characterized by the basal breccia and conglomerate as well as by the thick red marl lithological interval. According to texture, in the Julian-Tuvalian stratigraphic sequence, micritic carbonate sediments indicating a quiet restricted environment strongly prevail. From the geotectonical point of view the studied area belongs to the central Sava folds. 18. 09. 02, 15:58 Primerjava julskih in tuvalskih plasti v dveh profilih na obmo~ju osrednjih Posavskih gub 57 Literatura Buser, S. 1969: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000, list Ribnica. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. B u s e r , S. 1974: Tolma~ lista Ribnica. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000. – Zvezni geo-lo{ki zavod , 60 p., Beograd. Daneu, N. 1996: Geolo{ka zgradba ozemlja v okolici Podutika. Seminarska naloga v rokopisu. – Naravoslovno-tehni{ka fakulteta v Ljubljani. Katedra za geologijo in paleontologijo, 16 p., Ljubljana. D o z e t , S. 1966: Geolo{ke razmere ozemlja med Lani{~em in Polico. Diplomsko delo v rokopisu. – Naravoslovno-tehni{ka fakulteta v Ljubljani. Katedra za geologijo in paleontologijo, 65 p., Ljubljana. Dozet, S. 1985: Geolo{ke razmere na obmo~ju rudi{~a Ple{e in v {ir{i okolici. – Rud.-met. zbornik, 32/1-2, 27-49, Ljubljana. D o z e t , S. 2000: Vi{nja gora formation, central Slovenia. – Rud.-met. zbornik, 47/2, 137-154, Ljubljana. G e r m o v { e k , C. 1955: O geolo{kih razmerah na prehodu Posavskih gub v Dolenjski kras med Sti~no in Šentrupertom. – Geologija 3, 116-135, Ljubljana. Grad, K. & Ferjan~i~, L. 1974: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000, list Kranj. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. Grad, K. & Ferjan~i~, L. 1976: Tolma~ lista Kranj. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000. – Zvezni geolo{ki zavod, 70 p., Beograd. Kossmat, F. 1904: Manuskriptna geolo{ka karta Ljubljane. – Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani. L i p o l d , V. & S t a c h e , G. 1856: Manuskript-na geolo{ka karta, list Ljubljana. – Katedra za geologijo in paleontologijo Unvierze v Ljubljani. Novak, M. 2000: Geolo{ka zgradba ozemlja med Podutikom in To{kim ^elom. Diplomsko delo v rokopisu. – Naravoslovno-tehni{ka fakulteta v Ljubljani. Katedra za geologijo in paleontologijo, 71 p., Ljubljana. P i r c , S. 1961: Prispevek h geologiji okolice Podutika in Golega brda. Diplomsko delo v rokopisu. – Naravoslovno-tehni{ka fakulteta v Ljubljani. Katedra za geologijo in paleontologijo, 41 p., Ljubljana. Premru, U. 1982: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000, list Ljubljana. – Zvezni geolo{ki zavod Beograd. Premru, U. 1983: Tolma~ lista Ljubljana. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000. – Zvezni geolo{ki zavod, 75 p., Beograd. Ramov{, A. 1954: Geolo{ki izleti po Ljubljanski okolici. – Mladinska knjiga, 138-158, Ljubljana. Ramov{, A. 1977: Skelettapparat von Pseu-dofurnishius murcianus (Conodontophorida) in Mitteltrias Sloweniens (NW Jugoslawien). – N. Jb. f. Geol. u. Paläont. Abh., 153/3, 361-399, Stuttgart. Ramov{, A. 1990: Glini~an od Emone do danes. – Geolo{ki zbornik, 9, 171 p., Ljubljana. R a k o v e c , I. 1938: Izvestje o geolo{kem kar-tiranju – lista “Ljubljana” (1:75.000). – Godi{njak geol. inst. kralj. Jugoslavije, 97-100, Beograd. Rakovec, I. 1939: Prispevki k tektoniki in mor-fogenezi Lo{kih hribov in Polhograjskih Dolomitov. – Geogr. vestnik, 15, 100 -121, Ljubljana. Rakovec, I. 1946: Triadni vulkanizem na Slovenskem. – Geogr. vestnik, 18, 139-171, Ljubljana. R a k o v e c , I. 1955: Geolo{ka zgodovina ljubljanskih tal. V knjigi I. Rakovca (ed.): – Zgodovina Ljubljane I, 11-172, Ljubljana. Ribi~i~, M. 1973: Geolo{ke razmere med Podutikom in Jamo. Diplomsko delo v rokopisu. – Naravoslovno-tehni{ka fakulteta v Ljubljani. Katedra za geologijo in paleontologijo, 61 p., Ljubljana. 05-47-57.p65 18. 09. 02, 15:58 57 Black