Soterija. (Po nemškem izTirniku. — Poveat iz časov preg&DJanja kriBtjanor). (Dftlje.j Mirno je med tem plula bled.a lupa po nebu in gledala doli na Rim, ki se je zibal v trdnem spanju. Sempronij, ki ni mogel zatisniti oBesa, se je obračal po postelji zdaj na eno in zopet na drugo stran in zastonj premišljeval, kako bi mogel rešiti Soterijo kljub nje'nemu krščanskemu prepricanju. — Se bolje pa ga je mučila neka druga misel- Njegov sin Ambrozij, s katerim se je zveBer razgovarjal, mu je z veliko vpemo pripovedoval o stanovitiiosti Soterijini in o tajni sili, katero more imeti Kristusov nauk, da napravi iz slabe deklice takšno iunakinjo. 0 tem mu je pripovedoval s takim navdušenjem, da je začel Serapronij s strahom premišljevati: Kaj, k'o bi se dal njegov sin iz ljubezni do Soterije in, iz oWu::ovanja njene stanovitnosti vjeti in. preslepiti! Njegov sin — kristjan! Ta misel z vsemi svojimi posledicami ga je pekla najfrujše. Zgražal se je pri misli, da mogoše izgub.i svojega sina, vse svoje veselje in ponos, v katerega. je stavil toliko upanja. Ko mu je proti jutru spanec vendar zatisnil oči, je sanjal Sempronij strašne sanje. V sanja!' jo namre<5 viilei svojega sina tavati po podzemelj^kih hfodnikih, držeeega v rolri slabo brlečo ivHS in stojefiega ob prepadu, v katerega se zdaj pa zdaj zvriie. Potem je zopet videl, kako je peljala Soterija, odeta v blestece oblaBilo, njegovega si.na k pekemu jezeru, kako je stopil Ambrozij n,a njeno povelje po kratkem premišljevanju v vodo in se pogreznil v njej čemdalje bolj, dokler ga valovi niso slednjiB čisto zafcrili. Od strahu in groze je zakričal Sempronij v spanju naglas ter se vzbudil. Šesto pogSavje. Palma. Mladi tribun ni mogel- oelo noc zatisniti oeesa; notranji boj med temo in lufijo, naravo in milostjo, mu ni p.ustil spati. Sedaj so mu krSčanske resnice v blišeeči luči stopale pred oči, a kinalu jih je zatemnil temni oblak dvomov in prirojenib predsodkov; sedaj se je zatekel k svojim nekdanjim bogovom in.se jib z otrpško Ijubeznijo oklepal; nato pa je zopet goreče prosil kršcanskega Boga za sregno rešitev. More li zapustiti to, Kar je dosedaj tako visoko spoštoval? Se li more kot vojak protiviti poveljem svojega cesarja?, More li cast svojega stanu, slavo svojih prednikov zamenjati s sramotnim Kristusovim križein, se odpovedati vsem veselim upom in mlados.tnim ¦domišljijam o bujnem zivljepju? — Ip zakaj? Mcrebiti zato, da bi se pridružil zloglasni krščanski družbi, ali zato, da bi si nakopal očetovo sovraštvo, zaniBevanje plemstva, zasmeh svojili tovarišev, da, morebiti zato, da bi v par dneh že ležal pa tezalib in okusil nečloveško smrt, — A sedaj mn je zopet stopila pred o5i podoba krasne deklice, nadnaravna prikazen.. V duhu jo je gledal, kako možato stoji pred sodnim stolom, gledal njene, svetega navdušenja polne o6i, kl so ta<krat mladeniču spgle do srca, ko jo je bila kruta roka rabljeva, da so >1 padale z obličja krvave kaplje na belo krilo; v duhu jo je poslušal, kako mu v svoji otroški jasnosti, pa vendar s taikb globokim prepri6"anjem razklada nauke Kristusove, da to je resnica, to je nebeška zarja, pred katero padajo vsi paganski bogovi v vecno temo, Veliko zasluženje so pač mogli takrat zadobiti mnogi mučeniki s svojimi bolečinami za Kristusa, da se je milost in razsvetljenje v polni meri razlivalo po zemlji iin podpiralo može, ka. kor Ambrozija, da se je odpovedal vsemu ra"di Boga, da je bil voljan prestati vse, vse žrtvovati, da je le iskal slavo in zadovoljnost v sramotnem k,rižu Kristusovem. Proti jutru se je pretresljivi dušni boj polegel. Sklenil pa je Ambrozij, postati kristjan, ter se papo- til zjutraj iz mesta skozi apijska aratft, da poištie dijakona Sevefa. »., Ker so zaMeti sovražniki sv, kr¦¦¦/a, najbolj za~ sledovali služabnike božje, dobro veilo?1, da se lahko polastijo črečle, 6e pobijejo pastirje, zato se je duhovstvo zadrževalo blizu katakomb, da sc je v slučaju nevarnosti labko poskrilo v brezmejae podzemeljske votline, V bližini pokopališBa sedi zopet sepavi berač Krispin. Kruljavec se nemalio zacudi, ko v tako ncpričak.ovanem fia^u zagleda zopet gospoda, ki rau je bil preclvceraj spremljevalec. „0 prijatelj", pravi z zaničljivim zasmeliom sam pri sebi, ,,ali te pi^vokrat še nrizuBilo? Dobro, bodeš zato dobil n.ekoliko več 6utiti. Decko, pripravi se na dvaduevni zapor!" Ko pa Ambrozij kruljavca zagleda, se mu približa in ga vpraga: MRad bi govoril z diiakonom Severom, ki je gotovo tu kje blizu pokopališBar, me li hofieS k njemu peljati?" ,,Gospo'd", oSgovori Krispin z otožaini glasom, kakor da bi Ambrozija ne bi bil še nikdar videl, ,,kako te naj jaz, kruljavi beraB, peljem? Ako meniš Severa, ki je na pristavi Kviptilijev za bišnika, tedaj pojdi še pol ure naprej, potem pa zavij v levo stran, tam ga kmalu najdeš," Pri teh besedah se oglasi zopet v Ambroziju prejšnji srd nad bera6em, in zato mu kratko odvrne: ,,Sre6a tvoja, da poznam sam pot do pokopališča ia ako nočeš iti z menoj ..." ,,Potem najdeš pot po zmeSaniJi. stezali sam", pristavi mirno, a zaniCljivo kruljavec, — ,,Dobro, lioBem te popeljati do lestve. Tapi pa stražim, da. . ., no, da nobeden lestve ne odnese. Ko si pa nato četrt ure liodil, vprašaj mrliee, ali so videli Severa?" Ambrozij spozna, da mora naravnost povedati, po kaj je prisel. ,5iTa, ki _s teboj goviori", pravi, ,,ni taisti, ki si ga pustil bloditi po pokopaliSču. Vedi, da hocem postati kristjan,!" Molce ogleduje kruljavec mladeni5a, hoteB mu videti v srce. V teku dveh djii, pa taka izprememba — to ni raogoSe. ,,PredvBeraj si bil kristjan", pravi z glavo majaje, ,,in danes katelmmen. Takrat si liotel uloviti plemenitodus.no Sote'rijo, da^ies pa dijakona." Ambrozij spozna, da je zaslužil te trde besede. ,,Prosim te lepo", zacne zopet, ,,popelii me k Severu! Plemenita Soterija, ki sem jo v ječi obiskal, mi je njega priporoBala, da bi me v nadaljnih paukih zveliBanja poučeval." ,,Kaj?" pravi berae v strajiu, ,,dek'lico so vrgli v ječo? O Bog, Se njo moramo izgubiti! Mladina v najlepsem cvetu umira, a nas nižvredine koprive se pa obvaruje. — Pa povej mi brž, kak.o je prišla naša dobra gospt>di8na v ječo?" To vpraSanje je bilo Ambroziju nož v srce. • ,.Ne vprašaj me sedaj o tem", pravi po bolestnem molku, ,,ampak pelji me k Severu. Lahko mi za_ upag", pristavi ginjen; ,,pred sabo vidig blodeco ovco, ki iŠČe svojega pastirja brez miru in pokoja, dokler ga ne najde." Qdkritosrene besede mladenigeve ganejo bera6a, da mu poda roko in zakli&e: ,,Hvala Bogu, da Te je privedel do spoznanja resnioe! Gotovo, takoj te popeljem k &astitemu dijakonu; ali vidiš", pravi, z roko kažoč na bližnji vinograd, ,,starBka, ki se pogovarja z viničarji, ki obrezujejo trsovje? To je ori." Tbda Ambrozij, mudivgi se pri dijakonu, ni sku til, k!aj se je godilo med tem v Rimu. Senator Avrelij Sempronij je po dolgem premišljevanju in prevdarjanju priSel na misel, kako bi rešil Soterijo. Neprifeakovano porofiilo o smrti obeb bratov je utegnilo njen duli nekbliko zaltemmti. Senator je torej inislil, da sodnik v taklem slučaju deklice ne more za njena dejanja spoznati odgovorne. Ce bi torej mestni prelekt (poveljnik) Soterijo iznova zasli&al, dala bi se morebiti obravnava zavleBi, Toda Semproniju se ni posreBilo, pridobiti mestnega prefekta za to misel. Gesar Dioklecijan je pa& pravemu možu, Herakliju Ruiinu, izroBil oblast mestnega prelekt-i ter ga obenem postavil za vrhovnoga, a krutega sodnika zatoženiin kristjajuom. ,,Sveta volja božanskega Diokleeijana je, da se kristjani prej ko mogoče iztrebijo iz človeške družbe. Ce se le eakrat poslužim tvojega nasveta, potem laliko uide brez kazni na stotinc mladih kristjanov, ki so izgubili starše ali sestre in brate, Ce sem spoznal 12letno Nežo za njena dejanja odgovorno, koliko bolj moram to storiti pri starejši Soteriji.. Hočem jo pa na druge misli spraviti na nov nafein, za kojega bo s&veda trpba strožjega sredst\ra." ,,Ce pa vendar ostane stapovitna v svoji izpovedi", vzklikne senator, ,,prosim, ne muBi je dolgo z ostrim zaporom!" ,,Ce ostane ujetnica trdovratna v zanicevaniu bogov in cesarskib povelj", odvrne liladnokrvno Rtu lin, ,,tedaj mora priti postava do svoje veljave. Tvoji prošnji tedaj ne morem ustreči, Ječe so prenapolnjene s kristjani in zapor ne ozilravi verskega lanatizma tph blazaiikov, marvee je še utrjuje v njih zmoti." ,,Pa prestavi zadevo vsaj za par dni!" prosi Sempronij. ,,Cim dalje odlaša zdravnik pastaviti nož na rano", odgovori prefekt, ,,tem globlje se zaje strup. jaz jo bom takoj danes vnovič zaslišal^ A da ti pokažeai svoje prijateljstvio, se hočem zadovoljiti s samo navideznim darovanjem, in imam celo sredstvo", prištavi^ wda jo prisilim, vsaj navidezno bogovom darovati." ^Prisiliti?" vpraša Avrelij Seinpronij, ko to sliši, misle5, da je še upanje na rešitev. 3,Takodalečjoho6enisiliti", odgovori Rufin, ,,da; 5e pa celo sedaj, v najvecjib1 bolečinab, ostane vsvoji trmoglavosti, morag sam pripoznati, da je nepoboljšljiva," ,,Dovoli nii vendar, da jo še enkrat obišftem v zaporu, da 30 pregovorim, vsaj naviuezno darovati." ,,Nerad ugo3iin prošnji. A vedi, ce Soterija ne odneha in ne daruje, tedaj je paC danes za-njo zadnjikrat sijalo solnce. To je pribito!" Nemirnega srca je bitel Avrelij Sempronij k je_ ci. Toda vse njegovo prizadevanje je bilo brez nspeha. Soterija je ostala pri svojem sklepu, kar je Sem_ pronija moSnio užalostilo. ,,,Ob, da mora izid biti tak&en!" je vzkliknil ip za roko prijel deklico, ki je omaliovala pod težo verig. Navidezno, le navidezno, vrzi zrno kadila v žr. javico, da mi odtežiš; vest, ki mi ne bo dala ne trenotek miru. Jutri si lahko zopet kristjanka in delaš kar hoeeš." ,,Niti pa videz ne smem biti svojemu Bogu 11 ezvesta", odgovori Soterija, ,,toda jaz hocein prositi, da pride v tvoje srce mir, ki ga nisi Čutil nikdar," ,,A vedi", vzklikne Sempronij, ,.,da bodeš še danes umrla." ,,ZahvaJjujem se ti za to veselo poročilo", odgo_ vori mladenka, smehljaje se; ,,inoj nebeški 2enin rae najde pripravljeno in njegova milost me bo krepcala." Proti poldnevu so pripeljali Soterijo zopet pred sodišče. ,,.1'mela si", jo je ogovoril Rufin, ,,za3osti Basa, spoznati, da se treba cesarskim poveljem ukloniti. Stopi torej k žrtvenikii ip daruj nesrartnimbogovom!" ,jTvojim krivim bogovom ne darujem", je oiivrnil.a Soterija, ,,ker verujem le v enega Boga in enega gospoda Jezusa Kristusa, za katerega radovoljno prestojim najvedje muke in tudi srnrt," Sodinik je ukazal deklico peljati k žrtveniku. Tu so zgrabili rablji njeno desnico in jo iztegnili pad žrjavico. Trose ji na odprto roko zrnja, pripravljenega za Qaritev, so potem polagoma spuš&ali golo roko uboge deklice proti žgoBi žrjavici. Nazadnje se je roka že dotikala ognja. Mestni prefekt je porabil ta zadnji poskus z namenom, da bo Soterija po silnih boleŠinali priraorana stresti z roko ip bo tako padlo kadilno zrnje v žrjavico. In deklica bi bila spuščena, ker bi se ustreglo novelju cesarja. (Dalje prihodnjiB.)