9. štev.
V Kranju, dne 3; marca 1917.
Leto V.
Uhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K za četrt leta K 1— Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiriscopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posrtirtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj*.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Vojna z Italijo.
Dunaj, 25. februarja.
Na primorski fronti je. sedaj artiljerijsko delovanje pri dobrem razglednem vremenu vsak dan zelo živahno. Na Goriškem se je razvil predvčerajšnjem v odseku pri Vrtojbi posebno silen boj topov in metal min, ki je trajal tudi po noči ter narasel zjutraj do največje sile. Pod zaščito močnega zapornega ognja je napadlo nato nekaj italijanskih stotnij naše pozicije. Sovražniku se je posrečilo vdreti v najsprednejše črte. Oddelki preizkušenega c. kr. črnovojniškega polka št. 2. pa so ga vrgli popolnoma ven, mu prizadejali težke izgube in ga zasledovali do njegove črte.
Dunaj, 26. februarja.
Včeraj popoldne se je pričel zopet na primorski fronti v posameznih delnih odsekih močan artiljerijski ogenj. Pri Vrtojbi so vdrle naše čete ponoči v močno zasedene sovražne sape, jih razdejale ter uničile posadko razen par mož, ki so jih vjete pripeljale nazaj.
Dunaj, 28. februarja.
Ob primorski fronti je ostalo artiljerijsko delovanje v zmernih mejah. Naši letalci so metali z ., uspehom bombe na italijanska taborišča čet na Conskem. Južno od Marmolate jfe uničil letalski napad na sovražno pozicijo na Ombreti 2 topa, eno municijsko skladišče in italijanska kritja.
Dunaj, 1. marca.
Artiljerijski boj je bil v posameznih odsekih primorske fronte, potem v prelazu Plocken in To-nale živahnejši..Severozapadno od Tolmina je pripeljala patrulja pehotnega polka št. 80 iz sovražnih jarkov pri Gaberju 14 vjetih. V okolišu Monte Zebija so vdrle patrulje c. kr. domobranskega peš-polka št. 3 v naskoku skozi predore v snegu v sovražno pozicijo, jo razdejale ter prizadejale sovražniku velike krvave izgube.
Bisolatti napoveduje konec vojne v letu 1917.
Amsterdam, 26. februarja. Italijanski minister Bisolatti je izjavil napram nekemu francoskemu časnikarju, da so ententni krogi prepričani, da ali-iranci to pot zmagajo zbog sile svojega orožja in enotne fronte v spomladanski ofenzivi in enotnost
fronte prinese v letu 1917 konec svetovne vojne. Ententa pa mora svoje moči napeti do skrajnosti, da bo mogla doseči odločilno prebitje.
Boroević o deseti bitki ob Soči.
Berolin, 26. februarja. Vojni poročevalec Le-onhard Adelt brzojavlja „Berliner Tageblattu" iz vojnoporočevalskega stana: Pri sprejemu, ki miga je dovolil generalni polkovn;k pl. Boroević v bivališču svojega armadnega poveljstva, je izjavil poveljnik uspehov polne soške armade: „Pričakuje-mo bližnji dvoboj in smo povsem potolaženi. Ako smo srečno prestali devet soških bitk, tudi pri deseti, kakor Bog hoče, ne bo drugače."
Italija ne dobi niti koščka grške zemlje.
Monakovo, 28. februarja. „M. N. N." poročajo iz Berolina : Angleško časopisje kaže vedno očitneje, da je Angliji sicer prav, da sinovi Italije prelivajo kri za Anglijo, ali niti od daleč se ne misli na to, da bi dobila Italija kako odplačilo za svojo požrtvovalnost v angleškem interesu. „Man-chester Guardian" pravi celo prav odkrito Italijanom, naj kratkomalo opuste vse aneksijske načrte glede Grčije.
Ruski neuspehi.
Dunaj, 25, februarja.
Severozapadno od 1 aferskega prelaza je napadel sovražnik po sedemurni artiljerijski pripravi. Vdrl je začasno v naše jarke, mi pa smo ga v protinapadu vrgli popolnoma nazaj.
Dunaj, 26. februarja.
Severozapadno od Tatarskega prelaza so zavrnite naše čete v boju z ročnimi granatami nov ruski napad.
Južno od Brzežanov smo zavrnili ruski sunek. Zapadno od Lučka so nenadno napadle naše čete v sunku več pozicij v predpolju.
Berolin, 26. februarja.
Zapadno od reke Aa smo zavrnili ruske lovske čete. Ob železnici Kovel-Uck se je posrečilo našim izvidnikom, da so dvignili sovražno stražo.
Konferenca V Petrogradu.
Kodanj, 26. februarja. Glasom brzojavke iz Petrograda, namerava doseči konferenca zavezni-
kov v Petrogradu skupno delovanje vojsk vseh zaveznikov. Posebno pozornost obračajo zavezniki tudi vprašanjem preskrbe z municijo in vojnim materijalom ter dosegi plodonosnega razvoja trgovine in industrije v zavezniških deželah. Seje konr ference se bodo baje za par dni prekinile, da imajo civilni udeležniki konference priliko obiskati Moskvo, Kijev in druga ruska mesta, preiskati prometne ceste in železnice in si ogledati tovarne, ki delajo za vojsko. Potem se bodo člani konference zopet zbrali v Petrogradu, da podpišejo protokol konfoience, ko bodo razni zastopniki dobili od svojih vlad nova navodila glede točk, glede katerih še ni prišlo do sporazuma.
Boj ob Seretu.
Dunaj, 28. februarja.
Vzhodno od Campuriia smo uničili neko straže.
Na obeh straneh ceste v Valeputno so zaju-rišale naše čete včeraj popoldne v nenadnem -napadu več višinskih pozicij. Oporišče ob predoru smo, ko smo razdejali obrambne naprave, zaradi neugodne lege brez vpliva nasprotnika zopet opustili, vse drugo zavzeto ozemlje pa smo obdržali proti več trdovratnim napadom.
Dnevni plen znaša 12 častnikov, nad 1300 n^jž, j^strokiih ,pušk in 9 metal min.
Dunaj, 1. marca.
Močan romunski napad po močnejši artiljerijski pripravi započet v odseku Sušite, smo v bli-žinskem boju popolnoma zavrnili. Severovzhodna od Dome Vatre smo nenadno napadli neko rusko stotnijo ter jo razpršili. Nov sunek proti našim pozicijam pri Mesticanestiju je ostal brezuspešen.
Boji na zapadu.
Berolin, 24. februarja.
V loku Wytchaetu je bil artiljerijski boj živahen. Na fronti v Artoisu smo zavrnili angleške izvidne oddelke. V pokrajini ob Sommi so zasedli Angleži posamezne zamočvirjene dele naših pozicij, ki smo jih bili mi opustili. V Champagni so
podlistek.
Širne Sirotnik:
Vagabund.
Tri zvezde.
Oj, veš ti ljubica, da si pri meni, bi ti pogledal v gtoboko oko; da si pri meni, bi te poljubil enkrat še — prav gorko.
Pa bi te spremil v jesenske ravane in bi pokazal usahel ti cvet in bi s koščeno ti roko pokazal tisti prostrani, veseli svet.
Ti bi pa dala mi roko k slovesu. Oj, tja v svet bi šla lahkih stopinj! . . . Tiho, brez tožbe se v srcu bi mojem stemnil, ugasnil bi zadnji spomin.
Nekaj, kar ni karsibodi.
„Nocoj se mi je sanjalo, čuj, človek božji, sanjalo se mi je. In če to pravim in pri polni zavesti trdim, se prav gotovo ne lažem. Tudi kaka duševna bolezen, recimo samohipnoza je t«t izključena, zakaj vse to se mi je sanjalo in sicer se mi je sanjalo ponoči, ko sanja otrok, mladenič, mož in stareo Povrh tega se mi je pa sanjalo po zimi, zakaj to veš, da je sedaj zima . . .**
Besedo „zima" je izpregovoril prijatelj Po-krokar s tako tragičnim glasom, da je zazeblo oba. Pošteno sva zašklepetala z zobrni. in se še bolj skrčila skupaj. Ker nimam petroleja, sva sedela v polutemi na divanu v mojem kabinetu, podobna dvem volkodlakom v stepi. Bilo je baš dosti svetlobe, da sta -se najina ščipalnika svetila. Na vratih imam obešalnik za klobuk in suknjo, in to se je videlo kakor obupnež, ki se je obesil, ne da bi se odkril. Na omari je tiktakala budilka a nisva je poslušala; le kadar sva midva zaškle-petala, — in to se ni zgodilo redko v očigled dejstvu, da zapirajo teatre* — se mi je zdelo, da se je ura zdrsnila. Prijatelj Pokrokar pa je pripovedoval, gestikulira! z drjlgima rokama, kakor polip s sesalkami, in se sam sebi čudil. Ko sva se zaenkrat dovolj našklepetela, je nadaljeval: . . . „In tudi to veš, da pozimi narava sanja, torej ni nič čudnega, da se je i meni malo posanjalo. Znano
ti pa je najbrž, da so sanje nekak nezaveden znak spomina, in sicer spomina o dogodljajih, ki so se zgodili čisto pred kratkim. Prosim, to so dognali zdravniki, potem ko so precej sanjali. Recimo, da te je včeraj zelo zeblo," — zopet sva dobila krč v zobe — „ali ni naravno, da se ti sanja, da te zebe." Napravil je daljšo, med katero naju je zelo zeblo, nato pa je zamahnil po temi in rekel: „Seveda stare babe in drugo, kar jim je podobno ali slično," — Pokrokar je ljubil lapidarno izražanje, — „so našle, da sanje napovedujejo bodočnost. To je absurdno kar se da. Jaz ne verjamem tega in glej, v tem obstoji baš konflikt mojih sanj. — Kakor rečeno, moreva se prepričati v vsakem času in položaju, da sem telesno zdrav, da nimam nikdar dovolj jesti, kakor tudi, da je duša — oficijozno izraženo — v kar najboljšem redu. In vendar me muči ta nonsens današnjih sanj, Ali naj končno sanje res prerokujejo ? Ne, ne in ne!! Pa vzemimo vseeno ta slučaj, povdarjam, slučaj, ker če bi se tako zgodilo, kakor sem rekel . . ."
Če je čitatelj med tem pozabil, kaj je Pokrokar rekel, naj prečita vse od začetka.
„ . . . tedaj si predstavljaj, kak polom bi nastal v vsej Evropi, da, na vsem svetu. Zakaj zgodilo bi se nekaj nečuvenega ! Nocoj, čuj," Pokrokar je znižal glas do plašnega šepetanja, „no-coj se mi je sanjalo da sem pojedel — eno žemljo!"
napadali Francozi zvečer in ponoči dne 15. februarja od nas zavzete črte južno od Riponta. Napadi so se ponesrečili. Na zapadnem bregu Mose je vdrl sovražni oddelek severozapadno od Avo-courta v neki naš prednji jarek. S takojšnjim protinapadom smo ga očistili ter obdržali več vjetih.
Berolin, 25. februarja.
Južno od Ypresa ter med Armentieresom in Arrasom smo zavrnili več, deloma po močnem ognju započetih sunkov Angležev. Izvidne naloge so pripeljale naše čete v sunkih zapadno od Lie-vina globoko v francosko pozicijo, v kateri smo vjeli več mož ter provzročili, da so se deli pozicij razdejali. V pokrajini ob Sommi je bil topovski boj od časa do časa živahen, zlasti med Saillvjem in Bouchavesnesom. Vzhodno od St. Mihiela je ostalo neko francosko podvzetje brezuspešno, neko lastno povzetje v gozdnati pokrajini bližje Mosli, pa je prineslo 12 vjetih. Pri Lusseju na zapadnem pobočju Vogezov so pripeljale naše čete iz napada 30 mož iz francoske pozicije. V noči od 23. na 24. februar smo z obrambnim ognjem v gozdu vzhodno od Saarlabna sestrelili francoski zrakoplov, ki je padel goreč na tla.
,       Berolin, 26. februarja.
V več odsekih med Armentieresom in Avro so se ponesrečili angleški izvidni sunki, ki so jih izvršili deloma po strelski pripravi, deloma nenadno. Južno od Cernaya v Champagni so Francozi zaman napadali. Med Moso in Moslo so se posrečila podvzetja lastnih izvidnikov. V številnih bojih v zraku je izgubil nasprotnik včeraj 8 letal, med njimi 2 iz letalske flotiijo, ki je brez uspeha metala bombe v saarski pokrajini.
Berolin, 27. februarja.
Od številnih sunkov Angležev proti naši fronti med Ypresom in Sommo je dospel samo eden v naše jarke.
Sovražnika, ki je vdrl vzhodno od Arrasa, smo s protisunkom vrgli.
Artiljerijski ogenj se je dvignil le v malo odsekih preko navadne mere.
Berolin, 28. februarja.
Zavrnili smo angleške izvidne sunke proti nekaterim točkam fronte ob Ancri.
V pokrajini ob Ancri so potekli infanterijski boji v predpolju naših pozicij po namenu vodstva.
Zapadno od Vaillyja ob Aisni so Francozi iznenadili z napadom neko našo varstveno pozicijo ob reki; s protinapadom smo zopet zavzeli pozicijo in osvobodiii vjeto posadko.
Na levem bregu Mose so se ponesrečili francoski delni sunki, ki so bili ponoči namerjeni proti našim jarkom severo-vzhodno od Avocourta. Zapadno od Markircha (Vogezi) so se ponesrečila podvzetja štirih francoskih izvidnih oddelkov.
Berolin, 1. marca.
Na obeh bregovih Ancre smo pred vrsto dni iz posebnih vzrokov prostovoljno in po načrtu zapustili del svojih najsprednjih pozicij ter preložili obrambno črto v neko drugo pripravljeno črto. Sovražniku je ostalo naše gibanje prikrito. Preudarno delujoče postojanke zadnjih čet so preprečile, da sovražne čete, ki so le obotavljajoč se tipale naprej, niso brez boja zasedle sestreljene proge ozemlja. Pri premočnem napadu po ukazu se umikajoč so prizadejali ti slabotni oddelki sovražniku precejšnje krvave izgube, jim odvzeli do sedaj 11 častnikov, 174 mož vjetih in 4 strojne puške, ter še danes obvladujejo predpolje naših pozicij.
Po močnem ognju so napadli Angleži v včerajšnjih jutranjih urah pri Le Transloyu in Saillyju.
Napad se je ponesrečil pri Le Transloyu pred oviro, pri Saillyju, kjer se je judi ponoči ponovil, v bližinskem boju. Sovražnika, ki je bil Vdrl, srno z izgubo 20 vjetih v protisunku vrgli. Na dveh krajevno omejenih točkah so se angleški strelci vgnezdili.
Na zapadnem bregu Mose se je pripravljal zjutraj francoski sunek. Naš uničevalni ogenj je preprečil, da se ni izvedel.
Potopitev velikega transatlantskega parnika.
London, 26. februarja. Reuter poroča uradno: Potniški parnik „Laconia" družbe „Cunard - Line" (13.099 ton), ki je vozi! iz Newyorka, je bil brez svarila potopljen. O polnoči pričakujejo ladjo, ki pripelje 270 rešenih ljudi med njimi nekaj potnikov.
Nemške torpedovke ob angleški obali.
Berolin, 26. februarja.
V noči od 25. na 26. februar so sunili deli naših torpednih sil pod vodstvom poveljujočih ka-
Ritanov: Tillessen in Alfred (Konrad) v Angleški anal tja čez črto Dover-Calais in v izliv Themse. Angleške rušilce, ki so stali v Angleškem Kanalu, smo po silnem artiljerijskem boju razpršili ; več smo jih zadeli in poškodovali ter so se hitro umaknili. Naše ladje niso bile poškodovane in niso imele nobenih izgub. Sicer pa tu nismo videli ničesar o sovražniku.
Drugi del naših torpedovk je prodrl, ne da bi zadel na kako stražo tja do Nord Forelanda in v Downse. Kakor smo opazovali, smo z dobrim
uspehom obstreljevali vojaške naprave ob obali pri Nord Forelandu, zadaj ležeče mesto Margate, ter nekaj tik ob obali zasidranih ladij. Prometa nismo opazili nobenega. Tudi te ladje so se pol-noštevilno in nepoškodovane vrnile.
Italijanske in portugalske čete na verdunski fronti.
Curih, 24. februarja. „Tagesanzeiger" poroča: K angleškim četam v odseku Verduna in švicarske meje so došla še italijanska in portugalska ojačenja.
Pariški računi.
Bern, 26. februarja. „Bund" objavlja dopis iz Pariza, ki pravi: Po najnovejši statistiki urada „Veritas", razpolaga ententa, vštevši Japonsko, s trgovskim brodovjem, ki šteje 26,235.149 ton, od teh je 19,350.882 ton angleških. Anglija je mogla dosedaj izgotoviti na svojih ladjedelnicah 5000 ton ladijskega prostora na dan, koliko so gradile ladjedelnice drugih ententnih držav, ni znano. Ako pomaga Amerika, bi se dalo morda zgraditi vsak dan 10.000 teh novih ladij. Nemške ladje morajo vsak dan potopiti več kakor 10.000 [ton, ako naj doseže poostrena podmorska vojna nameravani uspeh. In še potem nastane vprašanje, kako dolgo mora trajati boj med građenjem in uničevanjem ladij, da bo dosežena kritična točka. V najhujšem slučaju lahko ententa s primernimi omejitvami podaljša dobo, ki poteče do kritičnega trenutka.
Na Balkanu.
Berolin, 25. februarja.
Na ogenj z morja proti grškim krajem vzhodno Strume, smo odgovarjali z uspešnim obstreljevanjem ladij in angleških pozicij.
Berolin, 28. februarja.
V loku Crne so napadli Italijani dne 12. februarja od nas zavzete višinske pozicije vzhodno od Paralova po izdatni strelski pripraAi z močnimi četami. Napad se je z izgubami ponesrečil. Niti pedi zemlje nismo izgubili.
V Orijentu.
Carigrad, 25. februarja. Opustili smo pp načrtu in v svrho združenja z dohajajočimi oddelki za ojačenje neopaženo od sovražnika Kut el Amaro.
Vojna z Ameriko.
Nova poslanica predsednika WiIsona.
Kopenhagen, 24. februarja. Kakor se govori v londonskih merodajnih krogih, namerava nastopiti VVilson v kongresu z novo poslanico, adresirano na vojujoče se države in na nevtralce. Ta poslanica da bo izredno važna. Nato bo VVilson razložil položaj in zahteval izredno pooblastilo, da sme v važnih, interesov Zedinjenih držav se neposredno tičočih vprašanjih samostojno odločevati.
Atentat na predsednika VVilsona.
Berlin, 26. februarja. Listi poročajo iz New-yorka: Vlada je bila obveičena, da se pripravlja atentat na predsednika VVilsona. Preiskava se že vrši.
Japonska in Amerika.
Rotterdam, 26. februarja. „Daily News" poročajo: Japonska je dala Ameriki formalna zagotovila, da v slučaju vojne ne bo ničesar storila, kar bi bilo proti amerikanskim interesom.
VVilson pred kongresom.
VVashington, 26. februarja. Reuter. VVilson je poslal kongresu spomenico, v kateri pravi: Preživljamo kritične čase in moja dolžnost je, da ostanem v najožjem stiku z obema zbornicama kongresa. Dne 1. februarja napovedana nemška taktika se uveljavlja že štiri tedne. Praktične posledice se še ne dajo pregledati. Trgovina ostalih nevtralnih držav resno trpi, akoravno morda ne bolj, kakor je trpela še pred 1. februarjem. Pozvali smo ostale nevtralne vlade, da skupno z nami napravijo konec razdirajočemu delu, bojim se, da nobena izmed njih ni smatrala za oportuno, sodelovati z Zedinjenimi državami. Naša lastna trgovina trpi več na ta način, da se mnoge ladje bojazljivo skrivajo v pristaniščih, kakor pa s tem, da bi bilo mnogo naših ladij potopljenih.
O stagnaciji v ameriških |pristaniščih in o škodi, ki jo vsled tega trpi ameriška trgovina, pravi VVilson: Že to je na sebi nameravana posledica poostrene podmorske vojne. Odkrito sovražno dejanje, kateremu se bodo poveljniki nemških podmorskih čolnov, kakor upam, izognili, se še ni zgodilo. Toda na razpolago so nam nami« gavanja in izvajanja dela nemškega časopisja in nemških oblasti, ki ojačujejo vtisk, da je dejstvo,
da se našim ladjam in našim državljanom prizanaša, pripisati bolj srečnemu slučaju, ali pa-taktu insamozatajevanjunemških poveljnikov podmorskih čolnov, kakor pa instrukcijam, ki so jim bile dane. Nespametno bi bilo tajiti, da je položaj poln resnih možnosti in nevarnosti. Štejem si v dolžnost, vas pozvati, da mi daste vsa pooblastila, ki znajo biti vsak trenutek potrebna. Svojo trgovino in življenje svojih državljanov moramo varovati. Upam iz vsega srca, da ne bo treba porabiti oboroženo moč. Ameriško ljudstvo tega ne želi. Prosim vas pooblastila, da smem naše trgovske ladje opremiti z orožjem za samoobrambo in z vsemi drugimi sredstvi, kar treba v varstvo ladij in državljanov na morju. Ne mislimo samo na materijelne interese, nego tudi na fundamentalne človeške pravice. Spominjam se velikih načel, da je varovati življenje ljudi, ki mirno sodelujejo pri ohranitvi industrije sveta, mislim na življenje žena in otrok. Ne morem si predstavljati, da bi mož ameriških načel mogel pomišljati, če naj vse to brani ali ne.
Predsednik končno zahteva, naj ga kongres pvoblasti, da sme odrediti oboroženje trgovskih ladij ter da naj mu v to svrho nakaže kredit 100 milijonov dolarjev.
Dodatek k VVilsonovem govoru.
Berlin, 28. februarja. VVolffov urad objavlja iz Newyorka sledeči dodatek h govoru VVilsona v kongresu 26. februarja: VVilson je omenil potopitev ameriškega parnika „Housatanic", ki je voj zil živila v London. Ta slučaj da je podoben aferi jadrnice „William P. Frye", glede katere je Nemčija priznala svojo odgovornost glede materijalne Škode ih pa rešitve posadke.
Pri-prošnji za pooblastila je izjavil VVilson, da pravirJe,°.W''mu; jih naj da pooblastilo, brezdvom-no že imaY 'd$ pa hoče v danih okolščinah imeti zavest, da stoji kongres s svojo avtoriteto in s svojim ugledom za predsednikom pri vsem, kar bi moral eventualno storiti. Odkar se je žal pokazalo za nemogoče, da bi ščitila Amerika svoja nevtralna prava pred neopravičnimi napadi Nemčije z diplomatičnimi sredstvi, je orožena nevtralnost pač edini .način priprave za eventualni slučaj nevarnosti. Predsednik upa, da ne bo potrebno zastaviti oborožene sile. Amerikanski narod tega ne želi in kar hoče narod, to želimo tudi mi. Predsednik je poudarjal, da je skoraj tri leta dokazal, da ljubi mir in je izjavil, da zahteva le sredstva in pooblastila s katerih pomočjo naj faktično za-sigura pravico velikega naroda do mirnega življenja in delovanja. Nobeden korak predsednika ali naroda ne bo povzročil vojne, ki more nastati le vsled nasilnih dejanj in napadov z druge strani. Ker ne more predlagati še nobenega konkretnega ukrepu prosi, da se mu dajo zahtevana pooblastila v kolikor mogoče splošnih izrazih. Predsednik obljublja, da bo ravnal v prijateljskem in iskrenem duhu z rezervo in previdnostjo.
Uničenje „Laconie" je za Ameriko .očitno dejstvo" ?
New York, 27. februarja. Reuter. „Associated Press" poroča iz VVashingtona: Uradna brzojavka potrjuje, da so na „Laconii" poginili tudi Amerikanci. To in pa dejstvo, da je bil parnik brez svarila torpediran, se kvalificira kot „očitno dejstvo" (overt Act). Uradna poročila označujejo potopitev „Laconie" kot nov slučaj „Lusitanije", tudi če bi bilo tokrat poginilo manj ljudi.
VVashington, 27. februarja. Reuter. Predsednik VVilson in državni departement stojita na stališču, da se naj v zadevi torpediranja „Laconie" ne store nikaki nadaljni koraki, dokler ne bo kongres imel prilike, pooblastiti predsednika, da oboroži trgovske ladje.
Kabinet poudarja, da je predlog, naj se obo-rože tudi municijske ladje, odobravati in da bi v smislu mednarodnega prava ne bilo želeti, da bi ladje prevažale municijo.
Kritičen položaj v nemško - ameriških odnošajih.
Berlin, 28. februarja. Listi razpravljajo, o položaju ter objavljajo neko vvashingtonsko poročilo, da smatra VVilson torpediranje „Laconie" za ono „odkrito sovražno dejanje", ki mu bo povod za vojne ukrepe proti Nemčiji. Ako je ta vest resnična, potem je smatrati, da je stopilo razmerje z Ameriko v kritičen stadij. 2e vsled oboroženja ameriških ladij bi bila situvacija zelo poostrena, ker bi se seveda podmorski čolni ne mogli izogniti vsakemu spopadu in bi tako avtomatično vastal VVilsonov „casus". Zadnje vesti zatrjujejo, da smatra VVilson uničenje „Laconie" za zadosten dokaz nemške sovražnosti proti Ameriki. Mnogi berlinski listi ne pričakujejo nobenega zboljšanja položaja več.
Upanje pada.
Koln, 28. februarji). „Kolnische Zeitung" javlja iz VVashingtona: Optimizem preteklega tedna je v zadnjih dneh popolnoma ponehal. Novi kongres bo gotovo sklican k posebnemu zasedanju. Konservativne skupine hočejo predsednika prisiliti k definitivni odločitvi, naprednjak) ga hočejo odvrniti od skrajnih korakov. Razmerje napram Av-
stro-Ogrski, je, še, vedno popolnoma zagonetno. Napoved preloma pa se pričakuje vsako uro.
Hughes in VVilson.
Ženeva, 28. februarja. Bivši VVilsbnov protikandidat Hughes je v senatu, v.katerem je prišlo do ostrih kontroverz, poživljal vse stranke, da naj bodo složne in da naj dajo VVilsonu potrebna pooblastila, vštevši pooblastilo, da nabere polmilijon-sko prostovoljno armado.
Roosevelt zbira prostovoljsko armado.
Haag; 27. februarja. „Times" poroča: Agitacija bivšega predsednika Roosevelta, ki hoče zbrati četrt milijonsko armado prostovoljcev,, s katero bi se podal na evropska bojišča, se krepko razvija. Priglaša se mnogo bivših bojevnikov iz Španske vojne. Prostovoljci se zbirajo v dveh taboriščih, v Peekshillu in Penzilvaniji. Poveljnik Rooseveltove armade je bivši šef ameriškega generalštaba Leonard VVood.
DNEVNE VESTI.
Admiral Njegovan. Uradno se poroča: Cesar je imenoval mornariškega poveljnika viceadmi-rala Maksimiljana Njegovana za admirala.
Avstrijski državni zbor. Nekateri listi trde, da utegne biti prva seja državnega zbora dne 8. maja, če se dobe garancije, da bo državni zbor ^brezskrbno" zboroval. Razglasi se to o Veliki noči,
Nagodba z Ogrsko. Dunaj, 24. februarja. Po členu 23 pogodbe o gospodarskem razmerju z Avstrijo in med deželami ogrske krone je bilo začeti pogajanja zaradi uredb carinskih in trgovskih razmer med obema državama za čas od 1. januarja 1918 naprej najKasneje začetkom leta 1915. V smislu tega dogovora so se že dlje časa vršila pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado. Dasi se je pri tem moralo računati z okolščino, da zdaj še ni mogoče pregledati, kako bodo trgovskopoli-tične razmere po vojni, se je mogel vendar doseči začasni uspeh, tako da ni nobenih ovir več začetku trgovskopolitčnih pogajanj s tretjimi državami, zlasti z Nemčijo. Spričo tega pa obe vladi sedaj še nista v položaju, dati kaka daljna pojasnila. Morebitne vesti o vsebini dosedanjih dogovorov bi torej ne bilo smatrati za avtentične.
O sklenjeni avstro-ogrski nagodbi poročajo ogrski listi, da bo veljala 20 let. Opozicija naznanja v ogrskem državnem zboru najostrejši boj proti dolgoletni nagodbi; grof Karolvi zahteva, da si mora Ogrska izvojevati samostojno carinsko ozemlje.
Vesti o odstopu ogrskega trgovinskega ministra Harkanyia se sedaj deloma potrjujejo. Minister Harkanyi je odšel na 6 tedenski dopust, s katerega se najbrž ne vrne več. Vodstvo trgovinskega ministra je prevzel provizorično finančni minister Teleszkv.
C. kr. trgovsko ministrstvo je odobrilo proračun trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani za leto 1917. s potrebščinami 126.491 kron ter dovolilo, da se v pokritje te potrebščine pobira prikla-da sedem odstotkov od onih, ki imajo volilno pravico v zbornico, po razmerju občnega pridobnin-skega davka in glede podjetij, zavezanih, da polagajo javen račun po razmerju posebnega prido-bninskega davka, ki ga plačujejo.
Pritožba Čeških trgovskih zbornic proti nemškemu državnemu jeziku — zavrnjena. Dr-iavho sodišče je dne 26. februarja razglasilo razsodbo o pritožbi čeških trgovshih zbornic proti ukazu trg. ministra, da se morajo trgovske zbornice v občevanju s centralnimi uradi posluževati nemškega jezika. Državno sodišče je pritožbo zavrnilo.
Doslužnice za invalide. C. kr. ministrstvo za deželno brambo je z odlokom z dne 13. februarja 1917, št. 1050 odd. IX. odredilo, da dobiio invalidi, ki vlečejo pokojnino, doslužnice. Odlok se glasi dobesedno: „Glede doslužnic, ki jih dobe inva-lidi-penzijonisti, se določa sledeče: Invalidi-penzi-jonisti, ki so že bili pri superarbitraciji spoznani, da so „za vsako črnovojniško službo nesposobni", ali pa če bodo šele spoznani kot taki, dobijo vedno doslužnice, bodisi da vživajo invalidno pokojnino stalno ali pa samo začasno, ali pa tudi če pozneje izgube pravico do invalidne pokojnine. Taki invalidi - ponzijonisti se izbrišejo iz črnovoj-niške dolžnosti, toda ostanejo še nadalje v vojaški evidenci, dokler vlečejo pokojnino. Isto velja analogno tudi za one osebe, podvržene vojaški dolžnosti, ki dobijo doslužnico po vzorcu 14, oziroma XII, k § 57. VV. V. I. del (dodatek). C. kr. črnovojniško okrajno poveljstvo št. 27 v Ljubljani bo te doslužnice takoj izstavilo in potom pristojnih političnih oblasti upravičencem odposlalo. Ker pa doslužnic pred začetkom prebiranja „S" najbrž ne bo mogoče pravočasno dostaviti, se upravičenci opozarjajo tem potom, da niso več podvrženi dolžnosti prebiranja, da jim toraj ni treba več priti k prebiranju „S". Od c. kr. črnovojniškega okrajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani, dne 26. februarja 1917. — Napoleon, m. p. major.
Občina Bohinjska Bistrica je izvolila korneri poveljnika Rudolfa Stiiger - Steiner von Stein-st;itten za častnega občana.
Odlikovanje nadaljnih članov prost, gasilnega in reševalnega društva v Kranju. Njegova ce-f sarska Visokost prejasni gospod nadvojvoda Franc Salvator je blagovolil v imenu Njegovega Veličanstva podariti naslednjim članom prevaževalne čete ža zasluge pri prevažanju ranjencev in bolnikov naslednja odlikovanja „Rdečega križa": a) srebrno svetinjo z vojno dekoracijo: 1. Rudolfu" Jerebu, 2. Ivanu Jenku, 3. Rudolfu Jenku, 4. Viljemu Pfundnerju ; b) bronasto svetinjo z vojno dekoracijo : 1. Ivanu Bajlu, 2. Alojziju Seguli, 3. Karo-lu Župancu, 4. Lovrencu Groharju, 5. Antonu Pogačniku, 6. Viktorju Lukancu, 7. Antonu Puharju, 8. Lovru Rebolju, 9. Francu Benediku, 10. Ignaciju Dov-žanu, 11. Josipu Bajtu.
Matija Koželj, cerkveni slikar v Kamniku, je dne 26. svečana zvečer po hudi bolezni (pljučnici) umrl.
Kljuke. Na podlagi zakona o vojnih dajatvah bo domobransko ministrstvo dalo pobrati kljuke in kar je nabitega na vratih in je iz medi, brona, bakra itd. V vsaki občini bo razglašeno, kdaj bodo pobrali kljuke in napravili nove. Delavsko ministrstvo bo določilo podjetja, ■ ki bodo to delo izvršila. Pooblaščenci, ki se bodo izkazali s posebno ligitimabijo, bodo prišli po stare kljuke in prinesli nove. Plačali bodo le kljuke, katerih nadomestek lastnik kupi sam. Kdor se ne bo pokoril, bo zaprt do 6 mesecev ali pa bo plačal globe do 5000 K.
Izkaz darov za vdovski in sirotinski zaklad c. kr. črnovojniškega okrajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani. Mestna občina Kranj, Vinko Maj-dič. Mestna hranilnica po K 100'—; Kari Šavnik, Franc Berjak, Ivan Rakove, Franc Ks. Sajovic, tvrdka „Merkur", dr. Edvard Šavnik po K 20"—• Franc Crobath, I. & A. Majdič, Ivan Savnik, jo-' sip Logar, F. Dolenz, Josip Likozar, Feliks Urbane, Ana Merk, Janko Sajovic, Josip Golob, knjigarna Ilirija, Marija Likozar po K 10'—; Ferdinand Po-lak, Rajko Marenčič, Ivan Potočnik, Fani Hlebš, Anton Slamberger po K 5 — ; Janko Engelman, Lovro Rebolj, ^Adolf Rohrmann, Antonija Hwva-tin, dr. Val. Stempihar po K 4'—; Mici Geiger, Ciril Pire po K 3 — ; Ivan Kumer, Marija Sumi, Frančiška Cenčič, Jernej Kušlan, K. VVindischer, Mavril Mayr, Marija Jeglič, Konrad Pučnik, Marjeta Česen, Marija Mayr, Zdravko Krajne, Alojzija Sumi, Franc Knralt, Ivanka Rabič, Fani Schind-ler, dr. Ed. Globočnik, T. Pavšlar po K 2 — ; Urša Jekove, Marija Kanduč, Kristina Birk, Uršula Anzelc, Matija Golob, Cila Pogačnik, Antonija Gogala po K V—. Skupaj K 632-—.
Darovi za goriške bogunce po zadnjem raz-kazu došli: Gos. Kokalj Rudolf, VVeiz pri Gradcu K 25.—; gospa Jožefa vdova Gregorič iz Prvači-ne sedaj v Šmarjah K 4-—; gos. Karo! Polak, inženir in tovarnar v Tržičupodaril K 100— mesto venca na krsto pokojnega gos. Ivana Eržena v Gorenjem Bitnju. Ta gospod je s tem darom naklonil drugi stotak za nesrečne begunce tega okraja. Podružnica posredovalnice v Kranju se prisrčno zahvaljuje za to plemenito darilo.
Podraženje tobaka. Uradno se razglaša, da da so cene smodk, cigaret in tobaka z dnem L marca zvišane povprečno za 30 odstotkov. Smod-ke so se podražile: ragalia media od 26 na 34 vin., trabuka od 22 na 30 vin., britanika od 20 na 26 vin., viržinka od 12 na 16 vin., kube od 12 na 16 vin., portorike od 9 na 12 vin., kratke od 7 na 9 vin., male tuzemske od 5 na 6 vin. Cigarete so se podražile: egiptske 3. vrste od 8 na 10 vin., memfis od 7 na 9 vin,, sport od 3'/s na 5 vin., drama od 2V2 na 3 vin., ogrske od H/, na 2 vin. Cigaretni tobak je podražen: macedonski od 1 K 35 vin. na 1 K 80 vin., fini hercegovinski od 90 vin. na 1 K 20 viri., srednje fini turški tobak od 65 vin. na 90 vin., drama od 40 vin. na 60 vin., ogrski od 30 na 40 vin. Tobak za pipe se je podražil : knaster od 22 na 30 vin., trikraljski od 22 na 28 vin., kmečki pa od 9 vin. za 30 gramov na 10 vin. za 25 gramov. To zvišanje je v primeri s cenami, ki so veljale pred vojno, naravno ogromno.
Sladkorne izkaznice. Deželna vlada- je odredila, da se sme na sladkorne izkaznice glaseče se na 9 odrezkov za dobo od 18. februarja do 31. marca 1917 oddajati le sledačo množino sladkorja:
1. prve tri tedne po 18. februarju 1917 le množino sladkorja za pet odrezkov sladkornih izkaznic.
2. ostaie tri tedne pa množino sladkorja za ostalih štirih odrezkov.
Najvišje cene mletvcnih izdelkov. Z ukazom c. kr. deželnega predsednika z dne 14. februarja 1917 št. 2110 so se določile za nadrobno prodajo mletvenih izdelkov za kilogram naslednje prodajne cene: pšenična moka za peko 1 K 18 h, pšenični zdrob 88 h, pšenična moka za kuho št. 1 98 h, pšenična moka za kuho št. 2 66 h, pšenična krušna moka 48 h, ržena enotna moka 48 h, ajdova moka, bela št. 1 82 h, ajdova moka, črna št. 2 58 h, ječmenova moka za kuho 66 h, ječmenova krušna moka 48 h, koruzni zdrob 84 h, koruzna moka 52 h, koruzna obleda 52 h. ovsena moka 48 h, ješprenj 84 h, prosena kaša 58 h.
Ponesrečila se je dekla Frančišča Tomše, ki je služila v Radovljici, in sicer v gozdu, ko je s svojo tovarišico sekala drva. Odžagano drevo je
padlo na njo in jo tako poškodovalo, da je še isti dan xm\a.i.. „ ,. „„.;:>
1 / Požar: Pri železniški postaji v Kranjski gori v čuvajnici je nastal ogenj, ki je čuvajnico vpepe-lil. Čuvaj si je s težavo rešil življenje.
Motorni plugi za spomladna dela. C. in kr. 5. armadno poveljstvo bo. za spomladno oranje dalo na razpolago nekaj motornih plugov s potrebnim moštvom vred, ker se s konji najbrž nt bo dalo izhajati. Za oranje in vlačenje znaša odškodnina 28 kron za oral. Tozadevne prijave je do 10: marca 1917 naslovljati na posetvenegn častnika g. nadporočnika Steinerja v Ljubljani. Poljedelci se tedaj poživljajo, da se povsod, kjer razmere to dopuščajo, temeljito poslužujejo te ugodne prilike.
Moč modrih oči .Kakor poročajo nemški listi, objavlja angleški tednik „Lancette" v svoji zadnji številki prav zanimiv fakt. Dognal je namreč, da imajo mnogi odlični vojskovodje sedanje vojske modre oči. Joffre, French. Douglas Haig, Hindenburg, Mackensen — vsi ti imajo, kakor zagotavlja Lancette, modre oči. Je očividno, da so modre oči znak posebnih duševnih zmožnosti. Eno samo izjemo beleži zgodovina. Napoleon je namreč baje imel sive oči. .Gaulois" pa osupnjen popravlja trditev „Lancette", češ; da je imel Napoleon sivomodre oči. Nek ameriški žurnalist pripominja k temu, da so vsi predsedniki združenih držav — pričenši z VVashingtoriom — ravno tako imeli modre oči; tudi VVilson je mpdrook. — „Nar. Listy" dostavljajo, da so tudi upodobljajoči umetniki po večini imeli modre ali sivomodre oči. — Iz tega bi se torej dalo sklepati, da obstoji med duševno potenco in pigmentom človeškega telesa najožja zveza.
„Revue du front", — francoski, v jarkih izhajajoči list daje na dopust odhajajočim vojakom in zgovornim invalidom sledeči nasvet: ^Pripravi si, prijatelj, junaške istorije. Vendar ne preveč strašnih in groznih: civilisti radi točijo solze pa brez bolečin. Zadosti, ako boš na pr. pripovedoval: ,Ko smo jurišali, bilo nas je sto; vrnilo se nas je pa komaj en tisoč.' — ali; ,V istem trenutku je prebil šrapnel moje srce . . .'"       N. L.
Zaplenjeno premoženje. Deželno kot kazensko sodičše na Dunaju je na predlog državnega pravdništva odredilo zaplembo premoženja dr. Bogumila Vošnjaka, rojenega dne 4. septembra 1882 v Celju in pristojnega v Šoštajn, proti kateremu je pri sodišču vojaškega poveljstva v Gradcu, domobranska skupina, kazensko postopanje zaradi hudodelstev po § 58 c in 59 b kazenskega zakona in § 327 vojaškega kazenskega zakona.
Sila za papir. Izdajateljstva dunajskih časopisov so sklenili, s 1. marcem skrčiti obseg listov in da bo vsak list smel v jutranji in večerni izdaji obsegati na teden le 90 strani teksta, ne glede na inserate. V Budimpešti so silno jezni na Avstrijo, ker od nas ne dobivajo za časopise dovolj papirja. „Pester LIoyd" se je prav krepko odkašljal. Budimpeštanski listi so primorani izhajati od L marca v jako znatno skrčenem obsegu.
50 let kaznjenec v Sibiriji. S smrtjo grofa Kazimova, glavarja stare ruske plemenitaške družine, ki je te dni v starosti 80 let umrl v Petrogradu, je končana žaloigra, ki je svoj čas v Rusiji povzročila veliko pozornosti. Leta 1862. je bil takrat 25lefni grof Kazimov obsojen na dosmrtno prisilno delo v Sibiriji, češ da je iz ljubosumnosti zahrbtno ustrelil svojega prijatelja kneza Dimitrija Dolgorukega. Kazimov ki je bil častnik petrograjske garde in posestnik največjega premoženja Rusije, je bil izobčen iz armade in je 50 let živel kot kaznjenec v Tomsku, dokler ni pred petimi leti nek petrograjski delavec na smrtni postelji priznal, da je umoril kneza Dolgorukega, da rnaščuje svojo sestro, katero je knez zapeljal. Grof Kazimov se je vrnil v Petrograo, ni pa hotel zahtevati nazaj svojega družabnega stališča in svojega premoženja, živel je ločen od vseh ljudi kot pravi samotar.
Razširjane nas list
Kupim vsako množino
smrekovega orehovega jesenovega čeSnjevega hruievega lipovega hrastovega
na vago ali na meter. Debelina od 30 cm naprej.
lesa
Kupim tudi
kostanjev les
Natančneja pojasnila daje     [  RJIMl], KKffi].
Spominjajte se vojnih vdov in sirot.
Tiskarskega vaJGllCS
sprejme takoj
Tiskarna ,Sava' v Kranju
tt
KINO IDEAL V LJUBLJANI.
to
m'
6
. . N
"c e
> —
•o S
oo
Danes 3. do pondeljka 5., mesto filma Repoštev
predzadnji del ali
f. Uničenje človeštva.
II.
Predstave ob 4. uri, v nedeljo ob 3. uri.
JTorek 6, sredo 7., Četrtek 8., petek 9. marca:
Predstave po 2 uri, ob 3, 5, 7, in 9. zvečer. Gostovanje Henrika Eisenbacha z budimp. orfeja na Dunaju.
Sascha Messtrov teden 121 a.
Vojne aktualnosti.
SAMI, pomorščak.
Burleska v 4 dejanjih, Eisenbach v naslovni vlogi.
Drugo življenje.
Zgodba osamelega v 3 delih. Soboto 10.—12. marca.
John Rool ali William Voss
Detektivski film s Robert Meinertom.
(Primerno.)
Prednaznanilo: 13. do 18. marca: Velika bitka ob Sommi.
Največji kino-dogodek. Uradno vojaški posnetki najbolj kritičnih momentov. Dovolilo uprizoritev zastopstvo generalštaba 111. B.
3
111
si"
! i I
I 4 V
Hatwečia slovenska hranilnlcat
Mestna hranilnica
«5
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela koncem leta 1916 vlog.....K 55,000.000*—
hipotečnih in občinskih posojil . . . . „ 30,600.000*— rezervnega zaklada..........„    1,500.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
4'
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarnO vama in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike,
Posoja na zemljišča iti poslopja  na Kranjskem proti 5%» izven  Kranjske  pa proti 514°/o obrestmi in proti najmanj 1°0 oziroma 3/4°/0 odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
■ ■ ■ i
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju t
Mestna iraiiiiica v Kranlu
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
460.000 kron!
Hranilnica posoja na zemljišča po 57*°/o na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1916. je bilo stanje hranilnih vlog nad
obrestuje hranilne vloge po
Ibrez odbitka rentne-1 ea  davka, katerega I
I
plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne
i
obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 3^1. decembra
— ne da|bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
7 milijonov 100 tisoč kron. i j
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 3 milijone 900 tisoč kron
i i i i
Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uraduje
v Kranju na rotovžu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne.
I I I I I I 1 1 1 I 1
i i i
i
d
I
i /vwvv%rv\^vv%a^-< >-vvvvyvn/-YV YV Y^ I
I
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju
V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: LMril Pire.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.