IziiHjRjo 1. i» 16. vsaiíťigíi iiiesefji. ("tua jim j« za celo I gld., za i»ol leta 50 kr. — Naročtiiinj aprejema J. Krajec v Novem mestu, doiiise i)a uredništvo. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti (lati, iilača za dvostnimo ]'etit-vrsto 8 k:, za enkrat, dvakrat la kr., trikrat 16 kr. Vsem častitim naročnikom „Dol. Novic" želi Srečno Novo Leto Vredništro. Današnji list pošiljamo še vsem starim naročnikom in tudi nekaterim nenaročnikom na ogled, da si ga blagovolijo naročiti, ali pa koga druzega pridobiti. Cena listu je za vse leto po pošti I gld. Opravništvo. Zu novo loto. Srečno bovo leto! Oj da bi bilo, gotovo zdilmjete doleujci; vsaj nas .-edaj tare dosti nadlog! Verjamem Tam. Verjemite, da se nam ne godi prav nif, bolje: kmet je dandanes trpin, če je bil kedaj. Pa kje pomoći najti? Nekntťri [jravijo, dižíiva, nasi poslaiiCi nam morajo poniHgaii, vsaj je kmet podlaga državi zlasti še Avstriji, saj poslance voliiiïo, da se potegujejo za nas. To se jirav lepo sliši, ali rečem ps, da se ne bode zgodilo nikJar brez nas. Sami sî moramo pomagati. Piiige pomoči je ni, íe jo tudi z lučjo iščeš pri opoldanskej svetlobi. Da je temu tako, iisni pričajo drugi stfinovi. Za vsacega se kaj stori — za kmeta nič. Nic pravim; kajti tista dva milijona in pol, ki se po novem letu odpišela od kmetskih davkov, bodeta izginila kakor roea ; zato vže skrbe različne doklade. Koliko se je storilo in se še obeta delavcem. Pa zakaj ? Zato, ker so združeni, ker zahtevajo in zahtevajo, ker trkajo in trkajo. Skrajšal se jim je delalni čas na ednajst ur, ali sedaj zahtevajo vže samo oseiBurno delo na dan, celo kmetski hlapci vže govoré o tem. Koliko pa delaš ti kmet? Po letn 16, 18 tudi 20 in le već ur. Pa kaj si prislužil? Gotova resnica je, da je več nego polovica kmetov, ki bi bili neizrečeno zadovoljni, ko bi jim ostalo toliko kakor delavcem, pri vsem trudu kmet pa še stradaš in lačen gledaš, kedaj ti prinese sodnijski slugu namanilo, da gre liiša na „boben". Ako temu ni tako, zakaj pa ne more kmet dobiti delavca tudi za drago plačilo? Ako je tak med na kmetih, zakaj pa možki in ženske beŽe s kmetov v mest«, v fabrike — ali morda zato, da bi se jim slabše godilo? Tudi nedelje in prazniki ne kažejo tega; marsikak kmetiž, ki je priden kakor črv, zdilinje nevoščljivo gredé v nedeljo mimo gostilne, kjer so delavci! Da posestnik je veči trpin nego delavec! Kako se je zvišala plača uradnikom. Bodi si, privoščimo jim jo zlasti nižim. Ali jemljó naj zanje denarjev ne pri kmetu, ker jih več nimn, ar * '^ie drugej. Kečem pa da bi marsikak uradnik, tudi sluga zakričal: „meni se stokrat bolje godi" ako bi bil le eden dan v kmetovej koži. — Kako tudi ne? Pozniivam kmečki stan in njegove dobrote nad 30 let, vem marsikaj še iz ust svojega očeta. Hlapcu je dajal kmet letno 30—60 gld,, dekli 16—30 gld.; sedaj Loče (tekla &0—100 gld., hlapec pa 70 -130 gl.; delft\ca st dobival lahko za navadno pripruslo hrano in par grosev na dan; sedaj mu ponujaš trikrat toliko, pa ga se ne doliiš, in če pride, zahteva pijačo. Žito si prodajal takrat dvakrat, tu in tam celo trikrat draže kakor sedaj, i.sto je a fižolom, kromjiirjeni, sploh z vsemi pridelki. Mleko je bilo po 10 kr. bokal in dandanes, ko ti kravja dekla vzame dvakrat ali tudi trikiat toliko — dobiš tudi samo 10 kr. V tej reči se ne moremo dosti načuditi mi kmetje : Gosposka je stikala povsod za staro mero, samo nam kmetom za mleko pa pusti Še stare bokale, vsaj v Ljubljano ga moramo voziti le v tej meri ! — Draže nego poprej predaš k većem kakovo poleno, goved in prasca, ako si tako srečen, da ima.>i na prodaj tako blHgo. Kje pa bo bile poprej doklade šolske, občinske in druge? Obrni se, Itakor hočeš, za 607o je slabše nego je bilo. Pa rečem še enkrat, privoščimo jim, da si dtugi stanovi zlajšajo stanje; zlajšajmo si ga ludi mi! Pomagajmo si sami. Pa kako? V edinosti je moČ. Pristopajmo k kmetiskej družbi, snujmo podružnice, suujnio posojilnice, prav posebno pa kmetijske ziidruge, V teh družbati pa se pogovarjajmo, sklepajmo, zalitevajmol Naši poslanci pa imajo dolžnost, skrbeti za to. da se naš glas sliši in navazuje Indi na višem mestu. Edino v kmetijskih podružnicah si nakupimo skupno potrebnih strojev, si napravimo sušdnic itd. Nekateri so to ^že začeli s prav dobrim vspehom. O tem Vam ob drugej priliki kaj sprročim. — Reifeieenove pusojilnice nam v sili pomorejo s cenim posojilom, dobiček ostane pa nam- — NajvažniŠe pa bodo kmetijske zadruge. Te bodo naše pridelke brez prekupcev spravljale med svet. Zakaj hi vendar mi kmetje pustili, da si trgovci z našimi pridelki stavijo v Ljubljani in drugod potratne palače, ko vendar dobiček lahko ostane nam, zvezanim v zadrugo. Zadruga pa niim bode tudi mnogo ceneje dobivala, kar nam je kupiti, kjer je zopet dobiček. Kolikor vem, so doslej osnovali take zadruge v Dobrepolju, Horjulu in v Žužemberku.*) Začetkom bode pač težava — brez potů ni medii — sli vspeh gotova ne izostane. Kmetje, združimo se ! V družbi in edinósti je moč. *) Hvaležni bomo, ako dodi te sadnige od âasa do časa kaj poročajo o delovat^u iii o vspeliih. Ugrxliia poroíila bi ie uajbolj vlekle, da se Se drugod uatauove Eadrngo, VreúniStvo, 'L, gtrMi. DOLENJSKK NOVICE. ôieT L Kaj je novegii po avstrijskem cesurstrii t Državni zbor je Ziiradi bliïajoÔih ne hoHňiiih poèitnic prenehal 1Í). dccembra 1'rvit seja v novem letu bo 4. prosinca, V zadnjem íasu je bil morda najznamenitejši g-ovor tiroîskeg'a o[)ata Treuin-felfl«. Govoril je o potrebi krsiauoti teh altarjev barvana okn«, na katerih sta slikana patrona tretjega reda : sv. Franči-ček in sv. Terezija. Jako umetno je g. Vurnik pogodil one štiri relife na altarjih. Posebno živo sta narejeaa dva učenca v Emavsu, ko Jeznsa spoznata v lomljenju kruha. A tudi Samaritanka pri vodnjaku ne ostaja dosti za onima. Belief Marijno oznanenje in pa žalostna M. B. prav dobro kažeta na Marijino življenje. Nad vsako relief podobo pa pove napis na okrogli deščici pomen izrezane podobe. Zavoljo jednakosti imata tudi oba altarja tabernakeljna. — Veliki altar sicer ni nov, vendar je sedaj kakor bi bil nov. Zakaj vea je prenarejen. Nekoliko ožji, tabemakelj ves predrugaćeu, pripravnejSi in tudi altaroa miza je veliko širja kakor poprej. Novi kovinski svečniki, katere je podarila Njih Visokost, nadvojvoda Eu gen, precej krase veliki altar. Lepo sveti pred altarjem nova večna luč, katero je pudaril nemški viteški red, kakor tudi luster v sredi cerkve. Pozabiti ne smem slikanih zgornih oken v cerkvi, in pa velikega slikanega okna v kujioli, nad vratmi. Ravno tako tudi ne štirih apovednic, katere sta po narisu Vurnikovem natančno naredila brata Mal-nerič iz Krupe, — V nedeljo po Božiču smo pa zopet imeli lepo slovesnost. Blagoslovil je nov križev pot g. P. Benigen Snoj iz Norega mesta. Iz župništa so ga nosili fantje, ki so v bratovščini sv. R. Telesa in nekateri drugi. Križev pot še le naredi cerkev veličastno. Cela podoba do vrhu križa meri 2 m 40 cm. Slikal ga je slikar g, O grin, okvire pa je delal g. V tirni k. Dasi je visok, vendar v visoki cerkvi ni irav nič prevelik. Svečnike za križev pot je podaril ve eč. msgr. kanonik Htarih a, rojak. Popoldne to nedeljo je bil shod za tretji red. Cerkev je bila polna poslušalcev. Tudi so dali narediti tretjeredniki 1 «i veliko sliko sv. BVanČiska, katero je izvršil slikar g. Jebačin, Poleg podobe sta tudi dva svečnika. Tako se je cerkev v Črnomlju olepšala, in kakor je bila popred že slaba, se sedaj lahko pokaže pred svetom, ker ima res veliko znamenitega v sebi. In vsak domačin je sedaj lahko ponosen na cerkev. Ne bilo bi pray, da bi ne omenili nekaterih domačih gospá in gospodičin, ki so skrbele za lepe altarne prte. Posebno krasno vezan je oni za veliki altar. Pohvaliti 'jQoramo tudi novega organista g. učitelja Bchillerja, ki je s svojim dobro izurjenim pevskim zborom pripomogel k tej svečanosti. Nad vse veličastno pa je bilo petje na sveti večer. Vseh pevcev in pevk je bilo menda do 20. Slišale so se pa tudi gosli vmes. Vse se je čudilo, kako je kaj tacega mcgoče v Črnomlju. — Prav je tako, da se na take velike praznike vsi dobri pevci pomagajo poveličati čast božjo v cerkvi I Tako smo imeli letos res prijetne božične pravnike, Če tudi vreme ni bilo prijetno. Domiiču vesti. ijf (Most čez Krko.) Zidanje mostu bilo je přetečeni pondeljek na javni dražbi ter je oddano zidarskemu mojstru Zupančiču v Ljubljani, Pričela se bodejo dela začetkom marca. (Mestno železnico) dobi Ljubljana, katero vse prav željno pričakuje. Dandanes, ko je čas denar, in pa za mnoge peš-pot pretežavna, je za veča mesta taka železnica res ne le koristna, ampak celo naravnost potrebna, (Vabilo) na slavno desetletnico, ki jo priredi „katoliško društvo rokoilelskih pomočnikov v Novem vem mestu 6, prosinca 1897 z jako zanimivim yspo-redom. Vstop društvenikom prost. Za druge: Sedeči v I. in 2. vrsti 50 kr. Drugi sedeži 40 kr. Za stoječe 30 kr. Za dijake 20 kr. — Veča plačila v korist društva se sprejmo prav hvaležno. Začetek v društvenem domu ob polu osmi uri zvečer. Načelniatvo. (Legar) razširja se v okraju Radovljiškem ; v Begunjah in v bližnem kraju Zgoš ter je že 13 oseb bolnih. Škrlatica pa razsaja v Planini, ter je tam io v okolici 2B otrok bolnih. Varuj nas Bog še teh naď (ViiiHrska, fladjaraka in i»oljedel9ka šol& na Grmu) pri Novem mestu ima letos 36 ućencev in sicer 20 prvoletiiikov in 16 drugoletnikov. Deželne ustanove uživa 14 ućericev, državne pa trije. (Odbor prostovoljnega gasilnega društva) v Novem Mestu obrača ae tem potom po kou-ianem dvajsetletnem obstanku društva, do vseh meščanov s prošnjo, da bi loti tudi v prihodnjem letu ne pozabili élovekoljubnega di uštva, katero je v teku let že dostikrat pokazalo svojo požrtovalno pomod, A ne samo Mestu hoće biti društvo v korist, hitelo je vedno tudi v okolico na pomoč, in vedno pojjumno branilo sili požara; da, v teku svojega obstanka imelo je v okolici največ posla. Zato pa pi'osi odbor, da bi se prekoriatnega društva spominjale tudi bližne občine, da bi društvo podpirali po možnosti veleposestniki, grajâéaki iz okolice in župnisča. Pokaralo je društvo preteklo leto, pri slovesnosti svojega dvajsetletnega obstanka, da čvrsto napreduje, da ima čilih moči, toda krepkemu razvoju so prvi pogoj dobra gasilna orodja y zadostni množini, le-ta se pa morejo le nabaviti, ako ibiide društvu zai'es gmotnih podpor, — Vsakdo bode si štel gotovo v dolžnost, podpirati društvo po Bvoji moči, drnitvo, o katerem ni treba poudarjati, koliko je potrebno varnosti vsakega posestva. (Za vinogradnike!) Koleka proste so vsled pojasnila finančnega ministerstva vse taka vloge, s katerimi ae prosi za zemljeknjižni odpis jedue parcele od zťmljeknjižne celote, oziroma pripis kake parcele iz tega namena, da more služiti nova zemljeknjižna celota kot hipoteka pri posojilih iz državnih ali deželnih sredstev v svrho nove nasaditve uničenih vinogradov. Ta olajšava se opira na člen III, zakona z dne 3. okt. 1891. drž. z. št. 160. (Mojsterke tečaje za stavbene mizarje in za čevljarje) priredi c. kr. tehnologiški muzej na Dunaji. Tečaji za mizarje trajajo 8 tednov, za čevljarje 6 tednov iu sicer to štirikrat v letu. Sprejemajo se mojstri in pomočniki, če jih priporoča županstvo, zadruga ali strokovno društvo. Prednost imajo mojstri pred pomočniki, med posledními taki, ki nameravajo v kratkem izvrševati samostojno svoj obrt. Oziralo fie bode le na proaitelje, ki so dosegli M. leto, a ne prekoračili 45. leto ter vojaščine prosti. Ker se pouk vrši v nemškem jeziku, je potrebno, da bo obiskovalci tečajev saj v toliko zmožni nemščine, da morejo slediti predavanjem. Prošnje je vložiti na ravnateljstvo C. kr, tehnologiškega obrtnega muzeja (Dunaj IX. Wahringerstrasse 59). Vsaka prošnja naj obaeza: starost proBiteljevo, koliko let je mojster oziroma pomočnik, v katero obrtniško zbornico je pristojen in naznaniti je najbližnjo železniško postajo oziroma natančen naslov prositeljev. Navesti je treba tudi, koliko je izurjen v strokovnem risaryi n kje si je to znanje pridobil. Učnina znaša za m zarske tečaje 40 gld., za Črevljarske 26 gld.; 2 glđ. vpisnina. Manj premožnim se omogoči obisk z oprostitvijo od učnine in s podelitvijo ustanov, katere znašajo po 50 do 120 gld. Prvi tečaj prične se sredi januarja, drugi koncem marca, tretji sredi avgusta, četrti koncem oktobra. Prošn e se lahko vlože vsak čas. V jedni tečaj se pa more sprejeti le 12 obiskovalcer. Razglasilo o teh tečajih je vsakemu na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Dva nova slovenska lista.) „Katoliški Obzornik" se bode imenoval list, ki bo nadomestoval „Kimskega Katolika«. „Rimski Katolik« ne bo namreč pod tem imenom več izhajal, ker je njegov urednik Dr. Mahuič imenovan za kiàkega škofa. Ure eval bo „Katoliški ObzoiTiik" ki bo glasilo „Leonove družbe," ki ae je ustanovila v Ljubljani, Dr, Aleš Ušeuičnik. Dr. Fran Uše ni čni k je pa začel urejevati nov cerkven list „Venec cerkvenih bratovščin," ki bo prinašal poročila o raznih bratovščinah pa tudi druge, v cerkvenem duhu pisane sestavke. Razne vesti, * (Ta je pa znal.) Neki bogat gospod se je peljal te dui iz Havre v Pariz, V vagonu, v katerem se je peljal, je vstopil tudi ueki mlad mož, jako gosposko opravljen, in se vsedel njemu nasproti in se začel ž njim pogovarjati. Pozneje so vstopili se drugi popotniki, Iu pogovor je bil občen. Oni bogati gospod, ki se je peljal iz Havre, je med tem pogovorom zaspal. Najedenkrat je rekel mladi moi, putem ko je dejal, da je stričnik spečega gospoda, sopotnikom tiho : „Čakajte, pošaliti se hočetn s svojim strijcem". In je počasi odvezal torbo, ki jo je imel speiSi gospod pri sebi. „Skril se bom v sosednjem vagonu," je nadaljeval. „Nič mu ne povejte. To ae bomo smejali, skozi malo okence bora gledal ves prizor". Vlak je prišel prav v Vernon. In mladi mož je skočil z voza in izginil. Kmalu potem se je vzbudil oni gospod. Precej je zapazil, da je izginila njegova torbica. „Okraden sem," je vskliknil. Sopotniki so se mu pa glasno smijali. Gospod jih je čudno gledal. Jeden mu je slednjič pojasnil stvar. „Pomirite se," mu je dejal, „Vaš sthč-nik si je dovolil z vami salo. On je precej zraven. In na drugi postaji boste že nazaj dobili torbico". „Saj jaz nimam nobenega stričnika," je zaklical gospod. Zdaj 80 pa sopotniki čudno gledali iu so bili v zadregi, ker so bili, dasi n" 1 /ma, pomočniki tatu. Onotnu gospodu pa ni dru- kazalo, kakor da je v Pariz přišedši, tožil. \ v,.,'AdeTii torbi je bilo dva tisoč frankov in mnogo važnih papirjev. Smešnice. Jože: Janez kam pa greš? Janez; V mesto, imam različnega kiipička, Jože: Ali si že slišal najuovejšo novico? Janez: Kaj tacega? Jože: Posluša , kaj ni to čudno, komaj sta Božič in Novo leto minu a, imajo na deržavnih železnicah že veliki teden? Janez: Kako to? Jože: Zato ker so vse zvouce s kolodvorov v Kim poslali. Odprto pismo Visokorodnemii gospodu baronn Ileiun, C. kr. deželne vlade predsedniku v Ljubljani. Podp. okrajna bolaišna blagajna obrača se tem potom do Vase visokorođnoati s proénjo, da blagovolite potrebno ukreniti, da tudi udom kranjskih ponesrečenih, pri delavski zavarovalnici proti nezgodam v I. vrsti zavarovanih delavcev njim pripadajočo zakonito rento in pogrebne stroške v postavnem Času, kakor italijanski delavci, prejmejo. Dné 8. avgusta t. 1. ponesrečil je delavec Gasper Mi kec v tovarni v Soteski in vsled po- ékodh« tretji dan umrl. Zapustil jo ženo 7 petimi malimi otroci |topoiiioma brc?; vsej^a premoifiija v najvtííjt bedi in i^ladii, tako. da zdaj ),ivij 1 le ol milosiiiie druzih iti ostankov jedil družili deUvcev D.ié !. oktobra t. t. ponesreči! je delavec Josip Zupan 6iô v >îovetn mestu, in nmrl valed poškodbe Se tiati dan na tioS. Zapustil je ženo in dva mala otroii/'a hnz kakega imetja v največji siroščini, tako da so za te sirote po mestu èe druçi pro^jaèili, da od ïime in lakote ne umerjejo. Čeravno sta bila oba uluČaja si. c. kr. okr. glavarstvu v Novem mestu in deUvski zavarovalnici proti nezgodam v Trstu precej riaznatijeiia, kakor tudi i« se posebej načelniitvo bolniííne bla-gajtie v Novem mestu s posebnimi dopisi za izptačitev pogrebnih 8tro-kov in zakonite retite delavsko zavarovalnico priganjalo, vendar in'ti blagajna do danes odgovora, tiiti sirote po M i k e c o m iu sirote za Zupančičem do danes (po preteku petih oziroma treh mesecev) niti novc'siia rente ni pogrebnih stroškov niso prejeli, Čeravno je delalska lavarovalnica po postavi dolžna, pogrebne stroíke plačati najdalje v enem tednu in rento tekom štirih tednov. Podp. blagajna tedaj prosi, naj izvoli Vaša Visokorodnost a« zavzeti, da se talce nepostaviiosti in s îem nečloveško postopanje proti delavcem slovenske narodnosti od strani delavske zavarovalnice v Trstu zakonitim pgtom odpravijo. Okr. boluiána blaii^ajiia v Novom mostu, dtiè 30. decembra 1896. neičelmk. Simeon pl. Sladovič, Poslano. Volilna komisija za trgovsko iu obrtniško zbornico v Ljubljani razpisala je volitve. Te se vršé z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic 14. jauiivarija 1897, leta od devetih đopoluđne do šeatih popolndne v magistratni dvorani v Ljubljani. Vršé se pa volitve tudi l dopošiljanjem od volil-cev podpisanih glasovnic. V teh morajo biti tisti trgovci ali obrtniki vpisani, katere volilec voli, in potem je glasovnico podpisano od volilca, poslati z izkaznico vred na deželi c. kr. okrajiiemu glavarstvu tistega kraja, kjer je podjetje, v mestu Ljubljani pa mestnemu magistratu vsaj do 12. januvarija 1897. leta. Glasovnice se smejo odprte ali zapečatene oddati ali doposlati. Ako je glasovnica zapećateua, je treba, da je zunaj zapisano volilčevo ime. Opozarja se še na to-le: Ako imajo ženske same v svojih rokah kako trgovino ali obrt, voli v njih imenu opravite!) njih ti-govine ali njih obrta, in mora tedaj on podpisati glasovnico in tudi še pripisati besedo „opravitelj". Pošiljajo se pa glasovnice na c. kr. okrajno glavarstvo lahko po pošti ali po posebnih poslih. Oddajo se pa tudi lahko pri županstvu ali c. kr, davčnem uradu, da jih podije glavarstvu. Poštnine ni nič plačati, nko je naslov na c. kr. okr. glavarstvo tak, kakor je na glasovnici natisnjen. Omenja se še, da stu glasovnica iu izkaznica na eni strani natisnjeni, In da je na drugi strani uš« tudi naslov na okrajno glavarstvo narejen, in da je le napisati ime kr^ja, kjer je okrajno glavarstvo, ia će se list za;>ečati, tudi vtdilúevo ime. Po dogovoru z mnogimi udeleženci se priporo-fajo za vol 11 vu v trgovsko in obrtniško zbornico častitim volilcem nasledni gospodje: 1, Trgovcem Ï. iu IT. volilnega razreda, kateri dobe rudeče glasovnice: Vaso Pelričić, veletrzec, predsednik mest. hranilnice v Liubljuiii. — Karo! Pollak, trgovec in posestnik v Ljubljani. — Avgust Skaberne, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. — 2. Trgovcem III, volilnega razreda, kate ri dobô višnjeve glasovnice: Ivan Krajec, knjigotržec in posestnik v Novem mestu. — Franc Omersa, trgovec in posestnik v Kranj i, — 3. Obrtnikom II, volilnega razreda, kateri d obé bele glasovnice: Anton Klein, lastnik tiskarne in posestnik T Ljubljtiui. — Franc Kolman, steklar in posestnik t Ljubljani, — Josip Kušar, lastnik mlina, državni poslanec v Ljubliani. — Josip Lenarčič, tovarnar ia posestnik na Vrhniki. — V Ljubljani, dné 10. decembra 1796, Narodni volilni odbor. V korist družbe sv, Cirila in Metoda [iooil iiiidaretoTalec dr. A.tk(lrej Vojaka 1 gliL, kat adknptiina ud u or o letnili voSíU. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu: Do 22, decembra bo darovali: 9. Dr. Defraneesch i 1 gld,; DrnHifani po ff, uiiteljit Murna 2 gld., 3 vrefe krompiija, 1 vreio fiižola; župnija Ďateí po g, «Éitelju l'ogainiku veUt TOE krompirja in fiíjta; g. grajňiSak Riulotf Smola voz repe; g. Arh pšeuice; neimenovan duhoven mernik pSeniee; Neimenovan 18 jíijec. Loterijske Številke. Trst 19, decembra 19 60 3 30 7 Gradec 24. „ 62 85 72 46 75 t Tužnim srcem javljamo vsem {irijateljein in inaa-cem žnloDtuD vest, da je na.Ha iskrena ljubljena soproga, mati oziroma sestra iJ*StiS?^Q^Sif, gostilnifieroa, danes pu kratki a muâni boleeai, previđena a sv. zakramenti za umirajD^e, v ()3 letu mirno v Qoapoda zaspala. Pogrtib predrage ranjce bo diiê 1. prjseuca 18^)7. ob 9. uri dopoldne Nepozabno pokojno priporočamo v molitev iu blag spomin. Si Lorono ob Temenici, daë 30. mi'udua líídG. Žalujoči ostali. Po tistih nizkih cenah kakor se je do se^aj pro^l^jalo gVillltno WiigO v Weissovi liiSi |)olt>g- t>iv^e frnstilnf „pri Sdlncu'' proàajal g^a bodem ríi>liO tam tmii za naprej. Zaloga! katera ne je v teku treh mesecov žc dvakrat z novim. tVlAiiim in Jako îepim blagom popolnoma nadomesiila, Varn je porok, da bodete pošteilO lil prijazno po sila nizkih cenah jiostrežeiii. Prižakujož obMne^ia obiska se spoštovanjem priporočam Karol Barborie, trgoTec v Novem tiinstu. (11-1) Sorodniki slfdfćili iiiiirini poškodovauili delayc-ev naj fle oglaeijo pri podpisani okrtijni boîniàni blagajni T Novem mestu zantdi odàkodovanja po delavski za-TaroTalnici proti nezgrdam v Trstu. 1. Sorodniki Simona Božiča, ki se je ponesreSil pri fabriki v Gorjancih 9. maja in umrl 13. junija 1896. 2. Sorodniki Antona Gorí6eka, ki se je tudi ponesrečil pri fabriki v Gorjancih 10. Marca in umrl la. marcu 1896. 3. Sorodniki Matija Meclleta, ki se je ponesrečil pri C. Schutz« v Rogu dne »prila 1896 in še tisti dan umrl. Okrajna bolnišna blagajna v Novem mestu, dné 30. decembra 1896. Nafelnik : _Simon pK Sladovit, (H) (9) rihodnii živinski se m v Crnoin J o bo Ï četrtek dce I januarja 1897, h kateremu ee prodajalci iii ku|ovalci vabijo. Mestno županstvo v Črnomlji, dné 24, decembra 1896. Sc?itveiger, Supan. Josip Leuz, ^ trgovec v Ljubljani, Reseljnova cesta kupuje ter plačuje po mfižno najvišji ceni, kakor: ribniški, angleiki in onejida krompir, ielod, hrastove ieitice, bukov žir, vsakovrstne zdravilslie rastline (korenine in perje), v vsaki miiožiiii. Plaťínjií takoj TelovaflDO Min,, Boleiijsii Sokul" T Bniclfoveiii priredi na predvečer sv. treh kraljev (6. januarja 1897) V prostorih Tuekove gostilne Začetek točno ob^polu osmi uri zvečer. K obilni udeležbi vabi vse p. t. ude in prijatelje Sokoîa __QDBQR, Ljiibljimslii /toh od h ta 1894, 1895, v Bon ai eve platnice vezan iu od let» 1896 nevezan, je po ceni na prodaj pri Janezu Majntingerju v Trebnjem. Stamna pstiloa v Miietoïi hiši v Nov. mes daje se PIT 16. novembrom 1897 v najem. Natančneje poizve se v Novem mestu pri ==Skabrnetn t L nadstropji,— Hî?ia na prodaj! v Rudolfovem ravno pred novim mostom, kateri se hode leta 1897 gradil, je hiša na prodaj, katera je pripravna za vsako obrt, posebno za usnjarsko, kjer je že prej veliko let bila.j Natančneje se izve pri( 1'V, Kastelicu, (Ifi —11 trgovcu v Katidiji pri NovfM mestu. ^KKCeSIQËfiCSSESKK&^DË&EESilESSKE À Najcenejši naknp. HALOGA ucpremočljivih plaht u a mtíttír za pokrivanje komatov in vozov v vsaki velikosti, kukiir tudi vsakovrstnega manufakturnega blaga po najDižji ceni pri Jois. Oiroroutz t Nov. lïiestii. F v prodajalno Bprejme ae takoj trgovski ucenec, ki ima veselje do trgovine ter je slovenskega in nemškega jezika v govoru iii piiavi zmožeu. (273-4) Ana Božič, Novo mesto. lectar In svečar v Kandiji pri Novem mestu Kpriporoča po jako nizki ceni voščene sveče in zavitke kakor tudi (27g-4> izvrsten med, katerega na drobno in debelo prodaja " Kupuje tudi po najboljši ceni rumen vosek in voščine r •»•••••••••••••••a ••••••Ml m Î Dimitrijo Stcfanovič, čevljarija in prodaja usnja v Nov. mestu uljudno naznanja, da 8e je preselil v lastno hîào na ljubljanski cesti nasproti c. kr. okr. glavarstvu. Zahvaljuje se slayueniti obj^inslvu za dosedanje zaupanje ter se piii>oro6a tudi v nadalje za obilna naročila. t288—3) ••*•••••••••••••••••••••••••••••••••• komadov cemeotne strešne ooeke L Sedem njiv in dva travnika }b iz proste roke na prodaj pri Česd vasi. — Več se izvé v graščini Bajnof. (286-3) 8 tremi orali zemlje, travnik, njiva in liosta, četrt ure od Brežic je na prodaj. Več se poizvé pri gospej Hotko v Breiicaii. (292-3) z manufakturnim blagom je dobiti pri Gašperju v Toplicah. Cena se izve ravno tam. (5-1) Jakob Judnič, pošta Toplice. Na in'odiy in potrebnim gospodarskim poslopjem, v lepi legi in dobrem stanu je na prodaj pri Matija Kovačič, Mala Skrjanèe št. 2. posta Novo mesto. (3-1) Na prodaj je posestvo, obstoječe iz hiše, potrebnega gospodaiïkega poslopja in orodja, vse v dobrem stanu, z lepim zemljiščem, travniki in 17 oralov boste v Bogni6Í vasi poéta Tre-belno na Dolenjskem. Več pové lastnik (4-1) Anton Krese št. 5. v prodajalno z mešanim blagom sprejmem učenca, kateri je saj ljudsko solo dovršil in je lepega vedeujîi. Sprejme se tndi ^S^ m kupčijo spOsolmo dokle, "^{SQ ktei'O bi tudi liišaa ia kuhinjska opravila preskrbelo-(10-1) Jakob Sega, trg-ovec. ikoeiian. Mesečna soba s hrano se odda tukoj v najem. Več pové vredn. „Dol. Novic" Izvrstno apno, od zidarjev najbolj hvaljeno, se bode prihodnjo spomlad zopet v Nemâki vasi pri Trebnjem kuhalo in po najnižji ceni prodaialo. Da bi se vsakemu točno lahko postreglo, prosi se, naj se veCja naročila âe pred novim letom di^pošljejo. Kazpošiljalo se bode tudi po železnici po jako nizki ceni. Se uljudno priporoča Dnigotiu Novak, (290—3) v Trebnjem, 2 (290—3) v Trebiyein, JT % svoje zdravje ohranhl In * utrditi, pa ob enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kathreinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke.**«^«*«*«*«**«« & Vsak, Vsak ^^ zdravega. Posebno za take, ki bolehájo ____ na živcih ali v želódcu, izkazala se ]e Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. Vsak vsaka ženska naj pije Kathreinerjevo kavo, k! je tečna In se prilega slabemu in rahlemu telesu, naj bo Že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vsem prikupi. ki hoče pri gospodarstvu kaj prihraniti in vender uživati okusno in zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo pa okus v sa ko mu. Kathreiner-Kneiniiova sladna kava celih zrnih. Iz najboljšega slada izdelana in po Kathreinerjftvom, v vseh daželah priznanem In od ria]veljavnejálh strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave prekisana, Kathreinerjeva kava združuje toraj v sabi prijetni okus ptuje bobove kave In vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. PfflCIîîîl ■ Êo'j"'^" oškodovan, naj pazi 1 1 UOl^Cl ■ pri nakupu na varnostno znamko in na obliko na strani naslikanega izvirnega zavoja z imenom J^athrcinCK Zavoji brez imena „Kathreitter" niso pristni. Lepe kože domačih prešičev Oliivni zastop y ljubljnni cgrslo-fraHGosliep zavarovaliie^a W?a kupuje " (Franco-Hoiiflroise) tovarna bratov Steincr v Gra.lcu. ^'^.^l^irr (Getr. Slciitr, IMûû Graz.) ...opr/iiu^ijai'l^Sirrr™™" Kovomeito : l>d)[ovQmi tiradnikJ^d^Atcij, »leii^ ú> Krajvo,